REFERENDUMI ZA USTANOVITEV NOVIH OBČIN Državni zbor Republike Slovenije je z Odlokom o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin (Ur.l.RS, št. 22/94) razdelil sedanjo občino Litija na pet referendumskih območij in sicer: - referendumsko območje za ustanovitev občine Litija - referendumsko območje za ustanovitev občine Jevnica - Kresnice - referendumsko območje za ustanovitev občine Dole - referendumsko območje za ustanovitev občine Gabrovka - referendumsko območje za ustanovitev občine Šmartno. Državni zbor je določil referendumsko vprašanje in referendume razpisal za nedeljo, 29. maja 1994. Odločitev na referendumih bo sprejeta, če bo zanjo glasovala večina volilcev, ki bodo glasovali. REFERENDUMSKO OBMOČJE ZA USTANOVITEV OBČINE LITIJA OBSEGA NASLEDNJA NASELJA: BITIČE BOLTIJA BOROVAK PRI POLŠNIKU BREG PRI LITIJI CIRKUSE DOLGO BRDO GORENJI LOG JESENJE KANDRŠE-DEL KLENIK KOŠKE POLJANE KONJ KONJŠICA-DEL LAZE PRI VAČAH LEŠE LITIJA MALA ŠTANGA MALA SELA MAMOLJ MOŠENIK PODŠENTJUR PODBUKOVJE PRI VAČAH POLŠNIK PONOVIČE POTOK PRI VAČAH PREVEG RAČICA RAVNE RENKE RŽIŠČE SAVA SLIVNA SPODNJI HOTIČ SPODNJI LOG STRANSKI VRH ŠIRMANSKI HRIB ŠIROKA SET ŠUMNIK TENETIŠE TEPE VAČE VELIKA PRESKA VELIKA ŠTANGA VELIKI VRH PRI LITIJI VOVŠE ZAPODJE ZGLAVNICA ZGORNJI HOTIČ Vprašanje o katerem se bo odločalo na referendumu se bo glasilo: "Ali ste zato, da se na našem refe- rendumskem območju ustanovi občina?" REFERENDUMSKO OBMOČJE ZA USTANOVITEV OBČINE JEVNICA - KRESNICE OBSEGA NASLEDNJA NASELJA: GOLIŠČE JEVNICA KRESNIŠKE POLJANE KRESNIŠKI VRH KRESNICE RIBČE VERNEK ZGORNJA JEVNICA Vprašanje o katerem se bo odločalo na referendumu se bo glasilo: "Ali ste zato, da se na našem referendumskem območju ustanovi občina?" REFERENDUMSKO OBMOČJE ZA USTANOVITEV OBČINE DOLE OBSEGA NASLEDNJA NASELJA: ČEPLJE DOBOVICA DOLE PRI LITIJI GORENJE JELENJE GRADIŠČE K.O. ŠT. LOVRENC HUDE RAVNE JEŽEVEC KAL PRI DOLAH UUBEŽ V LAZIH MALA GOBA PREŽENJSKE NJIVE PRELESJE PREVALE RADGONICA SELCE SLAVINA SPODNJE JELENJE STRMEC SUHADOLE VELIKA GOBA ZAGOZD ZAVRH Vprašanje o katerem se bo odločalo na referendumu se bo glasilo: "Ali ste zato, da se na našem referendumskem območju ustanovi občina?" REFERENDUMSKO OBMOČJE ZA USTANOVITEV OBČINE GABROVKA OBSEGA NASLEDNJA NASELJA: BREZJE PRI KUMPOUU BREZOVO BRGLEZ ČATEŠKA GORA GABROVKA GABRSKA GORA GOBNIK GORENJE RAVNE HOHOVICA JAVORJE PRI GABROVKI KAMNI VRH KLANEC PRIGABROVKI KRŽIŠČE PRI ČATEŽU LAZE PRI GOBNIKU LUKOVEC MORAVČE PRI GABROVKI MORAVSKA GORA NOVA GORA OKROG PEČICE PODPEČ POD SKALO TIHABOJ TLAKA VODICE PRI GABROVKI Za to referendumsko območje je Državni zbor izjemoma določil, da se bo na referendumu odločalo o naslednjem vprašanju: "Ali ste zato, da se ustanovi občina: 1. Na našem referendumskem območju Gabrovka 2. Na območju, ki obsega naše referendumsko območje Gabrovka in referendumsko območje za ustanovitev občine Litija?" REFERENDUMSKO OBMOČJE ZA USTANOVITEV OBČINE ŠMARTNO OBSEGA NASLEDNJA NASELJA: BUKOVICA PRI LITIJI CEROVICA ČRNI POTOK DOLNJI VRH DRAGOVŠEK DVOR PRI BOGENŠPERKU GORNJI VRH GOZD - REKA GRADIŠKE LAZE GRADIŠČE - K.O. GRAD. IN POLJ. GRADIŠČE PRI LITIJI JABLANIŠKELAZE JABLANIŠKI POTOK JASTREBN1K JAVORJE JEŽCE JEZNI VRH JELŠA KAMNI VRH PRI P.I. PRI ŠMART. LIBERGA LUPINICA MALA KOSTREVNICA MIŠJI DOL MIHELCA MULHE OBLA GORICA PODROJE POUANEPRI PRIMSK. PRESKA NAD KOSTRF.VNICO PRIMSKOVO RAZBORE - DEL K.O. POLJANE RAZBORE - K.O. JEŽN1 VRH RIHARJEVEC SELŠEK SEVNO SPODNJA JABLANICA STARA GORA PRI VEL. GABRU ŠČIT ŠMARTNO PRI LITIJI ŠTANGARSKE POUANE VELIKA KOSTREVNICA VINJI VRH VINTARJEVEC VIŠNJI GRM VOLČJA JAMA VRATA ZAGRIČ ZAVRSTNIK ZGORNJA JABLANICA Državni zbor je kljub pravočasnim opozorilom tako iz. Krajevne skupnosti Šmartno, kot iz pristojnih upravnih organov sedanje občine Litija očitno pomotoma izpustil iz tega referendumskega območja naselje LESKO-VICA PRI ŠMARTNEM. Tudi to naselje bo uvrščeno v to referendumsko območje. Vprašanje o katerem se bo odločalo na referendumu se bo glasilo: "Ali ste zato, da se na našem referendumskem območju ustanovi občina?" Vsako referendumsko območje ima svojo volilno komisijo, ki bo vodila potek referenduma. Volilne komisije so imenovale volilne odbore, ki bodo skrbeli za izvajanje glasovanja na voliščih. Volilne komisije referendumskih območij so določile naslednja volišča in območja volišč za izvedbo referendumov. REFERENDUMSKO OBMOČJE ZA USTANOVITEV OBČINE LITIJA: 1. VOLIŠČE - GRAŠKA C. 64 pri KOVAČ, obsega: Graška cesta. Ulica 25. maja, Marokova pot, Bevkova ulica - del hišne številke 1, 3, 5, 12, 18, 20, 22, 24, 26, 28, 34, 36 in 38, Gorenji Log, Predilniška ulica, Topilniška ulica. Na gričku. 2. VOLIŠČE - OSNOVNA ŠOLA GRADEC, Bevkova št. 3 obsega: Cesta Dušana Kvedra, Prvomajska ulica, Cesta zasavskega bataljona, Vegova ulica, Prisojna ulica, Gubčeva ulica, Badjurova ulica. Loška cesta, Prečna ulica, Na dobravi, Kidričeva cesta, Grumova ulica, Bevkova ulica - del hišne številke 2,4,6,8, 10 in Bobek. 3. VOLIŠČE - DVORANA - TRG NA STAVBAH 8 obsega: Praprošče, Trg na Stavbah, Ponoviška cesta, Parmova ulica, Cankarjeva cesta, Ljubljanska cesta. 4. VOLIŠČE - OBČINA LITIJA - AVLA Jerebova ulica 14 obsega: Valvazorjev trg. Trg svobode, Rudarska ulica. Jerebova ulica, Vrvarska ulica, Ulica Milana Boriška, Ulica Mire Pregljeve, Cesta komandanta Staneta - del-hišne številke 1,2,4,6, Podkraj, Podšentjur, Širmanski hrib. Veliki vrh pri Litiji. 5. VOLIŠČE - OSNOVNA ŠOLA LITIJA, Cesta komandanta Staneta št. 2 obsega: Cesta komandanta Staneta - del hišne številke 8, 10, 12, 14, 16, 18, Ulica solidarnosti, Maistrova ulica, Ulica Luke Svetca. 6. VOLIŠČE - VEČNAMENSKA DVORANA. Ulica Mire Pregljeve 1, obsega: Cesta komandanta Staneta - del hišne številke 3, 5, 7, 9, II, 13, 15, 17, Bnxlarska ulica. Savska cesta, Zasavska cesta. 7. VOLIŠČE - ZDRAVSTVENI DOM LITIJA, Partizanska pot 8/a, obsega: Sitarjevška cesta, Šmarska cesta. Pokopališka pot, Frtica, Levstikova ulica, Grbinska cesta. Ježa, Partizanska pot, Ulica bratov Poglajen, Cesta Dolenjskega odreda. 8. VOLIŠČE - GASILSKI DOM SPODNJI HOTIČ, obsega: Spodnji Hotič, Konj. 9. VOLIŠČE - OSNOVNA ŠOLA ZGORNJI HOTIČ, obsega: Zgornji Hotič, Bitiče, Zapodje, Jesenje. 10. VOLIŠČE - OSNOVNA ŠOLA VAČE, obsega: Vače, Slivna, Mala sela. Kandrše-del, Klenik, Laze pri Vačah, Potok pri Vačah, Ržišče, Vovše, Široka set, Podbukovjc pri Vačah, Cirkuse, Boltija. 11. VOLIŠČE - ZADRUŽNI DOM SAVA, obsega: Sava, Leše, Spodnji Log Ponoviče, Mošenik. 12. VOLIŠČE - OSNOVNA ŠOLA POLŠNIK, obsega: Polšnik, Preveg, Stranski vrh. Šumnik, Tepe, Velika Preska, Boravak pri Polšniku, Zglavnica, Renke. 13. VOLIŠČE - OSNOVNA ŠOLA MAMOU, obsega: Mamolj, Dolgo brdo. 14. VOLIŠČE - OSNOVNA ŠOLA KONJŠICA, obsega: Konjšica, Ravne. 15. VOLIŠČE - GASILSKI DOM BREG PRI LITIJI, obsega: Breg pri Litjji, Zagorica, Tenetiše. 16. VOLIŠČE - PROSVETNI DOM VELIKA ŠTANGA, obsega: Velika Štanga, Mala Štanga, Koške Poljane, Račica. REFERENDUMSKO OBMOČJE ZA USTANOVITEV OBČINE JEVNICA - KRESNICE: 1. VOLIŠČE - OSNOVNA ŠOLA KRESNICE obsega naselja: Kresnice in Kresniški vrh 2. VOLIŠČE - ZADRUŽNI DOM JEVNICA obsega naselja: Gol išče, Jevnica, Kresniške Poljane, Zgornja Jevnica 3. VOLIŠČE - OSNOVNA ŠOLA RIBČE obsega naselja: Ribče in Vernek. REFERENDUMSKO OBMOČJE ZA USTANOVITEV OBČINE DOLE: 1. VOLIŠČE - KRAJEVNI URAD DOLE, obsega območja: Dole pri Litiji, Kal, Prevale, Suhadole, Zavrli, Dobovica, Radgonica, Zagozcl, Velika goba. Mala goba, Ljubež v Lazih, Čeplje, Preženjske njive, Spodnje Jelenje, Gorenje Jelenje, Selce, Slavina in Hude Ravne 2. VOLIŠČE - DOM KRAJANOV GRADIŠČE (bivša osnovna šola), obsega območja: Gradišče, - k.o. Št. Lovrenc, Ježevec, Prelesje in Strmec REFERENDUMSKO OBMOČJE ZA USTANOVITEV OBČINE GABROVKA: L VOLIŠČE - OSNOVNA ŠOLA GABROVKA, obsega: Gabrovka, Klanec pri Gabrovki, Moravska gora. Brezovo, Brezje pri Kum- polju. Gornje Ravne, Čateška gora. Okrog, Kržišče pri Čatežu, Vodice pri Gabrovki, Tlaka. 2. VOLIŠČE - RESNIK ANTON, Moravče pri Gabrovki 16, stara hiša, obsega: Moravče pri Gabrovki, Hohovica, Pixlpeč pod Skalo, Gabrska gora, Gobnik. Kamni vrh, Laze pri Gobniku, Nova gora. Javorje pri Gabrovki. 3. VOLIŠČE - GASILSKI DOM TIHABOJ, obsega: Tihahoj, Brglez, Lukovec, Pečice. REFERENDUMSKO OBMOČJE ZA USTANOVITEV OBČINE ŠMARTNO: 1. VOLIŠČE - Gasilski dom Zgornja Jablanica obsega: Zgornja jablan ica. Spodnja Jablanica, Jablaniški potok. Gradiške Laze, Sel.šek, Cerovica, Jablaniške Laze, Bukovica pri Litiji, Gradišče pri Litiji. 2. VOLIŠČE - Krajevni urad Šmartno obsega: Staretov trg. Usnjarska cesta, Grumova cesta, Slatna, Pungrt. Cerkovnik, Valvasorjeva ulica. Na Roje, Miška, Tomazinova ulica, Mala Kostrevnica - del hišne številke 1 - 14. 3. VOLIŠČE - Gasilski dom Ustje obsega: Grmaška cesta. Ustje, Za Povrtmi, Jeze, Mahovna, Litijska cesta, Bartlova ulica, Prečna ulica, Levstikova ulica. 4. VOLIŠČE - Gasilski dom Zavrstnik obsega: Zavrstnik. 5. VOLIŠČE - Gasilski dom Štangarske Poljane obsega: Štangarske Poljane, Volčja jama, Dargovšek, Ščit, Jastrebnik, Gozd Reka. 6. VOLIŠČE - Dom Tišje obsega: Črni potok, Podroje, Vintarjevec, Riharjevec. 7. VOLIŠČE - Osnovna šola Javorje obsega: Javorje, Leskovica pri Šmartnem, Vrata. 8. VOLIŠČE - Zadružni dom Velika Kostrevnica obsega: Velika Kostrevnica, Dvor pri Bogenšperku, Lupinica, Razbore k.o., Jezni vrh. Višnji grm, Mala Kostrevnica - del hišne številke 15-41. 