NOVIC p Izhajajo 1. in 15. vHHCega meseca. Cena jim je s poštnino vred za eelo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Namfinina za Nemčijo, Bosno in druge evropske dríaye znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema iirednik, naroinino in oznanila tiskarna J. Ki'ajec nasi, v Novem mestu. Gospodarske stvari. Voščena vešča ali čebelarski molj. iied nmoge sovražnike, ki napadajo čebele lo jim «trežejo bodisi po življenju ali po njihovem pridelku, spada kot najnevarnejša — voščena vešča ali čebelarski molj. Umen čebelar mora poznati tega neprijatelja svojih Čebel, da jih vé ščititi, in radi tcj^a naj sledi tu opis in življenje tega Škodljivca, ki je že mnogemu neveščemu čebelarju povzročil občutno škodo, če ran ni povsem uničil veselje do Čebelarstva. Voščena vešČa ali čebelarski molj je majhen metuljček, ki meri z razpetimi krili 20—35 mm. Spomladi me&eea maja zapusti svoj zapredck fbubo), ki se nahaja najčešče v slabili in nezavarovanih panjih, kjer je prezimil ter hiti na prosto, da ga čebele ne napadajo in potem nekaj časa obletuje na večer in po noči Čebelnjak, dokler se zopet ne povrne v panj, že razvit in ophtjen. Po dnevi mu služijo za skrivališča razpoke na panjovih aH pa bolj temui kraji med njimi. — Samica je večja od samea. Metuljeva prednja krila so pepelasta, na notranjem robu pa rumena kakor usnje in ruso lisasta, samčeva so jasnejša, samiČina temnejša, ííadnja krila so pri samcu siva, pri samici belkasta. Glava in ovratnik sta bledo-rumenkasta. Ako se je samici tega metuljčka posrečilo priti v panj, kar kmalu doseže pri slabičih in brezmatičnih panjih, tedaj ae je čebele prav težavno znebijo. Jajčiea, ki jih začne posamezno in na kupČeke v razpokline polagati, so belkasta, silno majhna (0*35 mm debela), navadno lepo zaokrožena in v začetku zel6 mehka. Iz njih se čez tri tedne izvalć ličinke f&rviči}, ki v 4 tednih zrastejo 2—2V2cm dolge, imajo IG nog in so runienkasto-bele kožice in rjave glavice, obdajo se 8 iino svi lasto prejo (pajčevino) in se živé "d voska, s katerim so od vseh strani obdane in se zato tudi tako hitro debele in rastó, Satovje, v katerem se sem In tja prerivajo, opletajo s čimdalje močnejšo panjčevino, ua kateri zapttščajo deloma fsvoje odpadke — zdrobljenemu smodnikovemu prahu podobno — deloma pa tudi ostanke razjedenega in uni-ííenega satovja. rebela "se ume braniti proti metuljčku samemu in ga na vse mogoče načine preganja, a proti ličinki (črviču), svojemu najhujšemu uničevalcu, je popolnoma lirez orožja. Da bi ličinko pičila, zato je njeno želo nezmožno, tudi se ta skriva med satovjem, da jo čebela ne doseže. Da bi panjčevino raztrgala, v to nima sposobnih čeljusti in ker bi se lahko s svojimi, z dlačicami oboroženimi nožicami v pajČevino zapletla in bi morala sama poginiti —zato se teh moljevih rovov boji in skrbno o gibi j e. Ličinka doraste v 4 tednih in tedaj se zabubi, kar stori najraje v panjevili špranjah in razpokah. iiuba je vsa preprežena še z močnejšo panjčevino, je na obeh konceh dobro zaprta in tako dobro zavarovana pred čebelami. Cez 18 dnij je ta zadnja preobrazba dovršena in tedaj voščena vešča izleti iz bube kot — metuljček. Sedaj prične ta svoje ničvredno delo, kakor je bilo opisano od začetka. Satovje, napadeno po moljevih ličinkah, je gosto prepreženo s panjčevino, razjedeno, smrdi in je vse z blatom onečiečeno. V tako aatovje ne more polagati m a ti c a j a j č i c , a v ujem že zaležen zavod pogine, ker se ga delavke morajo ogibati in ne morejo pitati m 1 a d e č e b e 1 i c e ali njih Učinke. Šest do osem tednov zadostuje, da more voščena vešča uničiti močan panj in iz njega pregnati zadnje čebele. Iz tega panja se âiri vešča na sosednje panje in sosednje čebelnjake in škoda postaja Čimdalje večja . . . Priprosta, pa vendar popolnoma zadostna sredstva, 8 katerimi se moremo voščene vešče obvarovati in v slučaji, da se je v naših panjih ugnjezdila, je o pravem Času zatreti, so sledeča: 1.) Čebelar, ki pušča v čebelnjaku razne voščene odpadke raztresene ležati po tleh ali na mizah in po-goatoma ne ostrže in ne osnaži dna svojih panjev, tak Čebelar redi molja sebi in bližnjim sosedom čebelarjem v škodo in jezo. Po snagi v čebelnjaku pozna se tudi precej natančno čebelar sam, kajti laŽje se je pred moljem obvarovati, kakor ga z uspehom zatirati. Torej največja snaga in red ! Ker pa je vedno mogoče, da se molj zaredi v panji, treba je imeti pazno oko nanj. Ako se na panjevi bradi zjutraj opazijo smodnikovemu zrnu podobni odpadki, ako se vidi sem in tu, da pride kaka čebelica z zvezanimi nožicami iz panja in se na panjevi bradi valja, da bi se teh spon oprostila — tedaj so to dovolj jasna znamenja in prikazni o nastopu tega kvarljivca in umen čebelar takoj vć, kaj mu je storiti. 2.) Uničuj vse vešče, ličinke in bube, kjer le na nje zadenes in zlasti pazi na metuljčka meseca avgusta ob mraku. Ako pa zapaziš, da vešče panje v precejšnjem fitevilu obletavajo in čebele vznemirjajo in da veČ ne zadošča dosedanje uničevanje, vzemi navadni Škaf, napolni ga do polovice z vodo, položi vanj na sredo kamen in na to postavi prižgano svetilko ali akledico, napolnjeno z oljem in užganim stenjem. Škaf postavi zvečer pred čebelnjak in drugo jutro bode plavalo na površju celo krdelo veáí, ki so luč obletavale, perutnice si osmodile in v vodi poginile. 