9. VOLIŠČE - Gasilski dom Liberga obsega: Liberga, Jelša, Preska nad Kostrevnico 10. VOLIŠČE - Osnovna šola Gradišče obsega: Gradišče k.o. Grad. in Polj., Poljane pri Primskovem, Kamni vrh pri Primsko-vem, Zagrič, Sevno, Primskovo, Dolnji vrh. Gornji vrh, Vinji vrh. Jezni vrh. Obla gorica, Stara gora pri Velikem Gabru, Mišji dol, Mihelca, Ježce, Mulhe, Razbore - del k.o. Poljene. ZA OBJAVO PRIPRAVIL SEKRETAR SKUPŠČINE OBČINE LITIJA Marko GODEC 999991^ STRANKE SPOROČAJO OBČINE PO MERI OBČANOV Prav to je bistvo nove lokalne samouprave. Občine morajo biti takšne, kot si jih želijo občani na posameznih območjih. Priznali ali ne, sedaj imamo vsak na svojem območju prvič v zgodovini možnost, da sami odločamo o naši lokalni skupnosti in ureditvi. Že res, da je tu postava, ki jo je določil Državni zbor, toda to je le okvir, organiziranost občine in njenih služb pa je v rokah občanov. Prav tako je Državni zbor v veliki večini upošteval mnenja občanov na zborih tako, da sedaj predlagana referendumska območja za ustanovitev občin odražajo izraženo voljo ljudi. Prav zaradi teh dejstev, vas, spoštovane občanke in občani, vabimo k sodelovanju, saj bodo nove občine zares zaživele le, če bo prisotna tudi naša samoiniciativnost. V podružnicah Slovenske ljudske stranke, delujočih na našem območju Dole pri Litiji, Gabrovka, Jevnica - Kresni- ce Šmartno pri Litiji) izražamo polno podporo opredeljeni volji občanov na posameznem referendumskem območju in vas vabimo na udeležbo na referendumu za ustanovitev občin (Dole pri Litiji, Gabrovka, Jevnica -Kresnice, Šmartno, Litija, Šentvid pri Stični in Šentru-pert). V teku javne razprave je bilo mnogo vprašanj, bistvena pa so bila tri (število zaposlenih na občinah, finančni izračuni na prebivalca kot občino in pristojnosti občine). 1. Število zaposlenih v zakonu ni določeno. Občinska uprava bo začela znova, zato je naša skupna skrb, da bomo organizirali racionalno in učinkovito upravo. To bo v novih občinah možno, ko se bodo uprave šele formirale. Zato bo SLS storila vse za racionalno in učinkovito upravo. 2. Finančni izračuni so pripravljeni za vsako novo ob- čino, poleg tega pa se napoveduje poseben status gorskim, mestnim in obmejnim občinam. Prav tu je stališče SLS, da mora biti bistvena skrb države obstoj sleherne občine, predvsem pa enakomeren razvoj. 3. Pristojnosti novih občin so znane na podlagi zakona o lokalni samoupravi, bolj razčlenjenih pristojnosti pa pristojna ministrstva še niso izdelala. Kot je že razvidno, bo delo novih občin usmerjeno predvsem v razreševanje lokalnih kominainih in drugih problemov, zato dajemo smiselno pobudo novim občinam, da storijo vse za animacijo svoje občine. Tako si bomo kot občani zastavili vprašanje: KAJ LAHKO JAZ NAREDIM ZA NAŠO OBČINO? In prva naloga je tu - referendum, kije podlaga za našo občino. Podružnice SLS Dole pri Litiji, Gabrovka, Jevnica -Kresnice, Šmartno pri Litiji in Litija PRVOMAJSKO SREČANJE NA SLEMŠKU SLS Slovenska ljudska stranka Z posebno "mašo za domovino" se je pričelo veliko prvomajsko srečanje v cerkvi na Slemšku nad Vačami in nadaljevalo na planoti Krona (v bližini mesta, kjer je Janez Grilc naključno izkopal Vaško situlo), katerega sta organizirali SLS - podružnica Litija in SDSS odbor Litija. Srečanja seje udeležilo veliko število ljudi iz bližnje in daljne okolice, med njimi tudi povabljeni gostje: Marjan Podobnik, predsednik SLS, Metka Karner -Lukač, predsednica Delavske zveze pri SLS in dr. Božidar Brudar, podpredsednik SDSS. Vsi gostje se v svojih pozdravnih govorih niso mogli izogniti nepravilnostim, ki se dogajajo v naši državi. Sledil je pester kulturni program v organizaciji skupine GEOSS iz Vač. Srečanje pa so popestrili harmonikarji na diatoničnih harmonikah. Ob tej priliki sem uglednim gostom zastavila nekaj vprašanj: Marjan Podobnik, predsednik SLS: Sedmič ste že v litijski občini, vsakokrat v drugem kraju. Kakšna se vam zdi Litija? Marjan Podobnik: "Vedno lepo se mi zdi tukaj predvsem zato, ker so tu preprosti ljudje. Izredno gostoljubni ljudje, moram povedati. Imamo tudi izredno aktivne, delovne ljudi, ki so vedno pripravljeni na različne organizacije, različne stvari in sem res vesel, daje tudi to prvomajsko srečanje prav na tem koncu, v središču Slovenije, daje prišlo do tega srečanja, ki se mi zdi izjemno pomembno. Namreč delavski praznik je dejansko praznik delavcev inje prav, da se ga na ta način praznuje. In jaz upam, da bo tudi to srečanje prav tu na litijskem območju v središču Slovenije postalo tradicionalno." Kaj menite o lastninjenju? Marjan Podobnik: "Mislim, da je zelo škoda, da ni bil sprejet predlog spremembe zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki ga je predlagala SLS. Namreč ta sprememba bi pomenila, da bi delavci dobili bolj pošten delež, ki so ga ustvarili. Zal tako se je zgodilo." Metka Karner - Lukač, poslanka v Državnem zboru: Vaše razmišljanje o prvem maju danes? Metka Karner - Lukač: "1. maj je pomemben praznik dela. Mislim, da bi se moral vsak od nas zamisliti nad tem praznikom. Kajti v času splošne gospodarske stagnacije je delo še posebno pomembno, ker predstavlja vir blaginje. Imeti delo, je danes veliko bogastvo. Kajti ravno delo je tisto, ki omogoča človeku, da dostojno živi, da spoštuje samega sebe in, da ni drugim v napoto. Zato bi država morala narediti vse, da bi omogočila čim širši dostop do dela oziroma čim večjim državljanom, da pridobijo delo. Današnji praznik ni samo praznik recimo komunističnega delavca. Sploh ne. Tudi cerkev daje temu izredno poembno vlogo. Predvsem pa želim, da bi se delavci zavedali nečesa. Svoja delovna mesta morajo varovati sami. Kajti ogromno kapitala je bilo ukradenega iz naših podjetij, odlitega v tujino." Dr. Božidar Brudar, podpredsednik SDSS: Vaši vtisi z današnjega srečati-ja? Dr. Božidar Brudar: "Na to združevanje, druženje ljudi za 1. maj se mi zdi zelo pomembno. Ideja, ki jo je dal g. Podobnik, da bi se recimo prihodnje leto zbrali v centru Slovenije še v večjem številu po strankah ali ločeno. To bi bilo pomembno in se mi zdi, da to ljudje rabijo." Franci Rokavec, predsednik SLS podružnica Litija: In vaša misel? Franci Rokavec: "Zame je prvi maj praznik dela, pravzaprav praznik vseh poštenih ljudi pa najsi bo delavec za strojem, za pisalno mizo ali laboratorijem kmet na polju, upokojenec, študent itd. Predvsem pa mislim, da danes premalo vsi skupaj razmišljamo, zakaj nam je tako, zakaj so takšni prispevki za državno blagajno in zakaj nekateri čez noč obogatijo. No prav zaradi teh dejstev mislim, da je izvirno sporočilo 1. maja. NE KRADI, NE LAŽI." Karolina Šušteršič NOVE OBČINE BOLJ NAKLONJENE PODEŽELJU? Ali lahko pričakujemo, da bodo nove občine bolj naklonjene podeželju? To vprašanje si marsikdo postavlja. Daje bilo v zadnjih petih letih na infrastruklurnem področju narejenega več, kot v prejšnjih obdobjih, je znano in tega tudi nihče ne zanika. Za učinkovito delo na tem področju pa ni bilo pravih pogojev, saj je bila tako velika občina težko obvladljiva. Na primer kako sestaviti prioritetno listo za obnovo cest, vodovodov, odvoza odpadkov... Tudi z novimi občinami ta problem še ne bo rešen, vendar pa bo na manjšem področju lažje rešljiv, saj se bodo občani ukvarjali predvsem s svojimi problemi, problemi, kijih poznajo. Podeželje si gotovo želi čimprej urediti infrastrukturo: ceste, vodovode, telefon... Nekateri se že pohvalijo, da imajo vse to, drugi pa vsega tega še nimajo in to bo gotovo ena od prednostnih nalog novih občin. V zadnjih tridesetih letih, ko so bile iz političnih razlogov občine ukinjene in oblikovane večje, so se mladi preseljevali s podeželja v večja središča, podeželje pa je ostajalo prazno. Tako imamo ponekod cela področja že skoraj prazna. Tega procesa gotovo ne bo možno ustaviti naenkrat. Gotovo pa bo uspešnejša, predvsem dolgoročno, tista občina, ki bo omogočila celovit razvoj in ne samo nekaterih središč. H.M. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI SKD 65 LET LITIJSKIH VRTCEV 15. aprila so vrtci litijske občine praznovali 65-letnico delovanja. Vzgoja in varstvo otrok sta zelo pomembna dolgoročna naložba za posameznika, starše in za narod. Prav zato se SKD vedno zavzema za otroke. Z veseljem smo se udeležili lepe prireditve malčkov v dvorani na Stavbah, v kar so tudi vzgojiteljice vložile veliko truda in idej. Predvsem ideje, ki so bile strnjene pod skupen naslov "V deželi klobukov". Ob tej obletnici čestitamo in želimo veliko uspehov vsem zaposlenim in otrokom v vrtcih. Hostnik Martin, predsednik 00 SKD Litija Z LETNE KONFERENCE SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV Slovenski krščanski demokrati smo letos praznovali peto obletnico delovanja, kar smo združili z letno konferenco, ki smo jo imeli kar tri dni v delavskem domu v Zagorju. V uvodnem govoru je predsednik stranke g. Lojze Peterle orisal dosedanjo prehojeno pot stranke, od majniške deklaracije v 1. 89, prvi kongres, volitve 90, vladanje Demosa, prvi tabor v Ptuju, plebiscit, vojna za Slovenijo, pa zopet volitve v 1. 92, itd... Skratka bili smo pomembna in dejavna stranka pri graditvi slovenske države, zanesljiv in zaupanja vreden partner. Na letni konferenci smo bili zbrani predstavniki občinskih odborov SKD, poslanci SKD, ministri SKD, člani sveta stranke, predstavniki krajevnih odborov in gostje. Obravnavali smo poročila predsednika g. Lojzeta Peterleta, glavnega tajnika g. Edvarda Staniča, finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora. Predstavljena so nam bila tudi poročila o delu ministrov SKD v vladi. Tako smo imeli tudi vzporedno predstavitev organizacije in dela ministrstva za promet in zveze, za notranje zadeve s poudarkom na zakonu o državljanstvu in predstavitev dela ministrstva za kmetijstvo. Svoja poročila so podali tudi predstavniki organizacij SKD: Mladi krščanski demokrati, Slovenska ženska zveza, Socialno krilo, Zveza seniorjev, SKD skupnosti obmejnih občin in poročila o delu komisij: za lokalno samoupravo za finance in monetarno politiko za stike z javnostjo za zdravstvo pravne komisije za delo družino in socialno politiko za znanost, tehnologijo in razvoj za kulturo za gospodarstvo za infrastrukturo in okolje za mednarodne odnose in mednarodno tajništvo za vzgojo izobraževanje in znanost za stike z javnostjo. Obravnavali in sprejeli smo tudi predloge za spremembo statuta SKD. Pomembno je bilo tudi poročilo poslanske skupine SKD, katere predsednik je g. Ignac Polajnar. Poslanska skupina SKD je ena redkih, ki nastopa enotno in usklajeno v vseh ključnih vprašanjih. Vsi poslanci SKD pa so zvesti volilcem in stranki. Ena od bolj "vročih" točk je obravnavala ustanovitev in program Ljudskega krila, kjer je prišlo do odločitve, da to odloči po pregledu programa Svet stranke. Dosti je bilo razprave o tem ali ostati v vladni koaliciji ali ne. Večino glasov je dobil predlog, naj se g. Peterle pogaja le za nastop SKD - LDS, saj nimamo podatkov o načrtih drugih strank - ali sploh želijo biti v vladi. Biti v vladi je edini način, kjer lahko izvajamo programe, ki smo jih obljubljali na volitvah. Po programu naj bi Ljudsko krilo delovalo bolj intenzivno na povezovanju desnosredinskih strank. Če so med vami simpatizerji tega krila, ki formalno še ni ustanovljeno (iniciativni odbor), se lahko oglasijo na naši stranki. Konferenco smo zaključili v nedeljo ob prijetnem vzdušju s kosilom v hotelu Medija. V času konference je bila dobra prilika za osebna vprašanja in predloge, izmenjavo mnenj s poslanci in ministri in za spoznavanje med predstavniki SKD. OO SKD Litija Hostnik Martin SREČANJE S PREDSTAVNIKI VERSKIH SKUPNOSTI V sredo, 13.04.1994, je bilo na gradu Bogenšperk tradicionalno vsakoletno srečanje s predstavniki verskih skupnosti, političnih strank in Skupščine občine Litija. Litijski župan Mirko Kaplja je v uvodnem nagovoru na kratko orisal prehojeno pot od preteklega srečanja in pohvalil dobro sodelovanje s predstavniki verskih skupnosti. Poudaril je, da je prepričan, da nas nove občine, ki bodo nastale na sedanjem teritoriju Litije ne bodo razdvajale ampak bomo tudi v bodoče živeli skupaj v sožitju in razumevanju. Litijski dekan g. Anton Masnik seje nato županu zahvalil za tople besede in pohvalil prizadevanja tako župana kot sodelavcev za dobro sodelovanje. Poudaril je velik pomen akcije za dograditev prizidka k litijski cerkvi. Arhidiakon dr. Ivan Merlak iz nadškofijskega ordinariata je podprl prizadevanja občine, da bi papež ob morebitnem obisku Slovenije obiskal tudi občino Litijo in pri tem opravil sveto mašo na Geometričnem središču Slovenije na Sp. Slivni. Obljubil je, da se bo za zamisel zavzel tudi pri ljubljanskem nadškofu. Srečanje se je nato nadaljevalo v nevezani besedi v zares prisrčnem in sproščenem vzdušju. B.M. PISMA BRALCEV IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Odgovori in pojasnila v zvezi s člankom "ODPRTO PISMO ŠPORTNI ZVEZI LITIJA IN ŠE KOMU. objavljenim v aprilski številki Glasila občanov Gospod Mirko Plaznik! Osebno nisem pristaš komuniciranja preko raznih odprtih pisem, saj so le-ta znak in odraz specifičnega mišljenja posameznikov o neki zadevi, ki jo razumejo ali pa nočejo razumeti in jo razlagajo po svoje, o čemer pač ljudem ne moremo soliti pameti preko javnih občil. Zato pa tudi v športu obstajajo vsa pravila in druga sredstva društvenega delovanja in organiziranja, kjer je moč javno in pravno usklajevati Vaša razmišljanja in vprašanja, kakor tudi sprejemati odgovornost za izrečena obtoževanja. G.Plaznik, oba veva, da ni to ne Vaše prvo, pa najbrž ne tudi zadnje tako pismo, ki ste mi jih pošiljali praktično vsako leto ob sprejemanju proračuna, zato kot takega, jemljem tudi tega letošnjega. Res ste najbrž v športu tako ali drugače udeleženi že 30 let, res pa je tudi to, da se je v tem času tudi marsikaj spremenilo, kar smo nekateri sprejeli, nekateri pa tudi ne. Kam se uvrščate Vi, prepuščam odločitev Vam in je na tem mestu ne želim komentirati. Odgovori in pojasnila: 1. Metodologija pridobivanja fin. sredstev za športne programe posameznih izvajalcev v občinah: 1. Razpis za sofinanciranje programov oz. dejavnosti na področju športa v občini - (pripravila v decembru 1993 ŠZ Litija in Oddelek za proračun in družbene dejavnosti SO Litija, v skladu z Nacionalnim programom športa, ki sta ga sprejela Ministrstvo za ŠS in tudi ŠZS, razpis pa je bil odprt do 31.1.1994). 2. Kandidature - predloge pos. izvajalcev za sofinanciranje športnih programov, ki so jih pripravljeni izvajati, je zbirala ŠZ Litija, z njimi pa so lahko kandidirale vse pravne osebe, ki se ukvarjajo s športno dejavnostjo v občini. 3. Na podlagi Nacionalnega programa športa v Sloveniji - (državni denar se namenja za izvajanje programov, v katerih so udeleženi predvsem šoloobvezni otroci in mladina do 18. leta) in posebnosti okolja, to je razvitosti občine in njenih sredstev, ki jih le-ta lahko namenja za nadstan-dard športnorekreativne dejavnosti iz svojega proračuna - (višina teh sredstev pa je zelo majhna, ali pa jih v Litiji skoraj ni), je bil v mesecu februarju 1994 k evidentiranim kandidaturam in razvrščenim po vrsti športne dejavnosti (tekmovalni, rekreativni, šolski šport, množične prireditve) narejen le predlog, katere komponente teh dejavnosti se bodo sofinancirale - (trener/vaditelj, kotizacija tekmovanj, sodniški stroški, organizacijski stroški obveščanja ter stroški najemnin oz. priprave igrišč, če jih posedujejo organizatorji) in to gradivo so prejeli vsi člani ŠZ in tisti, ki so kandidiri za fin. sredstva z vabilom z dne 1.3. 1994 na skupščino ŠZ Litija, ki je bila sklicana 16.3.1994. Izhodišča, predlogi za vrednotenje plačil trenerjem, organizacijskih stroškov za množične prireditve, pripravo igrišč oz. nadomestilo najemnin za dvoranske športe so bila sprejeta na seji Upravnega odbora 9.3.1994, na kateri pa ste bili v začetku, kot član Nadzornega odbora prisotni tudi Vi, g. Plaznik, zato ne vem, zakaj se sprenevedate, da tega ne veste. Na tej seji je bilo tudi dogovorjeno, da se delegatom ponudi v razpravo lanskoletna delitev sredstev - torej iz leta 1993 (saj je bil predlog višine proračunskih sredstev SO Litija nominalno enak tudi za letošnje leto), spremenijo se le številke v zvezi s predlagano nagrado trenerjem: 300 sitih, nagrada vodji rekreacije v društvih: 200 sitih, organizacijski stroški množičnih prireditev: 16.000 sit/na 100 udeležencev ter nadomestilo za pripravo igrišč: 400 siti za tekmo. Višine stroškov kotizacije ligaških tekmovanj in sodniških stroškov, glede na prejete fin. plane in prispela poročila klubov pa nismo spreminjali, kakor tudi ne globalne procentualne delitve med Tekmovalnim (55%), Rekreativnim (20%), Športom mladih in izobraževanju kadrov (10%) ter delovanjem ŠZ (15%), ki so ostala na ravni leta 1993. 4. Vrste športnih programov v občini, višino in razdelitev finančnih sredstev zanje sprejema najprej Skupščina ŠZ, nato pa svoj predlog posreduje Oddelku za proračun pri SO Litija. Delegati so na Skupščini ŠZ prejeli dodatno gradivo, razdelano po posameznih postavkah in z obrazložitvami znotraj Tekmovalnega, Rekreativnega, Športa mladih -ŠŠD, itd., ovrednotenega primerjalno z višino planiranih fin. sredstev v primeru, da bo predlagani proračun v lanski višini sprejet. G. Plaznik, predlagalcu proračuna ŠZ za leto 1994 so bile na Skupščini ŠZ Litija javno izrečene pohvale, o tem da so bila gradiva zelo skrbno in korektno pripravljena, za proračun ste glasovali na Skupščini tudi Vi, po končani seji pa ste pred delegati izjavili, da odstopate s svojega mesta. G. Plaznik, dokler Skupščina ŠZ ne odloči procentualne globalne razdelitve fin. sredstev med skupine porabnikov, kot so (Tekmovalni, Rekreativni, Množične prireditve, Šport mladih, idr.) in dokler finančna sredstva za ŠZ niso potrjena tudi pri sprejemanju proračuna SO Litija, mislim, da Vam je jasno, da se o nečem, česar še ni dokončno odločenega, ne more operirati s konkretnimi številkami v javnosti - pa saj bi bilo to tudi neodgovorno od predlagalca, še zlasti zato, ker je država v začetku leta, ob sprejetju nove davčne zakonodaje, prizadela vso društveno dejavnost v Sloveniji in bremenila tudi športna društva z novimi davčnimi obremenitvami, kijih niti SDK še ni znala ustrezno tolmačiti; vse to, pa Vam je bilo kot športnemu delavcu tudi znano. 5. Predloženi predlog višine in razdelitve fin. sredstev, ki ga oblikuje Skupščina ŠZ, in posreduje predlagalcu občinskega proračuna, sprejmejo ali pa zavrnejo delegati na zasedanju občinske skupščine, ko se sprejema integralni občinski proračun za tekoče leto. II. G. Plaznik, tako potekajo aktivnosti pri sprejemanju športnega in občinskega proračuna. Glede Vaših ostalih navedb v "odprtem pismu", pa na kratko tole: - Teniški šport je v zadnjem času v Sloveniji v privilegiranem položaju med tekmovalnimi športi, take so smernice Nacionalnega programa športa v Sloveniji, o katerem pa smo jasne sklepe, da ga spoštujemo, sprejeli tudi na naših Skupščinah ŠZ Litija že v minulih letih, res pa je, da se kot posameznik s tem osebno niste nikdar strinjali. Seveda pa si je Tenis klub As šele po nekaj letih s svojo dejavnostjo in množičnostjo pri delu z mladimi, izboril svoje mesto v tekmovalnem športu v Litiji in letos prvič prejema le tista sredstva v sprejetem deležu na Skupščini ŠZ, ki so namenjena tekmovalnemu športu mladih, s pozicij enakopravnega člana ŠZ Litija. Na naših minulih Skupščinah ŠZpa smo tudi davno tega že razpravljali, da dokler ni sprejet Zakon o športu, ki bi valoriziral športne panoge po pomembnosti, katera je več vredna kot druga, tega tudi v naši občini ne moremo in ne smemo početi, saj za to ni pravne podlage- - KSP Litija se je v skladu z razpisom in svojimi statutarnimi akti, tako kot vsak drug javni zavod, društvo, klub ali pravna oseba prijavilo na razpis za organizacijo Obč. rekreativnih prvenstev, za isto prvenstvo (v malem nogometu pozimi) pa