3.) Vse prazno satovje, kolikor ga dobiš in ne rabiš, takoj raztopi in imej ga shranjenega v posebni omarici, ki se dobro zapira. 4.) Satnike, ki jih bodeš še rabil, imej obešene v posebni omarici (kakor raztopljeno satovje), ki se dobro zapira. Koristno je to aatovje od časa do časa natančno pregledati, in ako se pokažejo sledovi, da žré v njem ličinka, se mora vse z žveplenim tlimoni dobro zakaditi. Žvepleni dim v omarici zamori ličinke, satniki pa ostanejo nepokvarjeni. 5.) Ne trpi slabih panjev v čebelnjaku, ki se molja ne morejo ubraniti, ker ne morejo vsega satovja obsesti. 6.) Prepričaj se o danih prilikah, kako čebelarijo tvoji bližnji sosedi-čebelarji in svetuj jim, èe opaziš, da njih čebele pred voščeno veščo trpijo, kako naj tega največjega sovražnika Čebel zatirajo. Politični [»regled. Grovori se, da bo državni zbor spet sklican sredi septembra enkrat. Ge se bode ponavljala stara komedija in brezdelnost, ki davkoplačevalce in državo toliko stane, bode državni zbor baje razpuščen. Potem pa se vrše nove volitve, in sicer na podlagi razširjene volivne pravice, liadovedni smo, ali bo to res ali ne, a gotovo bomo z veseljem pozdravljali razširjeni volilni red, če bo le tak, da bo res koristil ljudstvu in dal primernih pravic onim slojera ljudstva, ki nosijo najtežja in najbolj občutna bremena države. Ogrski državni zbor se je dolgo prerekal o tem, ali naj se zvišajo državni prispevki za kraljevi dvor. Letele so pri tem na vladarja in vladarsko biso besede, katere zagotove navadnemu človeku za par mesecev prosto hrano in prosto samotno stanovanje. Samo poslancem se ne bo skrivil las. Razvidno je pa iz tega vsega, da hočejo postati Ogri popolnoma samostojni in neodvisni od Avstrije, katero pa bi radi prej prav pošteno izželi. Hrvatske dežele laste si že itak, in tudi po Bosni stegajo Mažarji grabežljivo roke ter širijo svoj vpliv. Slednjič so 23. julija vendar le sprejeli vladni predlog za zvišanje. S tem je preporno vprašanje ločitve Avstrije in Ogrske paČ odloženo, a ne rešeno, ker gotovi puntarski ljudje tudi v prihodnje ne bodo odnehali od svojih velelzdajskih nakan. Pa ko bi se Ogrom pod žezlom našega cesarja morebiti slabo godilo ! Kaj še ! Oni so gospodje, oni smejo vse, brez njih se ne napravi ničesar. lo čudno : naša vlada je nasproti tistim najbolj popustljiva ki ji najbolj kopljejo grob. Po domaČe bi rekli ; scrtljani otroci so siba za mater. To vidimo na Ogrskem, to dokazujejo tudi zadnji dogodki v Trstu. V Trstu našli so namreč bombe v laškem telovadnem društvu in mnogo drugih razstreljivih snovij. Sploh je preiskava spravila na dan lepe stvari. Lahi pa v tem ne vidijo nič posebnega in se se prav nesramno pritožujejo, ko policija preiskuje hiši sumljivih ljudij, kakor da se jim godi kdove kaka krivica. Komu 80 bile bombe namenjene, se ne more povedati za gotovo, a za šalo vsekako niao bile. Morebiti so puntarski Lahi hoteli na ta način dati odduska svoji jezi, ker jim je cesar kratkomalo odbil laŠko vseučilišče. Preiskava še ni končana. To je pa pač veliko vprašanje, ali bodo gosposke nameravani zločin postavam primerno ostro kaznovale ali pa če bodo spet mižali in si tiščali ušesa ter jim celo kaj dali za nagrado ! Vse mogoče! Ko bi se bil pri vseslovenskem mla-deniâkem shodu na Brezjah ali pa pri vsesokolski slavnosti v Ljubljani zgodil le najmanjši nered ali izgred, kako bi bili padli po vseh Slovencih in Slo-vanili ! Kaj pa še le, če bi bili celo našli kake bombe pri Slovencih ! Lepo sramoto je pobral bavarski vojni minister. Kralj je bil svoj Čas zapovedal, naj se razpori med vojaštvom poravnajo mirnim potom brez dvoboja. Ne dolgo tega pa sta se dva višja častnika grdo sprla in menila, da jima drugače ne gre dobiti si časti Íii za-zadošČenja ko s krvjo. In vojni minister jima je naravnost zapovedal, naj se bijeta. Eden katoliških poslancev je v zbornici vprašal, kaj je resnice na tej stvari, ali je res zapovedal ali ne. In minister se je prav po domače zlagal, ker je rekel, da tega ni ukazal. A na to mu poslanec prebere dobesedno njegov dotični ukaz. Minister je umolknil in prosil kralja, naj ga oprosti službe vojnega ministra, a kralj mu je rekel naj ostane! — V vročini pasjih dnij se rad zlekneš v hladno senco; kaj ne? Premisli to cehi zadevo in presodi sam, kako dobro je to, če tako veliki gospodje dajejo tako lepe zglede. Dva francoska škofa sta se izkazala nevredna svoje velike časti. In zato ju je papež Pij X,, ki kot resen mož v tako svetili rečeh ne pozna nobene šale, poklical na odgovor v Rim. Namesto da bi šla, kaj storita? Francosko vlado prosita, naj ju varuje! In vlada je zagrozila papežu, češ, zakaj se vtika v francoske zadeve; naj prekliče svoj ukaz, sicer odpove konkordat, to je medsebojen dogovor, sklenjen med papežem in Napoleonom Velikim. Francoska vlada konkordata (tako se take vrste dogovori imenujejo) ni sploh držala razveii v tem, kar je bilo njej v prid. Papež gotovo ne bo odnehal, imenoval bo nove škofe in bo raj pustil vladi taka dva škofa, ki sta se klanjala vladi, izdajala vero in narod in službo, ter se seveda zato mastila z vladnim denarjem, dočim je iata vlada cerkvi zvestim Škofom pridržavala dohodke. Katoličane na Francoskem čakajo hudi časi in v kratkem se bodo ločile pleve od pšenice, to je katoličani za parado, iz navade in šege ter iskreno zvesti katoličani. In tedaj še le pridejo boljši časi, 14, m. m. je umrl v Švici Pavel Kruger, bivši predsednik burske ljudovlade Transvaal. Ko se je vnela za sedaj že čisto pozabljene Hiire nesrečna vojska in je začela zmagovati sila in krivica, podal se je 75 letni starček 1. 