je svojo vlogo poslal tudi NK Litija. Spet omenjam za Vas, sporno sejo Upravnega odbora z dne 9.3.1994, na kateri ste bili prisotni in kjer ste v razpravi izjavili, citiram: "da naj kar Komunala izpelje to prvenstvo...", konec citata, zato smo na seznamu obč. prvenstev v skupščinskem gradivu za mali nogomet pozimi, navedli kot evidentiranega izvajalca samo KSP Litija. G. Plaznik, ne vem, s kakšnimi pooblastili zastopate svoj klub, toda tudi javno izrečene ustne izjave imajo svojo težo in svoje posledice. V razpravi na Skupščini ŠZ Litija ni KSP Litija nihče očital nepravilnosti pri izvedbi takih prireditev v preteklosti, niti se ni nihče še opredeljeval do tega, kdo bo organizator naštetih obč. prvenstev, zato je Vaša skrb oz. opisano izvajanje povsem neutemeljeno, ali pa gre zopet za nerazumevanje problematike iz Vaše strani. Na Skupščini ŠZ je bilo sklenjeno le, da se sprejme navedeni plan obč. prvenstev, o izvajalcih pa se odloči kasneje, glede na "najboljše ponudnike" za vnaprej dogovorjene cene. Naj Vas ob tem spomnim tudi na to, da za organiziranje katerekli prireditve, ki je bila prvič prijavljena - (Pionirska poletna nogometna šola), še noben organizator ni dobil fin. sredstev vnaprej, saj niti ne vemo, če se bo sploh izvedla, sami pa tudi dobro veste, da je takih in podobnih šol kar nekaj v državi, a se vse tretirajo kot družbeni nadstandard in jih plačujejo udeleženci sami oz. se sofinancirajo preko sponzorstva in donator stva. - Glede moje domnevno izre- čene laži o nepravilni porabi namenskih sredstev za vzdrževanje športnih objektov, katere je v zadnjih dveh letih koristil tudi NK Litija, se lahko prepričujeva, kdo je mislil katero ograjo in kje le ta danes stoji, vendar mislim, da za to ni potrebno obremenjevati javnosti. Žal ŠZ še ne snema skupščinskih govorov in razprav, zato bo ta spor ostal stvar presoje delegatov, ki so naju na Skupščini ŠZ poslušali. G. Plaznik, upam da se strinjate z mano tudi glede tega, kdaj se koga, če je tO pravna oseba, uradno obišče: takrat, ko se ga pisno povabi, mar ne ? To pa se do sedaj, s strani NK Litija, še ni zgodilo. - Tudi o pisnem soglasju k "imenu: Športna dvorana Litija" obstajajo, zapisani sklepi s seje Upravnega odbora ŠZ iz 11:2.1993 in se ga nisem izmislil jaz, kakor me po krivem ali pa iz lastne nevednosti obtožujete. Res pa je, da sem za tak predlog imena dvorane, kot je sedaj, poleg drugih članov, glasoval tudi sam, ker menim, da najbolje promovira kraj in občino Litija v širšem slovenskem prostoru. Gospod Plaznik, dovolite mi, da na koncu pod opombe tudi jaz zapišem, da laž in neutemeljenih dejstev, ki obtožujejo posameznika in njegovo delo v javnosti, ne toleriram in zahtevam ustrezno odgovornost. Igorij Parkel ASFALT, KJE SI? Dobro leto in pol nazaj je, ko se je v Gabrovki pojavila nekakšna "asfaltomanija". Kar naenkrat bi se vsi radi vozili po lepih gladkih cestah, prav takrat, ko je bilo položenih prvih nekaj kilometrov asfalta po naših vaških cestah. Povprašali smo občinske može, kako bi nam to uspelo. Tisti, ki so za to področje na občini zadolženi, so se potrudili in prišli celo v Ga-brovko, nam tam obrazložili, kako začeti in mi vsi zagreti smo zagrizli v reševanje teh vaških poti z vso vnemo. Obljubljene besede o asfaltu smo prenesli naprej na vaš-čane in jih, čeprav težko, prepričali, da se bomo spomladi ali najkasneje jeseni leta 1993 že peljali po asfaltu, da nam le uspe zbrati dovolj sredstev za predhodna zemeljska dela. Pridobili smo dokumentacijo, izvajalce del in začelo se je. Prej vaške poti so postale zdaj ceste, pripravljene, da na njih polože še asfalt. Danes pa se vprašamo: kdo? Tisti, ki so takrat obljubili, so utihnili, morda so pozabili - spustili so pomlad, spustili jesen, pa še drugo pomlad... vsi ti letni časi pa nosijo s seboj sovražnika teh "novih" cest - nevihte. Vi morda ne boste verjeli, nam pa se trga srce, ko v dolini "srečaš" gramoz, ki si ga s težavo (globoko je bilo treba seči v žep) spravil vrh hriba. Če že vse stvari računamo v markah, lahko tudi jaz tu napišem, da ob taki nevihti vidiš "svoje marke", kako jih voda odnaša nekam daleč, v neznano. Koliko časa nam bo voda še delala škodo? Kdaj bo prišla tista pomlad, ki si jo vsi, ki smo prispevali za te vaške ceste, tako želimo? Kdaj se bomo zapeljali po obljubljenem asfaltu? Se sploh kdaj bomo? Helena Perko DELOVNO PRAZNOVANJE Star lesen most čez Kostrebniški potok za šmarsko Usnjarno je bil že povsem dotrajan, zato so se krajani odločili, da zgradijo novega. Na pomoč so jim priskočili KS in Usnjarna Šmartno ter Vodna skupnost, veliko prostovoljnih ur pa so opravili tudi sami. Pospešeno so delali zlasti med prvomajskimi prazniki in so jih resnično proslavili v delovnem vzdušju (Foto: Tone Medvešek). TURISTIČNA KMETIJA "NA HRIBČKU" Turizem se v litijski občini zelo počasi razvija, čeprav imamo v določenih krajih zelo ugodne pogoje. V soboto, 11. junija letos, ob 18. uri, bosta odprla vrata na turistični kmetiji "Na hribčku" v Veliki Štangi (250 m od glavne ceste) Jožica in Zvone Končina. Na otvoritev bo med ostalimi gosli prišel tudi g. Marjan Podobnik, predsednik SLS. Pogovor z njim o sedanjih političnih razmerah v državi pripravljajo v uredništvu časopisa "Slovenske brazde". Turistična kmetija "Na hribčku" bo odprta vsak petek, soboto in nedeljo. 4 Karolina Šušteršič VABILO K POČITNIŠKIM DEJAVNOSTIM Če želite med šolskimi počitnicami prijetno in koristno izkoristiti svoj prosti čas, vas vabimo v računalniško in jezikovno delavnico na Osnovni .šoli Litija, kjer bodo potekali računalniški in jezikovni tečaji v dveh terminih po 15 ur: -od IS. 8. do 19. 8. 1994 in - od 22. 8. do 26. 8. 1994. Računalniška delavnica: - za otroke in šolsko mladino: DOS, okolje VVINDOVVS, LOGO, programi za risanje (PAINTBRUSH), Corell draw, urejevalniki besedil (WORD), itd. - za odrasle: strokovna usposabljanja iz okolja WINDOWS, WORD (oblikovanje besedil) in EXCELL (oblikov. preglednic). Jezikovna delavnica: Preko igre se bodo otroci na zaba- ven način naučili osnov angleškega jezika, zato je program namenjen otrokom, ki se še niso srečali z angleškim jezikom v šoli, kakor tudi tistim, ki želijo svoje znanje osvežiti. Ravno tako pa se je možno prijaviti v začetni tečaj nemškega jezika za osnovnošolce - priptavljalnica za srednje šole. Tečaji, oz. delavnice bodo vodili učitelji računalništva, angleškega in nemškega jezika ter zunanji sodelavec za računalništvo Marko Povše. Okvirna cena za učence osnovnih šol je cca. 1900 SIT, za odrasle cca. 2500 SIT. Prijave in podrobnejše informacije dobite v tajništvu OŠ Litija, Cesta komandanta Staneta 2, tel. 883-147. Z veseljem vas pričakujemo! GOSTINSKO PODJETJE LITIJA LITIJA, Cankarjeva 1 razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA Imenovan bo kandidat, ki poleg z Zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje: - da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo, - da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj v stroki, od tega vsaj tri leta na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih, - da ima sposobnosti za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev, - da predloži razvojni program podjetja za mandatno obdobje za katero bo imenovan. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Gostinsko podjetje Litija, Litija, Cankarjeva 1, s pripisom za razpisno komisijo. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE VEGOVI TEKMOVALCI V vseh občinah Republike Slovenije je v sredo, 20.4.1994, ob 9. uri potekalo občinsko tekmovanje za srebrno Vegovo priznanje. Zadnje dneve meseca marca se je po šolah odvijalo šolsko tekmovanje za bronasto Vegovo priznanje in učenci z velikim številom točk so se udeležili občinskega tekmovanja. V naši občini je tekmovalo 67 učencev, ki so svoje znanje pokazali v prostorih OS Gradec. Tekmovanja se je udeležilo 23 učencev šestega, 22 učencev sedmega in prav tako 22 učencev osmega razreda. Za vsako tekmovalno skupino je bilo podeljenih 8 srebrnih Vegovih priznanj. Oglejmo si njihove uvrstitve: 6. r 1. mesto: Helena Potisek, OŠ Šmartno, 2. mesto: Tomaž Jaklič, OŠ Šmartno, 3. - 4. mesto: Jasna Taradi OŠ Litija in Benjamin Kralj OŠ Gradec. Priznanja so dobili še: Gašper Simončič OŠ Gradec, Mateja Martinčič, Sandra Špehar obe OŠ Šmartno in Tadeja Jurjevec OŠ Gradec - OE Vače. 7. r 1. mesto: Mateja Rovšek, OŠ Gradec, 2. mesto: Mihaela Resnik, OŠ Gabrovka, 3. mesto: Peter Mahkovec, OŠ Gradec. Učenci Janez Groznik OŠ Šmartno, Kaja Mlakar-Agrež OŠ Gradec, Klavdija Bercieri OŠ Šmartno, Špela Konjar in Polona Čebela obe OŠ Gradec so prejeli srebrna priznanja. 