1900 v Evropo, prosit velevlade pomoči. Seveda zastonj. Izguba domovine, ki jo je tako iskreno ljubil, ga je silno bolela, sedaj pa je vrlega moža smrt rešila tuge in žalosti nad svetom, ki ne pozna vec pravice, resnice in poštenosti. Zelel je biti pokopan poleg svoje žene v afriški domovini. Bodo mu li Angleži to prošnjo izpolnili, se bo videlo. Poročila, ki dohajajo o rusko-Japonski vojski so si tako silno nasprotna, da je prav težko uapraviti »i o atanju vojske pravo, jasno podobo. Rusi so dosedaj odbili se vsak japonski napad na trdnjavo Port Artur in prizadeli Japoncem obÈutniii izgub. Tudi v Mandžuriji, koder se vrše bitke dan za dnem je vojna sreča liusom bolj mila ko Japoncem. Še vedno ee čujejo pritožbe, kako grdo da Japonci ravnajo z ujetniki in ranjenci. Rusko brodovje potopilo je Japoncem veČ bojnih, prevoznih in trgoviiukih ladij, ter baje zopet uspešno napadlo japonsko mesto Jokoliamo. Rusi so ustavili Angležem in Nemcem v rudecem morju nekaj parnikov ter vzeli pošiljatve namenjene na Japonsko. Seveda je zato nastal velik krik pri prizadetih vladah. Huai pa nič kaj ne zaupajo poštenosti „nepristranskih" evropskih vlad in se zato raji sami prepričajo, če take ladje ne vozijo atvarij Japoncem v prid. Zlasti Angležem v tem oziru ni dosti zaupati. Piše se nam: Iz Šempelra pri Novem mestu. Dne 17. julija 1904 nastal je ogenj pri posestniku Franc FlorjanĆiču. Da ni požar uničil vse vaai, gre prva in največja zasluga prećsstitemu g. župniku J. B o r S t u e r j u, kateri je x lastno roko in s avojo modro ukrenitvijo uiluSil openj v trenutku, ko je vže na strehi Uheinikovega hleva poleg BojanĚevega poda jelo goreti. Bil bi pa enkrat ta pod v ognji, potem bi bila velikanska nesreća za vso vas neizogibna, pogorelo bi vse. zlasti ker se požarna bramba Zaradi oddaljenosti ni mogla priti tako hitro na lice mesta. Toraj se tem potom najprisrčnejše zahvaljujem v svojem in v imenu sosedov prečastitemu gospodu župniku za njihovo Veliko požrtvovalnost. Nadalje ae zahvaljujem slavni požarni hrambi Novomeški, katera piihiti ob vsaki priliki v pomoč bljižneuiu s svojo neumorno delavnostjo, potem g. Majzelj-nu in g. Zorko-tu iz Bele cerkve, ki sta mnogo pripomogla, ter ljudi k pridnosti vzpodbujala. S posebno piiduostjo odlikovale so se tudi dekleta, toraj gre tudi njim hvala in Ěast. Sploh se izreka vsem, kateri so na katerikoli način sodelovali pri gašenju, prav prisrína zahvala. Franc Bojane, župan. Iz SemiČa. Lep in krasen je bil dan 24. juhja za celi Semič. Kaj pa je bilo? Novo sv, maso je obhajal na ta dan sin g, nadiititelja tamosujega č. g. Bertold Bartel. Jasno je bilo nebo in lepo ao peli zvonovi, ko smo spremljali g. novo-masiiika v pi'elepo okrašeno aemiško cerkev. Krepko je zapel g. novomasnik „veni sanete Spiritus" in klical sv. Dnha, •i' naj hi ga podpiral v zlasti dandanes tako teiavni duhovski službi. Na to pa je govoril preč. g. spiritual Mihael Bulovec prelep govor, Kekel je, naj bo duhovnik drugi Kristus. Kristus Je molil, tudi (liibovnik naj moli, da si ohrani moć za svojo visoko zvanje. Kristus je delal: tudi duhovnik naj dela. In dela čaka dutiovuika dosti. Koliko ima dela v šoli, v spo-vediiici, pri bolnikih i. t. d. Pač nekateri očitajo dnbovnikom, Ja nič iie delajo . . . Trud naj ne plaši duhovnika: ker Če tudi morebiti ni videti vapeha, naj ga vzgled Jezusa Kristusa, je imel po treh letih svojega delovanja ob smrti jako malo vidnega vspeha. A vendar je mogel reči koncem, da je izpolnil voljo nebeškega Očeta. — Kristus je trpel, tndi duhovnik naj trpi iu zato mu zlasti v našili dneh ne manjka Pi'ihke. In prav to, da so zlasti v uaših dneh duhovniki toli aovraženi in sramoteni, je najboljši dokaz, da so dobri duhovniki in vi'edui namestniki preganjanega in sovraženega Kristusa. — Govoru je sledila slovesna daritev med obilo »sisteneo gg. duhovnikov in bogoslovcev. Med celim opravilom so pevci na koru prav častno vršili svojo nalugo. Po av.masi smo se zbi'ali gostje na domu g. novomašnika. Vršile so se razne napitnice, ki pa so se vse stekale v euo ^eljo: da bi dobri Bog g. novomašnika «hranil dolgo let «dega, da bi mogel mnogo storiti Bogu v čast in zveličanje neumrjoéih dnš. Med gosti smo opazili dokaj zelo odličnih oseb. G. novomašnika je počastil s svojo navzočnostjo mil. gosp. prost metliški, p. n. ravnatelj in vpokojeni c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Jeršinovič; med gosti smo videli g. župnika mo-kronoškega, g p. gvardijana novomeškega in nekatere celó iz daljne Amerike. Lepo smo se imeli, veseli smo bili, naglo nam je potekel čaa v prijateljski slogi. G. novomašniku pa dal Bog Ijnbega zdravja in ga ohrani T svetem navdušenju v težavnem boju za sveto pravdo. Sklepam pa naj z besedami, s katerimi je pozdravil g. novomašnika g. slapeuski župnik: č. g. Bertoldu Bartelnu v pozdrav. SemiS, dtie 34, jnlija 1904. Živi naj novomasnik, Bog naj ga ohrani, tako želi pač vaak od vas, ki tu ste zbrani; in prav imate, novomašnika Bog živi, tako veli naj vsak: mladenič, starček sivi . . . In jaz? Kaj moláal naj bi aredi družbe vaše, kaj molčal v dan prijateljeve nove maše, na dan slovesni in pomenapolni dau, ko brat je nov, vesel in Čvrst bil meni dan, ki ni sicer po krvi mi v sorodu, pač pa mi v rodu je po Kristusu Gospodu , . ,V Ohrani torej brate, Bog te let prav mnogo, prelepo, reči moram, zbral si si nalogo. Postal namestnik Njega si, ki je svetá vladar, komur podložna mora biti slednja stvar, naj biva tu na zemlji ali pa v nebá višini, ali zdihuje naj v strašni pekU temini . . . lîoke so tvoje novomasnik posvečene, oblasti čudovite ao ti podeljene: Besede rekel boš določno, besede rekel boš mogočno; „To moja kri, to moje je teló", in glej, odprlo bode se nebč, in na besedo tvojo na oltar prišel z nebes bo sam sveta vladar. — Približal tebi reven bode se zemljan, v pregrehe hude iu pa težke zakopan . . . In ti z besedo boš mogočno drugo prepodil vso ujegovo grenko tugo: „G ej grehi tvoji so ti odpuščeni. . in vrujen spet mn bode raj zgubljeni. — Kdor v jezi svoji pa srditi bi hotel tebe, dragi sramotiti, na tega bode se i Bog srdil, kot Njega samega bi sramotil . . . Poglej, naloga Častna in ob enem aveta! Kadnj se toraj, vse to tebi se obeta. — A tudi težka bo naloga tvoja in stala bo te mnogo, mnogo boja, posebno v dobi naši, v dobi „svita", ko večkrat se duhovniku očita, da ljudstvu je sovražnik in napredka, Ijnbezen prava češ, pri njem je redka , . . Zares težavna bo naloga tvoja, todá, ne straši se, prijatelj, boja! Kadar vihar se ti nadlog približa, pa NAnj poglej, ki kliče tebi s križa: „Kdor Loče zvest učenec biti meni, le-ttt na ramo križ si svoj zadeni 1" Na križa znamnje glej in Nánj, ki ï njim je zmagal in tndi ti na vekomaj ne boš omagal; )ud znamenjem tem borit se bodeš srečno n krono enkrat si priboril večno . . . Zatoraj Bog Te živi, novomasnik, da vodil bi ovcé na dober pašnik, to moje danes so želje goreče, ki ti želim pri vsem najboljše sreče! * « * Ti pa zbranih svatov krog kliči: Novomašnika naj žiyi Beg!!! Iz Smolinje vasi. Nuvo maâo smo imuli! Kar Sinolítijci pomnimo, ni .je se ijilo pvi lus, Z^to smo pa tudi bili veseli 24. jnlijti t. 1, jirav oil srca. In è, g, novomašnik nam je napravil .se to veselje, da je pel svojo prvo sv. mašo v domaéi podiužnici. K"inaj se je izyedel dan nove maše, začele so se vršiti za to nlavn(.st velike priprave, posebno zadnje dni so fantje in dekleta kar tekmovali med seboj, kako bodo veĚ storili v pro.«ilrtvo tega dnevH. Kdo bi naštel vse mlaje «d alavuloka pri Koiirmanu na Cikavi pa do novomašnikovega doma in naše cerkve. Ob 10. uri bil je slovesen vhod novo-niašnikov, katerega je k aitai'ju spremilo 12 gospodov diiliov-skc^a stan». Pridigovaj je ć. g. Anton Jarc iz Novega mesta, sedaj župni upravitelj na Savi- l-'i'av puljudnu nam je razl^ižil žalost in vesvije katoliškega mašnika. Po novi sveti maši, pri kateri je vrlo popeval zbor gg, abiturijentuv novomeških <»b spremljanju liaiunonije, poročil je uovomasnik svojega brata. Torej nova muša in avatba ! Žal, da je ljubi Bog očeta novo-inasntka vzel prej k sebi in ni uôakal nove sv, maše : ravno pred štirimi tedni je leial na mrtvaškem odru. — Pa smo se po-poliidne vendar-le dobro razveselili, zlasti ker stno slišali toliko lepili napihiic, med katerimi so najbolj ugajale one preč. g, šmilielskega iupnika-svetuika Peterlina, in poslušali petje gg. pevcev, Zvečer .so novonitišnika in njegove svate počastili md, g. prost novomeški dr. Seb. Elbert. Tako ae je ktmčal ZH nas Smolinjce prelep dan. Gosp, novomašniku pa kličemo: Bog ga ohrani mnoga leta! DomaČe vesti. (šolske vesti.) Imenovan je za imdučiteija g. Franc Petriè iz Sti'ng za Naklo, Provizorična učiteljica v Novem njestu, gsptlč- Marija Dete i a je imenovana za definitivno učitelj.co v Šmarji, gdč. Eleonora Dev pa je prestavljena iz Trebnjega v Naklo. (TJmila je) po dolgi bolezni m. m, gospa Ana Vadnjal, sitproga c. kr. gimn, profesorja. Obilno apreniatvo pri ptigrebu prerano umrle je bilo dovolj jasen d'>kaz spbiš-nega odkritega s-jčntja. Blagi gi>spi, ki je le kratko in malo uživala posvetno srečo, naj sveti večna luč I (Dol. pevsko drnštvo v Novem mestu) priredi ob ugodnem vremenu dne 14. avgusta t. 1. na vrtu gospoda Eruiierja v Novem mestu ob 5. uri pfipoldan vrtni koncert s sodelovanjem si. meščanske garde gudbe. Vspoi'ed bode jako zanimiv in se vabju vsi prijatelji petja in godbe, da ae tega koncerta v mnogobrojneni številu udeleže. Odboi', (Koncert) unifoiiiiirane mestne in meščanske garde godbe se priredi v nedeljo 7. avgusta na vrtu gospoda Antim Miillerja in sicer v prid in korist obče priljubljenemu in za našo gudbo velezaslužnemu gosp. Filipu Emeršiču. Začetek ob 5, uti popolndne. Vabijo .se vsi prijatelji gudbe iz mesta in okolice najprisrčnejse k prav mnogobrojni udeležbi. — Kakor nauidno, se bodo tudi sedaj začele vstopnice takoj po liišali prodajati, ter Zires nujno prosimo, naj bi niliče ne odklonil vzeti vsaj eno karto. Ker se prepiačila hvaležno odklanjajo, se tem bolj uljnduo prosi, naj bi blagovolili posebni prijatelji in častilci našega vilega kapelnika kupiti več kart. Vstopnxe so po 60 vimujev za osebo predproilajaiie po hišah ; na prostoi'u koncerta pri blagajni se bodo pa karte dobivale le po 1 K za osebo, (Matura na novomeški gimnaziji) se je vršila 18, 19., 20, m 2l. julija. Vspeh je: Od 30 osmošolcev jili je bilo k maturi pripuščenib 24; izpit jih je prestalo 14, med njimi 2 z odliko, M ast n a k Leopold in Praznik Ivan, ponavljalo pa jih bode 10 in sicer, 8 po dveli mescih, 2 čez eno leto. (Vabilo) k XIX redni veliki skupščini družbe svetega Cirila in Metoda v Žalcu pii Oelju Četrtek, due 4. avg. 1904. leta. Vspored: I Sv, maša ob 10. uri v župni cerkvi. II Zborovanje ob II. uri v dvorani gosp, Fr. Hodnika. — 1.) Prvo-niestnikov nagovor, 2.) Tajnikovo poročilo 3 ) Blagajnikovo jioročilo. 4.) Nadzirništva poročilo. 5.) Vn. Vzajemna zavarovalnica v Ljnbljani, pri kateri je bila cerkev zavarovana, je takoj po.slala odškodnino, kak<»r je bila cenjena. Taka zavarovalnica, ki odškoduje tako kulantno, zasluži vse priznanje. — Od mokronoške graščine je kupil baron Wambold s Hinelnika ves gozd R^>dulo a pilo na 4 nože v Statenbergu, občine trebelske, za 152.000 K, Gozd meri čez 1000 oralov in ker je pri bmelniški graščini vže vsaj toliko gozda, če ne več, bode baron Wambold po-,sedoval črez 2000 oralov lepega bukovega in smrekovega skupaj ležečega gozda. — V vinogradih trebelske občine vinska trta lepo kaže, da že davno ne tako, Grozdje je odcvetelo v najlepšem vi^emeuu. Tudi jablane so bogato obložena -- Iz župnije trebelske je bilo pred letom Čren 200 mož v Amenki, okrog 100 mož pa iia Nemškem in drugili krajih. Letos se jib je mnogo vrnilo iz Amerike, ker ni več tako dobrega zaslužka. kakor prejšnja leta Vendar se jih je zadnji čas zopet več podalo v „obljubljeno deželo". (Že spet velik požar!) Líítos ne mine skoraj teden, da ne bi pnšle iz tega ali onega kraja žalostne novice o požarih, V nedeljo 24. m. m. začela je ob pol 9. uri dopoludne goreti vas Podpeč v Dobrepoljski dolini. Ljudje so se ravno piiprrtvljřili, tlrt gretlo k 110ví maši, pa zapoje zvun sile. Po|?oit1o j« '22 hiš s (50 poslopji in podružná cerkev sv. Martina; zvo-uovi sil piidli iz lin na obok ter ffii pudrli, ostale su same steue. Rridi silne vročine in suše, huilegu vetra ter poinanj-kitnje vode ni bilo nió moçoÈe rešiti, le najvećji-mn naporu se je posiečilo ogenj omejiti. Ški>dejena(Í 120.000 K. Bed« je ve-1 k^, brezskrbni ljudje pa zvfćine niti zavarovani niso bili. (Vspeli zavarovanja proti toČi,) Kmetijska šola ua ffrmu je imela .svoje njivske pridelke zavarovane proti toči in sicer za 2.014 K pii ogrski akcijski družbi v Budapešti, koje zastopnik je v Novemmestu g, trgovec Moravč. Za to zavarovanje je plačala 36 81 K, dobila pa bo odškodnine 1163 K. Ker zavarovalnina ni previsoka (od tursice in krompirja se plača poprek r35"/o, od pšenice po 1'55 %, od ovsu, ječmena, i/,i po l'BO», je želeti, da si posestniki, če količkaj mogoče, za valujejo svoje pridelke. To je že drug slučaj, da je sola dobila odškodnini) po toči. (Pozor, gospodinje in obrtniki!) iiivimo v řasu, ko je treba največje previdnosti pri nakupu, kajti povsodi preti izkoriščanje, povsodi se dajo zaslepiti po nizkili cenaii, v resnici pa kupijo le še dražje. — Vse izrablja imena v resnici reelnili tovarnišliib zuamk, s č.unir se slepé kupci; ti naroče in prevarani so. — Šele pred kratkim je bilo čitati o taki prevari občinstva od strani neke pariške trgovine, ki je prevarila kupovalce s portreti in tako se pojavljajo vsak dan slučaji nepošteae konkurence, — Specielno pri nakiipu šivalnih strojev je treba paziti na znmnko in ime in ozirati se treba v prvi vrsti na ime Singer, ki si je pridobilo glede šivalnih strojev .svetovni sloves, kajti ta tovarna je tekom 50 lettiega ftiistoja zbog vestnih svojih del zaslovela po vsem svetu, — Ta tvrdka sama inm 3000 poJmžnic po celem svetu in od teh 15i> samo na Avstrijskem, tako da more vsrikdo z lahkoto kupiti Siigerjev šivalni stroj in se mu ni treba dati prevariti, Hko se obrne na dru-ibo ali njene zastopnike. Ime „Original Singer" je postalo najboljše poroštvo za najboljši materijal in iKorno sestavo. — To je pa vzrok, zakaj toliko drugih tvor-ničurjev skuša prodajati ši-ahie stroje pod imenom Singer Co., akc dr,, kakor n. pr. „Central Bobbin", da celo pod imenom „Smger". — Naj se torej nihče ne dá prevariti in naj pri nakupu šivalnih strojev vsakdo vpraša, če so res izvora Singer Oo. akc. dr. in se iie da zapeljati po mamljivih besedah. Naj-tioljše je, če se obrne vsakdo naravnost na Singer Co. v Ljubljani, Sv. Petra cesta át. 4., ali na njenega glavnega zasto )-iiikn, ki se nahaja v -vsakem večjem kraju na Kranjskem n se lahko izkaže, da prodaja iïvirne Smgei'jeve šivalne stroje. (Navodilo, kako je sestavjati poročila o letini) je naslov majhni knjižici, ki jo je spisal tajniški ,pr slav C. kr. kmetijske družbe kranjske gospod Franč.Sek Štupar ter jo je izdala kmetijska družba kot 3 zvezek „Kmetijski; knjižnice." Knjiž ca je sicer namenjena v prvi vrsti stalnim drnžl)enim poi'očevalcem o letini, ki jo dobijo svoječasno hrez-plíiíiio, a nje-na vsebina je taka, da nmra prav priti vsakemu, •ii ne gospodari samo z roko, temveč tudi z glavo. Slovenci nismo do sedaj imeli nobenega spisa, ki bi nadrobno poučeval, kaj se pridťluje in kaj se da pridelati na njivah, travnikih t. d,, zalo je ogromni večina naših gospodarjev glede tega tavala popolnoma v temi, in le težko je bilo dobiti pravih Podatkov zi sestavo letnega poročila o letini. To je vzi'ok, se je družba odločila izdati tak