8. r 1. mesto: Igor Markič, OŠ Gradec, 2. mesto: Damjan Sinigoj, OŠ Šmartno, 3. mesto: David Hribar, OŠ Gabrovka. Srebrna priznanja so prejeli še: Andraž Hauptman, OŠ Šmartno, Darinka Juvan, OŠ Gradec, Lovro Peterlin, Rok Mohar, oba OŠ Šmartno in Matej Avbelj, OŠ Gradec. Državnega tekmovanja za zlato Vegovo priznanje, ki bo 21.5.1994, se udeležijo prvi trije učenci sedmega in osmega razreda. Vsem učencem in njihovim mentorjem želim veliko uspeha tudi v prihodnje! S. Letonja Zveza kulturnih organizacij Litija vabi vse ljubitelje resne glasbe na KLAVIRSKI RECITAL Urške Mohar, študentke II. letnika Akademije za glasbo v Ljubljani pri profesorju Hinku Hassu. Izvajala bo dela J.S. Bacha, L.v. Beethovna, R. Schumanna in V. Ukmarja. Koncert bo v soboto, 4. junija 1994, ob 20. uri v kulturnem domu v Smartnem. DOBRODELNI KONCERT TRIA NOVINA V šmarski šoli si že nekaj časa prizadevajo, kako bi pomagali socialno ogroženim otrokom in družinam, ki so večkrat v zadregi, koje treba dati denar za šolsko malico, kosilo, kulturno prireditev, šolo v naravi, letovanje... Odločili so se za dobrodelno prireditev in že prvi poskus je bil uspešen. Z družinskim triom Novina z Otočca pri Novem mestu so organizirali koncert pod geslom "SAMO ŽIVLJENJE ZA DRUGE JE VREDNO ŽIVLJENJA", čigar izkupiček od prodanih vstopnic so namenili kot pomoč otrokom v stiski, vabilu pa so se odzvali tudi mnogi sponzorji, tako da seje v skladu za socialno ogrožene otroke, ki so ga ob tej priložnosti ustanovili, nabralo čez sto tisoč tolarjev. Organizatorji koncerta se ob tej priložnosti najlepše zahvaljujejo vsem obiskovalcem prireditve in vsem sponzorjem, ki so s sredstvi priskočili na pomoč in vsem tistim, ki se bomo za tako humano dejanje še odločili. Sredstva bo delila posebna komisija, v kateri bodo predstavniki šole, staršev in dobrodelnih organizacij. Foto: Janez Kobal 65 LET ... V DEŽELI »KLOBUČARIJI« Prireditev, na katero si lahko ponosen. Ponosen zato, ker je povezana z visokim jubilejem, predvsem pa zato, ker je privabila veliko ljudi in tako napolnila dvorano na Stavbah do zadnjega kotička. Prav res, lepo je to doživeti in si hkrati želeti, da bi se tak trenutek v dvorani na Stavbah še večkrat ponovil. In kaj je bistvo vsega? Delavci vrtca smo skupaj z občani Litije želeli osvetliti zgodovino litijskih vrtcev, ki je vsekakor omembe vredna. V organiziranem družbenem varstvu so litijski malčki našli svojo otroško srečo že pred 65. leti. Zametki so bili skromni, a so zrasli v neizmerne gradove, kjer se otroci še danes sproščajo v otroški igri in ustvarjalni fantaziji. Vse to zgodovinsko obdobje je bilo prikazano že v brošurah ob petdesetletnici in šestdese-tletnici vrtca, pred dobrim mesecem pa v novo izdani brošuri "65 let litijskih vrtcev". V njej smo želeli orisati vzgojno dejavnost, njene spremembe in novitete ter v središču vsega poudariti avtonomnost vzgoji-teljevega ustvarjanja. Naša pot, pot vzgojno varstvene dejavnosti v Litiji seje začela leta 1929 s Franjo Poto-karjevo in nadaljevala preko Kekca, Najdihojce, Cicibana, Medvedka, Kresničke, Jurčka ter vrtca na Savi, imenovanega Kekcc, ki je podedoval ime prvega vrtca, danes zgradbe, ki služi drugim namenom. In v vseh teh objektih se je vseh 65 let razlegal smeh in vrisk otrok, ki so ob svojih to-varišicah pozabili na čas brez svojih staršev. Del vsega tega in sproščene ustvarjalnosti smo želeli prikazati na prireditvi 15. aprila, ki smo ji dali naslov "V deželi Klobučariji". V njej so se v skoraj dveumem programu srečevali otroci iz vseh omenjenih vrtcev; plesali so, peli in sploh pokazali tisto, česar odrasli dostikrat nismo sposobni, biti sproščeni, ustvarjalni, iskreni..., in to v gibanju ter petju. Gledalci so to občutili in doživeli ter zato glasno ploskali in nastopajoče spodbujali, bili so čudovita publika. Poraja se mi misel, da je to mogoče pričakovati le od ljudi, ki otroke nosijo v srcu, ki čutijo z njimi, ki jim poklanja- jo del sebe. Verjetno je to največja sreča za prihodnje dni, za prihodnost, ki bo nekoč preteklost - zgodovina in te, če je lepa, se tako radi spominjamo. Zato naj čim večkrat zdravo misel in idejo osvetli srce. Vsakdanji trenutki bodo čudovita sedanjost, bogata preteklost ter svetla nit, ki nas bo vodila v prihodnost. Stopite v korak z nami, skupaj bomo nadaljevali pot. Olga Sinreih POČITNIŠKE DEJAVNOSTI Osnovna šola Šmartno pripravlja v času letnih počitnic za šolarje več dejavnosti. Začele se bodo ob koncu junija z dvodnevno likovno kolonijo na Primskovem, nadaljevale pa v prvi polovici julija s taborjenjem v Bohinju, kjer bodo sedemdnevno bivanje pod šotori izvedli v dveh izmenah. Zadnji teden v juliju pa bo po triletnem premoru znova organizirano še enotedensko letovanje v Mladinskem zdravilišču Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču pri Kopru. Informacije o dejavnostih dobite v šmarski šoli vsak delovnik od 7. do 14. ure. SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN DOLENJSKE, POSAVJA IN ZASAVJA Zgodilo seje v soboto, 23. aprila, v Delavskem domu v Trbovljah. Veseli obrazi so nosili v sebi poseben zanos in veselje. Na tem srečanju so gledalci videli plese iz vse Slovenije. Predstavile so se naslednje skupine: Artiče s kozjanskim spletom, Račna z goriškim, Javorje z gorenjskim, Pičece s štajarskim, Novo mesto z dolenjskim, Senovo z goriškim in Trbovlje z belokranjskim spletom. Izkazalo se je, daje v tem delu Slovenije več kvalitetnih skupin, ki pa se trudijo, da bi bile še uspešnejše. Po nastopu so se zbrali mentorji in "pokomentirali" vsako skupino posebej. Ocena je vsebovala: ples, glasbo, mimiko, urejenost noš, orientacijo na odru in koreografijo. Kaže, da so kritike iz prejšnjih let zalegle, kar je pogojevalo rast kvalitete pri skupinah. Vsak ples je prepričljivo razkrival temperament ljudi matične pokrajine. Naša folklorna skupina Javorje je prvič v petnajstih letih svojega delovanja na tekmovanju nastopila z osmimi pari. Zaplesali smo v obnovljenih Gledališče Vajkard iz Šmartna je zaživelo pred letom dni, ko se je doma in na gostovanjih uspešno predstavilo z Golarjevo "Vdovo Rošlinko", je 7. maja letos znova navdušilo polno dvorano obiskovalcev z Brandonovo komedijo Charleveva teta. V režiji Marjane Hočevar so tokrat igrali Peter Avbelj, Jože Verbajs, Toni Medvešek, Andrej Hostnik, Martin Fele, Roman Kokalj, Rezka Zeleznik, Mateja Jereb, Bernarda Smrekar, Bojana Kragelj in Nataša Klenovšek; za zadnjih šest nastopajočih je bil to tudi odrski "krst", ki so ga uspešno prestali. Pohvaliti je treba tudi še vse ostale ustvarjalce, ki so skrbeli za uspešen in nemoten potek predstave in sponzorje, ki so mlado, zagnano in mnogo obetajočo gledališko skupino finančno podprli. Ker se gledališka sezona že izteka, bodo komedijo čez štirinajst dni na domačem odru ponovili, jeseni pa načrtujejo še gostovanja. B.Ž. Fotografija: Tone Medvešek PREDSTAVITVE KNJIG Matična knjižnica je v pomladanskem času organizirala že predstavitve treh knjig. Najprej je z diapozitivi popestril predstavitev knjige SAMOTNE SLEDI svetovni popotnik Tomo KR1ŽNAR. Svojo pesniško zbirko PREBUJANJE je predstavila Cveta ZALOKAR-ORAŽEM v sodelovanju s slikarko VERO TRSTENJAK. Zadnja pa je bila na obisku dr. Sanja ROZMAN s knjigo SANJE O RDEČEM OBLAKU. KNJIGA V PROSTEM CASU-BRANJE V DRUŽINSKEM KROGU Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je razglasila leto 1994 za leto družine. Države, članice OZN se bodo v letošnjem letu bolj posvečale vprašanjem družinske politike nasploh, odnosu države do družine, zaposlitvenim vprašanjem, družinskemu proračunu in vprašanjem preživetja, položaju starejših in mladih v družinah, različnim oblikam družinskega življenja, zasvojenostim v družini, kakovosti družinskega življenja, podpori starševstvu ipd. V knjižnici želimo prispevati k mednarodnemu letu družine, zato smo se tudi letos vključili v mednarodni knjižni kviz, ki ga pod pokroviteljstvom Evropskega sveta vsako leto pripravlja nemška ustanova za pospeševanje branja Stiftung Lesen iz Mainza. Predlog letošnjega vprašalnika so pripravili Nizozemci. Organizatorji slovenske akcije, Pionirska knjižnica, Zveza bralnih značk Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slovenije, pa so se odločili, da knjižni kviz povežejo še z mednarodnim letom družine. Naslova letošnjega kviza sta Knjiga v prostem času in Branje v družinskem krogu. Letos sodelujejo otroci iz 11 evropskih držav: iz Avstrije, Francije, Hrvatske, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Rusije, Slovaške, Slovenije, Španije in Švice. Kviz lahko rešujemo sami, v družinskem krogu, v razredu, v knjigarni ali knjižnici. "Pomoč je ne samo dovoljena, temveč priporočljiva", pravi Igor Longvka, avtor vprašalnika. Reševanje kviza bo potekalo od maja do 1. septembra. Knjižni kviz bo izpeljala matična knjižnica v Litiji ob sodelovanju šolskih knjižnic. V prvem tednu septembra bo matična knjižnica v Litiji organizirala nagradno občinsko žrebanje za vse reševalce kviza, v Ljubljani pa bo 11. septembra ob dnevu zlatih knjig tudi veliko nagradno žrebanje. Republiški nagrajenec se bo udeležil enotedenskega bralnega tabora v eni izmed sodelujočih držav. V času šolskih počitnic bomo v matični litijski knjižnici organizirali skupinska reševanja kviza. S seboj pripeljite mame, očete, tete, strice, babice, dedke, prijatelje in prijateljice! Dobrodošel vsak, ki ga veseli druženje s knjigo v prostem času! Z veseljem vas pričakujemo! Simona Franki gorenjskih narodnih nošah splet, ki ga sestavljajo plesi: eerple, krajc-polka, dekliški štajeri.š, igra s klobuki, pesem, štrene in kovtri. Poželi smo bogat aplavz, in pohvalo. Izvajanje je bilo brez napake, kar so pomagali uresničiti tudi harmonikaš, kontrabasist in dva klarinetista. Zaslužna za uspešen nastop je tudi naša mentorica Ida Dolšek, ki je skupino "opremila" s potrebnim znanjem in odlično koreografijo ter darovala svoj prosti čas za izdelavo neštetih drobnih malenkosti, ki so nošo naredile tako lepo in bogato, kot je sedaj. Žirijo čaka še najtežja naloga, izbrati finalno skupino za Folkfest, ki bo v Beltincih ali v Beli krajini (pred dvema letoma je naša skupina zastopala to področje Slovenije v Beltincih). Tako odlična ocena, ki si jo je skupina zaslužila na tem srečanju, je lahko le spodbuda za nadaljnje delo in obveza, da bo v kakovosti še napredovala. Rezka Zeleznik PROMENADNI KONCERT! Litijska godba na pihala je v četrtek, 12. maja, začela s promenadnimi koncerti. Godbeniki imajo svoj koncert na novourejenem prostoru pred športno dvorano. Koncerti bodo vsak četrtek ob 19. uri, namenjeni pa so vsem krajanom, zato se jih le udeležite, saj pomenijo dodaten prispevek v kulturno razgibani Litiji. KONCERT DOMAČIH PEVSKIH ZBOROV V petek, 22.4.1994, so se vrata v dvorani Osnovne šole v Gabrovki na široko odprla za vse tiste, ki radi prisluhnemo lepo zapeti pesmi. Predstavili so sc nam trije domači pevski zbori; ženski in moški zbor KUD F. Levstik ter mladinski zbor OS Gabrovka, vsi trije pod vodstvom pevovodje Marjane Oblak. V gosteh pa SO imeli malo recitatorko Jano Kolenc z. Vač. To je bil za vse, ki smo bili v dvorani, nepozaben večer. Po vrsti so se nam predstavljali najprej ženske, za njimi mladinci in nato še moški. Razpoloženje v dvorani seje stopnjevalo in ko so za zaključek moški in ženske združili glasove in nam dve pesmi zapeli kot mešani zbor, je bilo marsikje v dvorani slišati besede: - takega koncerta pa v Gabrovki še ni bilo -. Res je bilo prijetno. In to je vspodbuda /.a pevce, ki redno obiskujejo vaje že skoraj dvajset let in bi radi tradicijo petja v Gabrovki obdržali še naprej. Obisk pa... - tudi ta bi lahko bil pevcem v spodbudo, vendar ob tako lepem večeru bi morala biti dvorana bolj polna. Zatorej se za konec tega prispevka vprašam: "Je res tudi na vasi zamrlo zanimanje za lepo pesem in družabne večere? Se res vsi raje lagodno namestimo v fotelje in gledamo televizijo'?" Helena Pcrko VILLA LITTA KLUB JE USTANOVLJEN V sredo, 11. maja, jc bila ob 19. uri v dvorani litijske občine ustanovljena FONDACIJA ZA LITIJO, Villa Litta klub. Ustanovnega zbora se je udeležilo več kol sto občanov, ki jim ni vseeno, kakšno jc in kakšno bo mesto Lilija. Vsi so bili podobnih misli, daje treba Litiji šc marsikaj dodati in ji vdihniti drugačen kulturni in družabni ritem življenja, poskrbeti pa tudi za pomembnejše stvari s področja izobraževanja, zdravstva, ekologije in stvari, ki so za kraj narodnostnega pomena. Sprejetje bil statut društva, podprte programske usmeritve in izvoljena petčlanski nadzorni odbor (Mariela LEBINGER - predsednica, Gorazd PAVL1HA, Marjana SLADIC, Mateja ŠTEFERL, Tatjana TA U FER) in dvanajst članski upravni odbor (Tatjana DOBRAVEC, Dušanka GNJ ATIC, Mirko KAPLJA, Eli KOMOTAR, Vinko KOŠMRL, Karlo LEMUT, Mateja MANTEL, Samo PRIMOŽIČ, Milan PALATINUS, Joža KONJAR -tajnica, Andrej REPINA - podpredsednik in Martin BR1LEJ - predsednik). Na seji je bilo predstavljenih tudi prvih devet donatorjev fondacije. V bogatem kulturnem programu so sodelovali citrar Bojan KOTAR, dramski igralec UROŠ MAČEK, in pianistka Veronika HAUPTMAN, program pa jc povezovala Sandra C1MPFRMAN. Ob ustanovnem zboruje bil v avli občine postavljen odlitek situle z Vač, delo akademskega kiparja in medaljerja Staneta DREMLJA. Vitrino, v kateri situla stoji, je oblikoval Marko BOLTIN. O kulturnem utripu Litije in pomembni pridobitvi - situli, je spregovoril župan Mirko Kaplja. J.K. URE PRAVLJIC V mesecu maju bodo v zimsko - pomladanski sezoni zadnje ure pravljic, ki so organizirane vsak drugi torek v knjižnici Litija in Šmartno. V času šolskih počitnic bodo za otroke organizirane le videopredstave. KULTURNI UTRINIKI TRBOVELJČANI GOSTOVALI V LITIJI - V litijski dvorani je 6. aprila gostovalo Mladinsko gledališče iz Trbovelj, ki ga že vrsto let vodi Nanda Guček. Mladi umetniki so najmlajšim Litijanom zaigrali gledališko igro Borisa A. Novaka "Mala in velika luna" in z njo navdušili nad 100 obiskovalcev. DVA KONCERTA - Na gradu Bogenšperk sta bila v aprilu dva koncerta, oba v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske in Odbora gradu Bogenšperk. Na prvem se je predstavil hornist Boštjan Lipovšek s svojimi prijatelji, na drugem pa instrumentalni kvartet Srednje glasbene šole iz Ljubljane in sopranistka Tanja Grlica. RAZSTAVI JOŽETA MEGLICA - V minulem mesecu je akademski slikar Jože Meglic iz Šmartna sodeloval na dveh razstavah. V Murski Soboti je na 4, mcdrcgionalni razstavi zastopal Zasavje, v Zagorju pa na razstavi Krajinski poudarki - cerkev kot slikarski motiv, ki ,š*o fo organizirali ob redni letni konferenci stranke Slovenskih krščanskih demokratov. OSINA PODOKNICA - V Veliki Štangi jo je zapel gostilničarki Ivanki Mam podokničar Franc Pestotnik, za prijetno razpoloženje pa so poskrbeli ansambel Stoparji, domači pevci in Folklorna skupina Javorje. Prireditev je organiziral Nedeljski dnevnik, štangarske gospodinje pa so prispevale domače dobrote. OB JUBILEJU BRANKE JURCA - Znana mladinska pisateljica Branka Jurca je 27. aprila praznovala osemdesetletnico. Ob jubileju ji je Radio Slovenija posvetil celotno oddajo Za knjižne molje. V njej so poleg pisateljice sodelovali učenci 7. razreda iz, Šmartna, ki pripravljajo o Branki Jurca projektno nalogo, ki jo bodo predstavili v drugi polovici maja, ko bodo na šolo povabili tudi slavljenko. GLEDALIŠČE ZA ŠOLARJE - V petek, 6. maja, so šmarski šolarji nižje stopnje in podružničnih šol napolnili dvorano v kulturnem domu, kjer jim je gledališka skupina Kulturnega doma Španski borci iz Ljubljane uprizorila gledališko lepljenko "Miha, Minka in gledališka šminka". Mlade gledalec jc navdušila, saj jc bila poučna in zabavna. NEVARNE POTI - Zvone Šeruga, novinar in svetovni popotnik, je učencem od 6. do 8. razreda šmarske šole predstavil srečanje s temno stranjo sveta: s trpljenjem ljudi v Bosni, Somaliji, Kambodši, Vietnamu in z razpadanjem afriških plemen. Po predavanju so učenci lahko kupili njegovi knjigi Nevarne poti in Drugačne zvezde po polovični ceni. B.Ž. LITERARNO-LIKOVNA PRIREDITEV Na predvečer praznika - dneva upora proti okupatorju, je bila v veliki dvorani občine Litija predstavitev 2. številke literarne revije Besedne sence, v kateri objavljajo svoja dela Anonien, Tanja Božiček, Marko Djukič, Leonida llaupt-man, Anka Kolenc, Joža Konjar, Saša Kuder, Mirjani Pušnik, Barbara Renčof. Karmen Verdonik, Irena in Nenad Zupanič ler Rezka Zeleznik. Nato so odprli še prvo samostojno likovno razstavo Tomaža Drnovška, kjer se je predstavil s portreti, krajino in tihožitji. Za glasbeno "opremo" obeh kulturnih dogodkov sta poskrbela Evgen Malis in Andrej Čopar. B.Ž. Foto: Karolina Suštaršič "CHARLEYEVA TETA" NA ŠMARSKEM ODRU DRUŠTVENA DEJAVNOST ZA UVOD V JUBILEJ NOV PRAPOR Šmarski gasilci letos praznujejo 110-letnico ustanovitve svojega gasilskega društva. Čeprav bodo glavne slovesnosti sredi poletja, pa so prvo svečanost pripravili že za god svojega zavetnika - sv. Florjana. Ta dan so s sodelovanjem sosednih in pobratenih gasilskih društev izvedli v Usnjarni uspelo gasilsko vajo, nato pa so na dvorišču gradu Bogenšperk razvili nov društveni prapor. Spominske trakove so nanj pripeli: 1GD Industrija usnja Vrhnika, IGDIUV-PE Šoštanj, IUV Usnjarna Šmartno, GD Sinja Gorica, Občinska gasilska zveza Litija, Mesarija in prckajevalnica Litija, Kovinopla-stika Turnšek in Krajevna skupnost Šmartno. Po razvitju in blagoslovitvi prapora ter krajšem kulturnem programu so nadaljevali s slavnostno sejo in družabnim srečanjem. (Foto: Tone Medvešek) GASILCI VINTARJEVCA PRAZNUJEJO Gasilstvo je v KS Vintar-jevec že dolga leta edina prostovoljna dejavnost, ki povezuje krajane tako pri delu, kot tudi pri zabavi. Rezultati dejavnosti niso skromni, saj imajo ustanovljeno gasilsko društvo, ki vzorno deluje, dograjen ga- OBČINSKO TEKMOVANJE "KAJ VEŠ 0 PROMETU" V petek, 06.05.1994, je bilo v Litiji občinsko tekmovanje "Kaj veš o prometu", ki gaje organiziral Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Na tekmovanju so nastopile prvouvrščene ekipe iz šolskih tekmovanj, v katerih so bili po štirje tekmovalci v 16 ekipah. Tekmovanje je potekalo v treh delih. Najprej so se učenci pomerili v vožnji po ulicah Litije, nato v preizkusu poznavanja cestno-prometnih predpisov, nazadnje pa še v spretnostni vožnji na poligonu. V vseh konkurencah so zmagali učenci podružnične šole iz Vač. Absolutni zmagovalec med posamezniki pa je bila Tea Razpotnik, ki je dosegla 735 od 750 možnih točk in se je tako uvrstila na državno prvenstvo. Rezultati: Ekipe (5, 6 razred): 1. Vače 3, 2. Vače 4, 3. Gradec 2 Ekipe (7, 8 razred): 1. Vače, 1, 2. Vače 2, 3. Gabrovka 1 Ekipe absolutno (5, 6, 7, 8 razred): 1. Vače 1, 2. Vače 2, 3. Vače 3,4. Gabrovka 1, 5. Gradec 3, 6. Gradec 1, 7. Vače 4, 8. Gradec 2, 9. Šmartno 1,10. Litija 3 Posamezno (5, 6 razred): 1. Rok Vrhovec, 2. Tomaž Strehar 3. Karlo Jurjevec (vsi Vače) Posamezno (7, 8 razred): 1. Tea Razpotnik, 2. Jure Cirar, 3. Andrej Ivančič (vsi Vače) Posamezno absolutno (5,6,7,8 razred): 1. Tea Razpotnik, 2. Rok Vrhovec, 3.-4. Tomaž Strehar, Jure Cirar, 5. Andrej Ivančič, 6. Nina Kotnik (vsi Vače), 7. Matej Jeršin (Gabrovka), 8.-9. Karlo Jurjevec (Vače), Zoran Dekič (Gradec) B.M. DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE Krajevni odbor Polšnik VABILO Vabimo svoje člane na 2. občni zbor, ki bo v nedeljo, 12. junija 1994 ob 11. uri v šoli na Polšniku. Dnevni red bo predložen na zboru. Poleg vsega bo odbor izdajal izkaznice o članstvu, člani pa bodo lahko vplačali članarino. Po poslovnem delu zbora bo prijateljsko srečanje s skromno pogostitvijo. Sodelovali bodo: - moški pevski zbor Polšnik - učenci šole Polšnik - domači harmonikaši. Vse člane vljudno vabimo, da se občnega zbora udeležijo. Odbor Društva Komisija za šport in rekreacijo Društva upokojencev Litija VABI UPOKOJENKE IN UPOKOJENCE k sodelovanju v naslednjih dejavnostih: šahiranje, balinanje, streljanje in ribarjenje. Stopnja in oblika organiziranosti posamezne dejavnosti sta odvisni od interesa članstva. Prijave sprejemamo v društveni pisarni ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 11. ure. Društvo upokojencev Litija silski dom z vso najnujnejšo opremo za primer požara, 20 člansko operativno enoto izprašanih gasilcev z dvema podčastnikoma, mladinsko sekcijo in veliko ambicij za nadaljnje delo društva. V petek, 24. junija bodo člani Gasilskega društva Vintarjevec skupaj s krajani vasi Podroje, Vintarjevec, Črni potok in Sp. Riharje-vec in gosti proslavljali razvitje društvenega prapora. To bo po lanskoletni uspeli prireditvi ponovno priložnost, da v ta del občine povabimo častne goste, darovalce prostovoljnih