spis, ki bo pa tudi isa-k(!tiiu umnemn gospodarju prav iiodil, Če bo hotel narediti pre-mlarek o svojem gospodarjenju in Če bo hotel kaj ukreniti za povzdigo svojega pridelovanja. Pisatelj ima kot dober pcznavalec naših razmer iii kot mnogoleten sestavljalec po-•očila o letim uaji.oljso skušnjo, kako je bilo tak spis sestaviti, Zat'1 ss mora priznati, da je knjižica spisana zelo poljudno, 1'aztimljivo in zanimivo in da je najiskrenejšega priporočila Knjžica se dobiva pri C. kr. kmetijski družbi v Ljub-Ijii'ii po 20 h s poštnino vred. Najpreprosteje se knjižica naroča s jiismom, ki se mu pridene za 20 h pisemskih znamk. (Današnji list) obsega deset stranij. Umrli so: U. jnlijiv: Ann Vmliijnl, auproga e. kr. giirni. profesorjn, 38 let, vljuěua tulierkulo/a, hiš. št. 262. ■ Listnica vredništva: Rftdi iiomanjbaujft pïostora srao mnrnli listek za ilaiies odložiti. Loterijske številke. GRADEC, Iti julija TRST, 23. julija 16 14 63 80 35 82 21 4L .56 37 (r' Vsaka rodbina naj bi v svoj prid rabila le Kathreinerjevo Knelppovo sladno kavo kot primas v.sak-daiiji kavni pijači. f^pekarna na par in tovarna za zare-" zani strešnik (Strangfalzziegel) Breitenau pri Novem mestu usoja si slavnemu občinstvu najuljudnejše naznanjati, da je ona Stj." edina izdelovateljica svetovno znanega zarezanega strešnika Patent steinbriick. (Strangfalzziegel.) Ta strešna opeka jc dos«daj nedascg-tjivc kakovosti ter ima velikanske prednosti pred vsemi drugimi opekami. Gladke plošče za pokrivati, popolnoma lesno pfk rivanje, stransko popolno zaprto in iivarovano, popolno varno loper najliujšo iiovihto, lahka toža, zi 1 kvadrat meter 15 hosov potrebnih. Cena je za 1000 komadov naravne rudeče barve 84 kron, črne barve 104 krone. (204-0-1) Toraj najfinejši in najcenejši strešnik! Zahvala. PoTudoin prebritke izgube, katera je Kadela meue iu vao rodbino, duSlo mi je od vseli Hrauij toliko izrazov pravega prijateljskega sočutja, pokazalo seje toliko znakov prave iskrene Ijubezoi do uepozabljive moje soproge, da ee osebut» vsacemu pogebej isalivaliti ne luorem, Prosim tedaj v svojem in vsili ljubib »orodiiikov imenn, da blagovolijo vsi za iskasano soćutje sprtjeti tem potom aaj-prisrćnejšj zahvalo. Eog povrni tndi ouim neprecenljivira prijateljem in prijateljicam moje obitelji, kteri so me podpirali v dolgotrajni bolezni dejanski iti e modrim svetom in lajšali iskreno ljubi j eni soprogi moji s svojo pozornoitjo uinČDO trpljenje. V tem oîiru bodi prisróna zahvala dragima sosedama g. dr. Vavpotiievi in dr. Žitkovi, vedno »rČGO udunim blagu uakloiijeiiim prijateljicam moje soproge, g, dr. Slanûevi, dr. VolěiĚevi iti milostljivl g. Ro«na akaberuetovi. Prisrčna hvala g. pevcem za pretresujoče žalostiiike. fiUDOLFOVO dne, 28. julija 1904 (203) Franc Vadnjal, o. kr. profesor. + Potrtim srcem nHEnaiijam prežaloetno vest o smrti svojega preljubega soproga, oziroma očeta, brata itd. gospoda Iviliia Miijciia posestnika, župana itd. ki je v nedeljo 17. t. m. ob 11. uri dopoldne po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 48, letu svoje starosti v Gradcu mirno v Gospodu zaspal. Truplo pokojnika se je prepeljalo na domače pokopališče v Št. Janž in 19. t m. pokopalo. Sv. maše se bodo brale v tukajiui cerkvi Nepozabni raiijki bodi priporočen molitvi in blagem« spominu. ŠT. JANŽ, dne 19. julija 1904. ClK-iJ Žalujoči ostali. Posebne parte se ne bodo razpošiljale Zahvala. Za obilne dokaze prisrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti gospoda Ivan Zajec-a C. in kr. kadet. časi. namestnika v p. se izreka tem potom najtoplejša zalivala. Zlasti se zahvaljuje velecenjeni rodbini Franc Kasteléevi v Kaudiji, gpdč. Kamili VÎBjak in goepej Idi Vidic za njih požrtvovalno skrb in Ijnbeznjivo pomoč in tolažbo ob dolgotrajni bolezni rajncegft. Hvala bodi tndi stmiencem za prekrasni nagrubni venec. Nadalje bodi hvala vsem spremljevalcem pokojneita k zadnjemu počitku, osobito veleblag. gosp Antonu Pilil pl. Fíilirenau, e. kr. pod^olkovn kii v p , častiti duhovščini, slavni uniform, meičaiiski gardi iu slavriolsta godbi. Hvala lepa tudi pevcem za pretresajoči žnlostiuki. Bog plačaj vsem stoterokrat I KANDIJA 26. julija 1904. (196) Dražbeni oklic. o. St. E. Na zahtevanje mestne livaniluiee v Kočevju zastopane po dr. GolfUj odvetniku v Kočevju vršila se bode 9. avgusta 1904, dopoludne ob 10. uri pri podpisanem sodišču, soba št, 6, dražba zeniljiňěa vi. št. M, d. o. Smolinjavaa, obstoječega iz stanovalmli in gospodarskih poslopij, njiv, travnikov iu gozdov, in zemljišča v . št. 143, d. 0. HruSica, obstoječega iz zidanice, vinograda, gozda in travnika s pritikliuo vred, obstoječo iz živine iu gospodarskega orodja. Nepreaiicininam, koje je prodati na dražbi, je določena vreduost in sicer 1.) vi. št, 24, d. o. SmolinjaTas s 4904 K 17 h in 2.) zemljišču vi. št. 143, d. o. Hrušica s 688 K 82 Ii ter pritiklina prvega zemljišča s 639 K. Najmanjši pouudek znaša ad 1) 3678 K 78 b in ad 2) 489 K 21 II ter se pod tem zneskom ne bodeti prodali. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. 11., dne 13. junija 1904. (195) AL Singer-jevi šivalni stroji. Original Singor šivalni sti *OJl vzorni v koustrakciji in izvedbi. OrigiiKil Sinj^or šivalni sti'oji " Orig-iuiil SiiiĚícr šivalni sti'oji '^SoiLír^''-"'"' ' Ori^^iiiiil Singer šivalni stroji Original Singer šivalni stroji ^^ Brezplačni poučni kurzi za ise domaČe šivanje in za moderno vezenje. Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domaćo porabo. SINGER Co. šivalni stroji, delu. drnžba Ljubljana, Sv, Petra cesta štev. 6. (194.IÏ-1) „Grand Prix". Najvišje odlikovanje. riz 1900 (78-2440) nežno, čisto lice brez peg, mehko in gladko kožo ter cvetočo polt, umiva «ai se z znanim luedicmakiin Bergmann-ovim lilijinim milom "Srai (s znamko: 2 rudarja) tvi'dke BERGMANN & Co. Draidan« in Tećen ob Elbi. Dubiift se tudi 1)1 80 h komad pri lek. S. pl. SLADOVIĆ-u in v trgovini g. Alf. OBLAK-a v Novem mestu. POKOR! Hd tm «mili* i Hyilpoiíe žitne hane '„domaći pmj^elj'' MířwV JH™ yíw inf. »fJtt viu Pmila se iz Jinjste roke v iirijnzneni kiaju tik deiielne •ceste posfstvo: eai mad stropu a hiáa, Ijlev, kozolc dviijnk, njive in it'p gozd. V hiii se naliaja že skozi 16 let prodajalna i mešanim blagom z letnim prumetom od 55 000 do 60.000 kron. Poleg piijdajaliie je veliko skladišče, spodaj kleti, v pivem nad.stropjii kuhinja in 4 sobe ter 2 podstrešni sobi. — Cena vsemu Hkupaj je samo 10 tisoč kron. Za polovico svote se tmii poèaka. V drugem sluĚaju se tudi odila vse v najem. Ponudbe naj se naslovi na : ,,M. 0. 4-1", poste restante Novo mesto. (l97-3-ii Frav lepo posestvo je na prodaj iz proste roke, blizu župnijske cerkve, ležete ob glavni (iiisti nasproti živinskemu sejmisůu. V hiši se nahaja dolgo let prav d ibro idoÔa gostilna. Hiša je splob pripravna za vsako trgovino in obrt. Zraven spada velik sadni vrt, len" niiv«, travmk in erozd. Natančneje se poizvé pri Ignac TERŠINAR na Bučki št. II. (D.ilenjsko.) fiai-a-a) mm W ženske lase zmešane in rezane kupujem na malo in veliko. Plažam od zdaj mnogo višjo ceno. — S tem opozai'jam nabiralce las na moj naslov. — Ivan Svetec, brivec, Eii.lolfovu, Glavni trg (nasproti mestne hiše). (272-24-18) ■fesarski uěenec se takoj sprejme "T^ffî pri (203) Alojzij Mežnaršič-u, mesarju v Kandiji. otel Dri Miř v Vsak ponedeljek in torek tCc" od 8. do 6. ure plombován e, operacije, zamena posameznih zob in ce ili zobovij v kavčuku ali zlatu, z nebesom ali brtz njega, po najmodernejili metodah ■i Vsa zobozdravniska dela se izvršujejo v koncesioniranem zobnotehniškem atelieju (181-0-2) Otona Seydla, Išče se s 1, oktobrom t. 1. Stanovanje z 2 sobama, kuhinjo shrambo ni drvainico. Ponudbe naj sa vposljejo pod naslovom: dr. Kaspar Pamer, Traberg (Ober-5sterreicli). iiy8-3-i) 3j spFolîiî poleiki vešči slovenskega ItJ nemškega ieiika najdejo dober zishúdk in staluo slnž!)o pri veliki iiniii. isu morajo v okrajn Kribo, kuiihiíovo in Crnunelj BtaiioTati. — Ofatti naj BS puSiljaji) poil „25 o/o'' poste restante v Ljnbljnnn, glavna poBta. (183-3-3) Meblovana soba se takoj odda Sv. Katarine trs át. 220 v Novem mestu. Ravno tam se sprejme učenke v hrano in stanovanje in v vestno dobro nadzorovanje. i9i)-2-i) Novomesto! ^ Novomesto ! Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da aem otvoril svoj novo in moderno sezidani hotel, v katerem so potnikom na razpolago prav lepe, popolno z novo opravo urejene sobe v prenočišče. — Točil bodem fino Puntigamsko pivo, pristna dolenjska in druge vrste vina. Izvrstna kuhinja postregla bode vedno z gorkimi m mrzlimi ukusnimi jedili. Ob enem priporočujem svojo veliko zalogo Puntigamskega piva v sodčkih in steklenicah, — Prodajam na debelo in drobno iz avoje velike zaloge jako íina in zajamčeno naturna vina od 28 vin, liter naprej. ToĆi se tudi vsakovrstno Žganje na debelo in drobno. Potnike na kolodvoru spiejemal bode pri vsakem vlaku za moj hotel omnibus ..Medved'^ Za prav obilni obisk in velecenjena naročila se najprisrčnejše priporoćiije r >®< 9 trgovinu špcciirijo in žclzeiihie. C.kr./iiloga siiiodiiikii in diiiaiuitn. Kandija — Rudolfovo._ Slavnemu občinstvu uljudno naznanjatii, da sem prevzel zastopstvo Vidic & Co-V Ljubljani, tovarne za ....... ■■ ■-■ - ZI16EL.) Koroški model-' zarezanega strešnika ima pred vsemi dozdanjimi zarezanimi strešniki naslednje velike prednosti: 1. Srednje rebro je odrezano proti strešnikovi glavi poševno; vsied tega se dežnica, ki pada na strešnik, takoj lažje odteka ter ne zastaja in ne zmrzne. Ker je ta strešnik premakljiv, krijemo ž njim enostavno in lahko. — 2. Spodnji rob strešnika je poševno odrezan, kar pospešuje, da odteče dežnica hitro, kakor tudi zabranjuje, da se sneg ne nabira v sklepih; radi poševnega odrezka se ne more veter upreti v strešnik. Z zarezanimi strešniki „Koroškega modeia" krite strehe so torej varnejše pred viharjem, kljubujejo najhujšemu viharju lažje. Razen navedenih velikih prednosti omenjamo še, da strehe, ki so krite z iahkimi zarezanimi strešniki „Koroškega modela", ne potrebujejo močnih torej dragih strešin, njih vnanjost je lepa in elegantna, česar ne dosežemo z nobenim drugim sistemom zarezanih strešnikov. — Ceoe so pri meni iste, kukur v tovarni, pri odjemu celega vagona. Dobi 86 lahko tudi manj opeke, ker je taista pri meni vedno v zalogi na razpolago. Ob enem priporočujem svojo veliko zalogo traverz, vedno svežega roman- in portland-cementa različnega železa, žag. vlitiii in bakrenih kotlov, pečij, gospodarskih ognjišč, izgotovljenih kakor tudi za v zidanje pripravljenih, nadalje železnih ograj, žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike in travnike, različnega