prispevkov, prijatelje in vse občane, ki se radi poveseli-jo ob dobri glasbi "Zasav-cev", domači hrani in pijači na gasilski veselici. Več o razvoju gasilstva in proslavi bomo zapisali v naslednji številki GO. OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV LITIJA Društvo upokojencev Litija je 17. marca 1994 izvedlo redni občni zbor. Zbora se je udeležilo 180 članov, kar je zelo lepo število. Na zboru sta bila izvoljena nov upravni in nadzorni odbor ter že na samem zboru je bil ponovno izvoljen za predsednika društva g. Janez Blažič. Na zboru je bil razvit nov prapor društva, ker je bil star že dotrajan. Za nakup novega so prispevali tudi člani društva po svojih zmožnostih. Začetek in zaključek zbora je s pesmimi lepo zaokrožil Mešani pevski zbor DU Litija ter ob razvitju prapora so zapeli slovensko himno. Program dela društva temelji na organiziranju raznih dejavnosti, ki izboljšujejo kvaliteto življenja upokojencev. Vabimo upokojenke in upokojence, da se nam pridružijo na področju kulture, športa, rekreacije, izletih in drugih dejavnostih. Društvena pisarna je v Litiji, Jerebova 3, odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 11. ure. Društvo upokojencev Litija MDCCCLXXXIV PL SLOVENICA zavarovalniška hiša d . d . K sodelovanju vabimo ambiciozne in komunikativne sodelavce: referenta za sklepanje zavarovanj v enoti Litija za dobo 1. leta z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas Pogoji: najmanj srednješolska izobrazba z zaželjenimi delovnimi izkušnjami pri sklepanju zavarovanj in poznavanjem dela z računalnikom v okolju Windozvs. pogodbene agente za sklepanje življenjskih zavarovanj Pogoji: z najmanj srednješolsko izobrazbo in veseljem do dela s strankami Pisne prijave pošljite v roku 8. dni po objavi na naslov: SLOVENICA zavarovalniška hiša d.d. Celovška 91, 61000 Ljubljana Informacije tel. 159 50 32 Ko previdnost postane modrost! Ker v naših mislih zdaj si dan in noč in v sleherni si uri in minuti, ne vemo več, kaj privid je varajoč, in kaj resnica, kaj srce le sluti. (Gradnik) Bolečina se da skriti, tudi solze zatajiti, a kako srce boli in krvavi, ker tebe, Klavdija, več med nami ni. V SPOMIN Mineva leto neizmerne žalosti in praznine, odkar se je v cvetu mladosti, izmučena od bolezni, za vedno poslovila od nas ljubljena hčerka in sestra KLAVDIJA Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prinašate cvetje, prižigate sveče in postojite ob njenem mnogo preranem grobu. Čeprav v temnem grobu spiš, a v naših srcih ti živiš! Tvoji najdražji: mami, ati in Renata IZ MATIČNE SLUŽBE ROJSTVA, POROKE, SMRTI V mesecu aprilu seje na območju občine Litija rodilo 11 dečkov in 8 deklic. Na gradu Bogenšperk se je poročilo 34 parov med njimi: Jelševar Anton, mesar iz Tihaboja in Skol Mateja, zdravstveni tehnik iz Trebnja. Šalamun Branko, policist iz Maribora in Končar Nada, prodajalka iz Litije. Žibert Viktor, delavec iz Konja in Batis Elizabeta, poštni manipulant iz Ljubljane. Cvetko Martin, delavec iz Mamolja in Pivec Natalija, delavka iz Litije. Primožič Janez, strugar iz Vrbi jena in Škrabanja Jožica, kuharica iz Potoka pri Vačah. Zavrl Franc, delavec iz Tujega grma in Parkelj Lidija, ek. tehnik iz Zgornje Jevnice. Meserko Igor, ključavničar iz Litije in Zeleznik Rebeka, ekonomist iz. Litije. Hostnik Martin, strojni tehnik iz Šmartna pri Litiji in Jelnikar Vera, administratorka iz Podroj. Zupančič Miran, delavec iz Zgornjega Hotiča in Zavrl Janja, bolniška strežnica iz Ljubljane. Ravnikar Tomaž, avtome-hanik iz Ljubljane in Ribič Majda, gospodinja iz Vač. Umrli v mesecu aprilu: Pušnik Franc, star 69 let iz Zavrstnika. Oven Anton, star 80 let iz Gabrske Gore. Kastelic Marija, stara 48 let iz Oble Gorice. Brvar Antonija, stara 91 let iz Konjšice. Bajramovič Osman, star 62 iz Gabrovke. Pavlin Štefanija, stara 83 let iz Nove gore. Kos Janez, star 81 let iz Podroj. Perme Martin, star 62 let iz Dvora pri Bogenšperku. Zaverl Janez, star 89 let iz Zavrha. Zupan Avgusta, stara 84 let iz Zavrstnika. Lebinger Anton, star 63 let iz Litije. Kaplja Alojzija, stara 81 let iz Litije. Dobravec Albina, stara 61 let iz Litije. Flisek Marija, stara 79 let iz Vrat (umrla v mesecu februarju). mala OGLASA Poslovni prostor 50 m , za mirno dejavnost, oddam. Informacije na telefon 883-375. mo načrte za legalizacije, spremembe namembnosti in opremo. Konkurenčne cene in kratki roki. Nudimo vam tipske načrte Studio M d.o.o., Brodarska za vse vrste gradenj. Izdeluje- 8, Litija, telefon 883-064. L AVTO SOLA SI-CAR (SVETIČ) Vam nudi naslednje ugodnosti: - brezplačni tečaj CPP - Organiziramo tečaj prve pomoči - možnost obročnega odplačevanja TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV se organizira za A, B, C in E kategorijo s pričetkom Sreda 1.6.1994 ob 16. uri INFORMACIJE IN PRIJAVE: od 14. do 15. in od 18. do 20. ure na telefon 061/883-140 ali v Litiji, na Graški cesti 2 ZAHVALA V 90. letu nas je zapustil dragi ata in stari ata JANEZ ZAVERL Zavrh 1 Dole pri Litiji Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, g. Javoršku za govor, KS, RK in DU Dole ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi pogrebcem. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi najine dobre mame in tete ff - m JUSTINE ZUPAN roj. Kremžar iz Zavrstnika se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Posebna hvala za dolgoletno skrb in nego kolektivu Doma Tišje. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred in Gasilskemu društvu Zavrstnik za spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoča sinova Tone in Janez Kar vi ste zdaj, smo bili mi, a cvetje naglo se osuje. Za nami greste tudi vi, grobovje danes dokazuje. Jože U rbanija-Limbarski ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše zlate in skrbne žene, mame in babice ALBINE DOBRAVEC rojene Urbanija se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali toliko prelepega cvetja in sveč ter pospremili našo mamo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se Skupščini občine Litija, Oddelku za urejanje prostora občine Litija, Temeljnemu sodišču Ljubljana - enota v Litiji, Predilnici Litija, SKB banki - ekspozitura Litija ter kolektivu in poslovnim partnerjem CAR COMMERC-a. Enako se zahvaljujemo g. dekanu Antonu Masniku, pevcem za poslovilne pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino ter govorniku, g. Cirilu Golouhu. Iskrena hvala ge. Štefki Kodrman z Onkološkega inštituta v Ljubljani ter patronažni sestri ge. Miri Mahkovec za pomoč na domu. Vsem, ki ste nam v trenutkih neizmerne žalosti in trpljenja stali ob strani, še enkrat hvala. Globoko žalujoči vsi njeni Zakaj si tako usoda kruta, mar sinčka sem zato rodila, da od njega sem se poslovila in od vseh, ki sem jih ljubila? ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi naše najdražje mamice, žene, hčerke in vnukinje TANJE VEHOVEC roj. Jerebic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za nesebično pomoč ob njeni smrti. Iskrena hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in številno spremstvo na njeni zadnji poti ter vsem za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu in prižigate svečke. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob smrti najine ljubljene mami in mame 1 h — "m **** Ppl? MAGDE VIDEMŠEK se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoča: hči Magdi in vnuk Mladen ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, sestra in teta LUDVIKA 111 • ^t~x' PREGEL roj. BOKAL GREGČEVA MAMA IZ LITIJE Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, vso pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljeni obred, pevcem za zapete pesmi in govorniku za poslovilni govor. Vsem še enkrat hvala! Vsi njeni! Skrb, dobrota in trpljenje tvoje je bilo življenje. Vse to si prestala, zdaj boš v grobu tiho spala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice AMALIJE KREMŽAR iz Gradišča nad Litijo se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred in pevsem iz Šmartna za zapete žalostinke. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma Tišje in zdravnikom za skrbno nego in lajšanje bolečin ob njeni bolezni. Vsi njeni domači Nisi rekel niti zbogom, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubljenega moža, očeta, brata, strica in svaka MILANA LOVŠETA iz Kresniških Poljan 34 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom za vso pomoč, izraze pisnega in ustnega sožalja, darovano cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za poslovilni obred, pevcem za zapete pesmi, g. Jožetu Godcu za poslovilni govor ob odprtem grobu in trobentaču za zaigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Za njim žalujejo: žena Tinka, hčerki Tanja in Nataša ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Iznenada in mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi STANE MRZEL iz Šmartna Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo gospodu kaplanu za opravljen obred, predstavniku za govor, pevcem in trobentaču ter sosedom za pomoč. Hvala vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Milka, hči Ksenija, sin Aleš, mama, ata in ostalo sorodstvo Dela, skrb, trpljenje bilo tvoje je življenje ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, deda in pradeda PAVLA KRAFOGLA iz Litije se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala osebju ZD, posebno sestri Moniki, ki mu je v težki bolezni lajšala bolečine. Zahvaljujemo se gospodu dekanu za izrečene poslovilne besede in pogrebni obred. Hvala pevskemu zboru in trobentaču za zaigrano Tišino. Še enkrat vam iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi ŠPORT IN REKREACIJA ] TENIS ZASAVSKA TENIŠKA LIGA OBČINSKA TENIŠKA LIGA ZA MOŠKE Odigrani sta dve koli zasavske teniške lige, v kateri tekmujejo