obiija in tečajev za okna in vrata, ključavnic itd., potem kljuČavniškega. kovaškega, mizarskega in sploh vsega potrebnega vsakovrstnega orodja, kakor tudi orodja za rokodelce in gospodarstvo. Nadalje toplo priporočujem veliko izbiro nagrobnih krtžev, kuhinjske posode, različnih barv in čopičev, kakor tudi bogato zalogo špecerijskega in vsega v to stroko spadajočega biaga, slivovke. špirita in druzega žganja, izvrstne moke. koruze, vsakovrstnega semena in drugih poljskih pridelkov itd. itd! Naroćujejo se pri meni proti zajamtíčitii dobri gospodarski in poljedelski stroji po izvirnih cenab, ker taistih zaradi pomanjkanja prostora ne morem inieti ziniraj v zalogi. Jig-a^xkiens^ jajo^ po »1,0 sap ^mc^kih, eea.aix. Ker je moja trgovina s točno in solidno postrežbo obče znana ter so pri meni zares jako ugodne cene, se tembolj uajuljudnejše priporočujem v prav obilni obisk in v mncgobrojna cf^njena naročila # (18i)-3-2) Spoštovanjem Tranc Kastelic. m m i I M i V i p v M i ■'^líi I? P. n. Sliiviiemn obiinsivn in fastiti (InliDišíini dovoljujem ei nljmlun iiaziiaiijHti, da izdolujem vsa v kleparsko strotio spadajoća ornaríientna, stavbena !(i galanteriisha dela. ornamentna okna ïa streha s kinčem, strešno Špice In goïimso po najnovejšem modelu. [JU tiaroilenili nn^rtiii; tmll moileliraiii nam in delam Škiue. Uzorui na riiZ{ji)lagu. Pokrivam in prekrivam pločasto (jdeliaste^ strehe na cerkvah, hišah ali vilah, kakor tndi stolpe (tunie); iste tudi barvam brez grušta, popravljam in napravljam strelovode itd. Izdelovanje rnztiovrstuili žlebov in ccvi za [lod kup ali nad kap tHiiugrinnen) uud SaamrinnenJ in snegolove ^Schn^eflinger;. Nadalje izdehyem prav lifino galanterijsko blago iz raznili kovin, napravljam bane za kopanje vsake vrste, kotle za štedilnike (Siiarlierd) bakrene ali ie belfga ploia. Vse kuhinjske in klotarske oprave itd. Pocinjanjo bakreno posode, popravljanje žganjarskih kotlov in druge stvari. Sprejetnam vsakovrstna popravila po primerni ceni. Zli mnogobrojna naroiila se uljudno priporoía Dobro in trpežno delo! Točno izdelovanje! Primerne cene! (172-3-3) ornamentni, stavbeni in galanterijski klepar, Rudolfovo (Kranjsko), kapiteljska ulica st. 224. S Podpisani uljudno nassnanjam, da je zopet otvorjena wka delavnica v Rudolfové v hiši gosp. Jos. Bele-ta tei' se priporočujem v podkovanje konj, za okovaiije v^jzov in Vsega v to stroko apadajoSega dela. 2ag»tavljaje najsolidnejsega izvršenja vsaeega cenjenega naročila prosim za prav «bilen obisk spoâtoyanjem (201-3-1) Ignacij lljaš, kovač. HISA V Novein mestu na prodaj. Vsak pondeljek in torek (razven praznikov) ordinira v hotelu »pri Schwarzů" v Novem mestu od 9. ure zjutraj do 5. ure popoldne zobozdravnik dr. A. Praunseis. Plombiranje in etavljonje novih zob in celih zobovji itd. (i54-e-6) Šolske knjige in šolske potrebščine v največji izberi ^m J. Krajec iiasl. I Zdravje jo največjo bogastvo. Prostovoljna prodaja posestva. Na Pristavi pri Gornjem Mokre-tnpoljn se proda posestvo po raujkem Antonu Pajerju z 12 johi grmita, obstoječe z njiv, travnikov in gozda. — Več se poizve pri Janezu Kastelcu, posestniku in kovaču v Žabji yasi. il87-o-2) Ista se ualiaja na najodliénejem prostoiu glavnega trga '■avno nasproti mestne hiše, je enonndstropna, ima lepo stanovanje in dvoje prodaialnic. Proda se pod ugodnimi pogoji. — pove lastnik FERDINAND TOMAZIČ, c. kr. višji poštni kontrolor V Ljubljani, ali pa J. KRAJEC v Novem mestu. (173-0-3) o CO ro 0 c: 01 o s E — hi OJ ca « »O • : 4; EU £ 'S" a " đ a tV3 > O CU nt rsj ni a> t.' e 3 04 r Zdravje je največje bo^^astvo. J : : s Zahtevajte pri nakupu (1Ï5-21-7 Schicht-ovo štedilno milo Ono je zajainčono Čisto in brez vsake škodljive primesi. SV Pere izvrstno. Varstvena zanmka. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". GEORG SCHICHT, Aussig. — Največja tovarna te vrsto Dobiva se povsod! na evroitojskcin ozemlju. Dobiva se povsod! w I : : t Vsprej me se za večjo graščino kateri je že kot taki bil v službi, ali pa, da ima vse sposobnosti za takovo službo, ob enfin pa je vešfi in volje, vsaka druga dela opravljati. Glavno njegova opravilo pa je, vestno oskrbovanje in nadzorovanje host in gozdov. Taisti naj bode oženjen, à vendar naj nima prevelike drniine. Plačilo po dogovoru. Ponudbe naj se vpošljejo pod naslovom ; (200-2-1) Gospa Antonija pl, FICHTENAU, Rudolfovo. Samo 6i dni Saiiu) ^ 6 dni „Francoska prekmorska družba." Edina najkrajša črta čez Bazel I 8riz in Hsvrs ■j œ ■ XT" Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek, /ni/ane cene. Vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino konces. potovalna pisarna Ed. SCHMARDA ■ v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6. ■ blizo znane gostilne pri „Figove»'*. G) Lepo stanovanje prostorna prodajalnica. v Novem mestu na glavnem trgu hiš, št. 95 je takoj oddati prostorna prodajalnica » potrebnimi prostori, in v I nadstropju lepo stanovanje, ol stoječe iz dveh prostornih sob in kar je k stanovanju potrebnih prostorov. Već se îzvé ravno tam. (ip-K-ÍEĚ) -ofojd JO)|ie>{ leqzsvi^sod uj cfu^oA e^sj oua^íj SOI ^f^M iI 5 > o 3 s Sedaj 60 g\á. ^^ Zelo znižane vozne cene v AMEHIKO. ® ří -J => a ° " S « « Ě mi s SiS S! g« m S Cm us OJgoToriii ureiiuik Fr. Sal. Watil. izdajatelj in salužuik Urban Horvat. Tifik J. Krajoc nas).