člani teniškega kluba AS in pa tudi njihova mladinska ekipa. Člani so prvi dve tekmi igrali v gosteh in sicer prvo v Hrastniku, kjer so izgubili z rezultatom 3:2, zmago je dosegel Pajer Marjan v igri posameznikov in pa v paru z Primožem Novak, drugo tekmo pa so jih gostili Trboveljčani. Žal so se tudi tokrat vrnili s porazom 4:1, zmago je dosegel tudi tokrat Pajer Marjan. Nekoliko uspešnejši so bili mladinci. Ti so obe tekmi odigrali doma. V prvem kolu so izgubili proti premočni ekipi Rudarja z rezultatom 4:1, zmago pa je dosegel Rozman Blaž, v drugem kolu pa so Litiji prinesli prvo zmago. Premagali so ekipo Izlake II. z rezultatom 3:2, zmage, pa so dosegli Aleš Ahčin v igri posameznikov in pa par Rozman Blaž in Bizjak Tomo (ki je vskočil namesto poškodovanega Dobravca) v igri dvojic, eno tekmo pa so dobili brez boja. Pionirska ekipa kluba AS bo v zasavski pionirski teniški ligi odigrala prvo kolo 1.6. z ekipo Rudar II., drugo kolo pa 8.6. z ekipo Izlak, v tretjem kolu pa so prosti. Marko Jurjevec PRVIČ NA DRŽAVNEM TENIŠKEM PRVENSTVU V dneh od 26. do 29. maja bo v Domžalah državno teniško prvenstvo Slovenije za dečke do 16 leta starosti. Letos bo na njem prvič imela svojega predstavnika tudi Litija in sicer člana teniškega kluba AS Blaža ROZMANA. V dneh od 2. do 5. junija pa bo v Mariboru državno teniško prvenstvo za deklice do 14 let, kjer bo klub AS prisoten s kar tremi tekmovalkami in sicer Barbaro ERJAVEC, Anjo PAJER in Jasno TARADI. Vsem štirim želimo veliko sreče! Marko Jurjevec A, B, C, D, TENIŠKI TEČAJI POD VOSTVOM MARJANA ČUKA Ob ponedeljkih in četrtkih popoldne se bodo odvijali teniški tečaji za otroke, kijih bo vodil priznani zasavski teniški učitelj Marjan Čuk. Tečaji bodo potekali v štirih stopnjah, od najnižje Ado najvišje D. Ob koncu vsake posamezne stopnje bo vsak otrok dobil diplomo o opravljenem tečaju določene stopnje. Prijave sprejemajo na Tenis parku AS do 1. junija. Testiranje prijavljenih otrok bo 2. junija. Na podlagi teh testov bodo otroci razvrščeni v posamezne stopnjske skupine, vendar največ po šest v eno skupino, starši pa boste prejeli program, po katerem bo vaš otrok delal, tako da boste lažje spremljali njegovo napredovanje. Vabljeni torej v Čukovo šolo tenisa! Marko Jurjevec Odigrana so že štiri kola občinske teniške lige za moške. Stanje na lestvici po četrtem kolu pa je sledeče: 1. LIGA: 1. Novak Primož 2. Pajer Marjan 3. Boltin Marko 4. Ahčin Aleš 5. Steiner Viki 2. LIGA 1. Kokalj Stane 2. Strmec Mitja 3. Rozman Blaž 4. Dobravec Sašo 5. Sedevčič Beno Ženske bodo s svojo ligo pričele v soboto, 14.5.1994, v dveh ligah jih bo letos tekmovalo 26, če pa je katera s prijavo zamudila, se še lahko prijavi do konca maja. V ponedeljek, 9.5. seje tudi že začela veteranska tehniška liga t.i. liga "ATA". Lestvico bomo objavili prihodnjič. Marko Jurjevec K. DNEVNIKOV KROS V Domžalah je bilo 23.4.1994 državno prvenstvo za osnovne in srednje šole. Tekmovanje je potekalo v odlični organizaciji AK Domžale in v lepem pomladanskem vremenu, tako daje bil to res pravi praznik atletike. Prvenstva so se udeležili tudi učenci iz naše občine in sicer iz OŠ Gabrovka, OŠ Šmartno in OŠ Gradec. Najboljše rezultate po posameznih kategorijah so dosegli: 8. mesto - SIMIČ Dejan, OŠ Gradec 10. mesto - CEGLAR Lili, OŠ Šmartno 16. mesto - ODLAZEK Melita, OŠ Gabrovka 22. mesto - MRHAR Marjeta, OŠ Gabrovka 27. mesto - RESNIK Nina, OŠ Gabrovka 27. mesto - DELFAR Nataša, OŠ Gradec 27. mesto - ČARMAN Goran, OŠ Gradec 29. mesto - PAVLI Gašper, OŠ Šmartno Povemo naj še, daje v vsaki kategoriji nastopilo 120 do 150 tekmovalcev. Med ekipami pa so OŠ dosegle naslednje uvrstitve: 15. mesto - OŠ GABROVKA 19. mesto - OŠ ŠMARTNO 30. mesto - OŠ GRADEC Sodelovalo je 63 slovenskih osnovnih šol. Pavli Albert SKAVTSKI STEG LITIJA 1 V USTANAVLJANJU Skavti v Litiji svetlejša pot jutrišnjega dne POJOČI VOLKOVI - ime skavtskega stega LITIJA 1 — v ustanavljanju, združuje mlade, brez obremenitev, v želji po novem, lepšem, smiselnejSem svetu, brez nepotrebnih »izumov« človeške civilizacije, kot so alkohol, tobak, mamila, »vprašljiva« družba... V želji po odkrivanju, duhovnosti, naravi, zdravi zabavi, moralnem, pomoči sočloveku in družbi, v želji po skavtizmu... (Nadaljevanje iz prejšnje številke) SKAVTI IN DUHOVNOST Skavtizem je gibanje, ki pri svoji vzgoji temelji na duhovnosti. Skavti po svetu se tako ločijo tudi glede na splošno versko pripadnost. Slovenski skavti so katoliški, za razliko od Angleških - angikanskih... Toda nikakor ni bistvo tega ločevanja, saj smo vsi skavti po svetu med seboj kot bratje. Črpamo moč, ki jo daje naša vera in upanje. Morda se bo sedaj kdo vprašal, kaj pa jaz, ki nisem veren ali pa morda pripadam kakšni drugi cerkvi...? Vsak je med nami dobrodošel, samo če je pripravljen sprejeti način našega druženja in prijateljstva. ZAKAJ SKAVTI RAVNO V LITIJI? Odgovor je potrebno iskati v preteklosti, saj je ideja o skavtskem gibanju v Litiji zrasla predvsem iz razlogov, ki povezujejo problem Litije in okoliških krajev - problem moralnega in duhovnega, kulturnega ter družbenega mrtvila. Vsem nam je jasno, da ni dovolj gibanja oz. alternativnejših možnosti, ki bi poskušale usmerjati mlade po drugačnih, boljših poteh. Tisti, ki se tega že dalj časa resno zavedamo in nam ob vsem tem nikakor ni vseeno, smo ves ta čas premagovali zelo velike ovire. Skavtizem je tako postal tista rešitev, ki je po našem mnenju najprimernejša, saj omogoča razvoj in gibanje na realnejših tleh, v vseh smereh: tako duhovnih kot fizičnih. Potrebno je le, da se vsi poskušamo zavedati, da tista prihodnost, ki jo gradijo vprašljivi "izumi" človeške civilizacije, ne pelje nikamor! KAKO SE JE SPLOH ZAČELO Ideja o skavtizmu je v mnogih mladih srcih gorela že dolgo pred prvimi izrečenimi besedami o njeni uresničitvi. Prvi koraki segajo v lanski september, ko smo na srečanju vseslovenske mladine v Stični doživeli prvo neposredno srečanje s slovenskimi katoliškimi skavti. Navezali smo stike z odgovornejšimi, ki so nam ves čas vlivali poguma, ter nas bodrili s konkretnejšim vključevanjem v formalnejše skavlsko življenje. Danes pa se že lahko postavimo z. našim delom prehojene poti. Po programu, ki je potekal v dogovoru z regijsko upravo smo ves ta čas prehodili skupaj, se pripravljali in poskušali živeti vsaj del v smislu skavtizma. Pripravili smo betlehemsko lučko in jo ponesli v mnoge domove po Litiji in v Gradivo za naslednjo številko G0 zbiramo do 9. junija 1994. Šmartnem. Udeležili smo se celonoč-nega romanja peš na Brezje, organizirali planinski pohod Komna, Sedmera, Planina pri Jezeru, Vogar, Bohinj v začetku letošnjega julija, sodelovali na molitveni noči v Šmartnem "za mir". Obiskovali smo dom v Črnem Potoku in se s pesmijo in rokami poskušali približati ljudem, ki v njem bivajo. Spet drugič smo se preizkušali v pustolovskem čaru raftinga na Savi... Tradicionalna pa so postala naša nedeljska potepanja, ko smo skupaj prebili nedeljske popoldneve v igri, pogovorih, pesmi, se spoznavali in odkrivali široke možnosti medsebojnega prijateljstva - za prihodnost v skavtizmu. Skavtski steg Litija 1 - v ustanavljanju Za Pojoče volkove Helena Fojkar Matej Zupančič Literatura: The Scout leader's hand book, Tretji dan, Kažipot... (nadaljevanje prihodnjič) GLASILO OBČANOV Ustanoviteljica: Skupščina občine Litija. Predsednik časopisnega sveta: Mirko Kaplja. Ureja uredniški odbor: Karmen BenČič, Mija Bernik, Stane Črne, Lučka Hostnik, Vida Kle-menčič, Anuška Potisek, Irena Prašnikar, Iva Slabe in Boris Žužek (glavni in odgovorni urednik). Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Grafična Priprava: Multigraf, d.o.o. Ljubljana. Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Izdajatelj: Prelest d.o.o. Ljubljana, Dunajska 7. Naslov uredništva: Skupščina občine. Litija, Jerebova 14, za Glasilo občanov. Nena-ročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 - odstotni davek od prometa proizvodov. PLANINSKI KOTIČEK PLANINSKI IZLETI V JUNIJU Planinska sezona se približuje svojemu vrhuncu, kar se pozna tudi pri načrtovanih izletih. MATKOV KOT PD Litija bo v soboto, 5. junija 1994 priredilo avtobusni izlet v Logarsko dolino. Obiskali bomo Matkov kot in se povzpeli do znamenitega škafa. Voda, ki teče s skal izdolbe v velik kup snega luknjo, ki je globoka tudi več deset metrov. Tisti, ki jim bo pot v Matkov kot prenaporna, pa se bodo povzpeli do prijazne planinske postojanke na Okrešju. Prijave v pisarni društva vsak četrtek med 16. in 18. uro. KRIM (1107 metrov) Planinska sekcija DU bo 18.6.1994 izvedla avtobusni izlet na Krim. Vrh je bil dolga leta nedostopen za planince, saj je na njem bila JLA, zato bo tokratni izlet za marsikoga prva priložnost, da se naužije enkratnega razgleda, ki ga omogoča lega tega masiva na robu ljubljanskega barja. Prijave zbirajo društva upokojencev. Planinec, ki stoji na robu škafa, nam omogoči predstavo o velikosti te naravne znamenitosti Matkovega kota (foto: Drago Meze). OBIR (2142 metrov) Pomladanski sneg je preprečil izvedbo že prej načrtovanega izleta na to goro, zato se bomo preko meje, na Koroško podali s posebnim avtobusom v soboto 18.6.1994 Obir je znamenit ne le po svojem rastlinstvu in živalstvu ter za nas nenavadnem pogledu na severne stene Karavank, ampak tudi po tem, da na njem vse do Železne kaple živijo Slovenci. V Železni kapli bo zagotovljena tudi možnost nakupov. Prijave v pisarni planinskega društva. RATITOVEC (1687 m) Vsako leto na dan državnosti savski planinci organizirajo avtobusni izlet v hribe. 25. junija se bodo iz vasi Prtovč podali do planinske koče na Ratitovcu in na njegov najvišji vrh Altemaver. Prijave zbira Marko Dernovšek. B.V Izhodišče izleta bo slikoviti Prtovč (foto Peter Skoberne, i/, knjige Sto vrhov).