PoSinina jjiačana v goiovtm.
Posamezna štev. 1 Din
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Izhaja vsako nedeljo. UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 3 5% dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Stev rač. coštne hran. 12.549
II, 6.1T©
Murska Sobota, 3« mairca 1940.
ŠTEV. 9.
Zunanji pregled
Norveška in Švedska se vedno bolj pogrezata v vojni vrtinec, ki razsaja nad Evropo tako, da obstoja resna nevarnost' da se razširi vojna na obe severni državi. Povod za to je dala nemška ladja „Altmark", ki se je z angleškimi ujetniki na krovu zatekla pred zasledujočimi angleškimi vojnimi ladjami v neki mali norveški zaliv. Ker norveške oblasti niso napravile predpisane preiskave na nemški ladji, je neki angleški rušilec vdrl v norveški zaliv. Zapeljal je tik ob nemški parnik, v kratki borbi so angleški mornarji pobili 7 nemških mornarjev nato pa osvobodili svoje ujete tovariše.
Silno razburjenje je radi tega slučaja zavladalo v Nemčiji. Posledica tega je bila, da so se ne-nenadoma prikazale ob norveški obali francoske in angleške vojne ladje z namenom, da preprečijo v bodoče, da bi po norveških vodah nemoteno plule nemške ladje. Istočasno pa hočejo preprečiti pomorski promet med Nemčijo in Sovjetsko unijo.
Ves svet z največjo pozornostjo zasleduje razvoj dogodkov na severu in poskus angleške mornarice, da prepreči vsako pomorsko zvezo med Nemčijo in Rusijo. Vsled tega Rusi resno grozijo, da se bodo uprli vsakemu vmešavanju angleškega vojnega brodovja v tem delu Evrope.
Italijanski listi trdijo v zvezi s tem, da nameravajo Angleži in Francozi zavzeti Nemčijo po o-vinku preko Rusije, ter preko severnih držav in Bližnjega vzhoda ustvariti klešče, ki naj zlomijo nemški odpor.
Zunanji ministri severnih držav so se spričo resne vojne nevarnosti, ki grozi njihovim državam, sestali na važen posvet v Kodanju, kjer so razpravljali o vseh skupnih perečih vprašanjih.
Pritisk vojskujočih se držav na nevtralce postaja posebno s strani zeveznikov vedno hujše. Njih listi pišejo, da niso dovolj nepristranski v tej vojni in da ne gre, da bi »nevtralne države lepo dremale tam v svojih zapečkih
in se bogatile na račun vojskujočih se držav."
Sovjetska ofenziva na finski fronti se še vedno nadaljuje a kljub ogromni premoči niso dosegli Rusi vidnejšega uspeha. Finci junaško odbijajo vse napade. Tudi sovjetska namera, da bi do 23. februarja t. j. na 22 obletnici ustanovitve rdeče armade, dosegli pomembnejši uspeh, se ni posrečila. Sovjetske izgube na finskem bojišču so od početka bojevanja že izredno velike.
Bolgarski kralj je v svoji prestolni besedi, ob priliki otvoritve sobranja naglasil večno prijateljstvo z Jugoslavijo in Turčijo in povdaril, da je temelj bolgarske politike dobri odnošaji z vsemi sosedi.
Predsednik angleške vlade je v svojem govoru naznačil vojne cilje zaveznikov: 1.) Obnovljena mora biti neodvisnost Poljakov in Čehoslovakov. 2.) Imeti morajo zadosti jamstva, da bodo dane obljube in zagotovila izpolnjena.
Hitler je imel prejšnjo soboto velik govor, v katerem je rekel, da se Nemčija ne pusti izriniti iz svojega življenskega prostora (Srednja Evropa) in da hoče imeti vrnjene svoje kolonije, ki jih je izgubila po svetovni vojni.
Domači pregled
Ljuba Davidovič, o čigar smrti smo poročali v zadnji številki, je bil v Beogradu položen k poslednjemu počitku z največjimi častmi. Pri pogrebu bivšega večkratnega ministra in ministrskega predsednika so bili navzoči poleg zastopnika kralja, delegacija vlade in vseh strank. Cerkvene obrede je opravil sam patrijarh, od pokojnika pa so se poslovili cela vrsta politikov. Zastopana je bila tudi ljubljanska univerza saj je bila pokojnikova zasluga, da smo dobili Slovenci vseučelišče.
Za predsednika demokratske stranke je bil po Davido-vičevi smrti izvoljen Milan Grol.
Na Madžarskem so začeli izdajati tamkaj živeči Hrvati svoj list. Izdaja ga njihov voditelj Ka-raganič.
Približujejo se volitve v
Hrvatski sabor. Nemci, ki žive na
7 «
Hrvatskem bodo nastopili, kakor nekateri časopisi pišejo, z iastno kandidatno listo.
Italijanski prosvetni minister Bottai se je pretekle dni mudil v naši državi. V Beogradu je otvoril zavod za italijansko kulturo. Pri slovesnosti je bil, poleg drugih odličnikov navzoč tudi Njeg. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Ola. Sličen zavod ko v naši prestolnici, je italijanski državnik otvoril tudi v Zagrebu.
4 milijone din je dal Prizad z namenom, da si siromašni kmetje preskrbe s semenskim žitom.
Vlak poljskih beguncev, v katerem je bilo 10 moških, 100 žensk in 156 otrok se je peljal skozi Ljubljano. Begunci so potovali v Francijo, odkoder bodo šli v Alžir (Afriko) kjer se bodo začasno naselili. Brate brezdomce s severa je na ljubljanski postaji pogostil krajevni odbor Rdečega križa.
Poslanci, ki kot odvetniki opravljajo posle, katerih rešitev je odvisna od upravnih oblasti, izgube svoj mandat. Tako določa volil red za hrvatski sabor. Hrvaški odvetniki to odobravajo.
Dve važni uredbi pripravlja kraljeva vlada in sicer: uredbo o nastopu preti navijalcem cen in uredbo o postopanju s tistimi osebami, ki bodo zaradi svojega delovanja proti redu in miru v državi konfinirane.
Jugoslovenska gospodarska delegacija se je preteklo nedeljo udeležila svečane otvoritve jugoslovensko-bolgarske zbornice v Sofiji. Na čelu delegacije je bil trgovinski minister dr. Ivo Andres. Naše odposlanstvo je bilo povsod deležno iskrenega in bratskega sprejema.
Ves izvoz živine, živinskih proizvodov in mesnih izdelkov, se bo po odredbi trgovinskega ministra stavil pod kontrolo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, brez ozira v katero državo se pošlje blago.
Sreslii odbor društvo Rdečega v Mi Soboti
poživlja žene, dekieta ia moške, kateri n'so vojni obvezniki, naj se takoj javijo za razne posle v slučaju vojne irs sicer:
za vožnjo z avtomobili (šoferji), za kuhanje ia kuhinjske posle, za prikrojevanje in šivanje perila, za pranje perila, za cnagactnsko službo, za pisarniško (administrativno) službo,
za vzdrževanje čistoče in postrežbe bolnikov, za event. druge službe. Prijavite se lahko pismeno ali osebno na sreskem načeistsu v Murski Soboti, soba štev. 18
Izpred sodiSia
Nečloveško postopanje. Kazenski senat Okrožnega sodišča v Munki Soboti je preteklo sredo obsodil Potočnik Janeza iz Kamenščaka na 1 mesec zaporo, ker je pustil svojega svaka, slaboumnega Kopun Alojza ? neznosnih prilikah. Nesrečni Kapun je moral spati v nezakurjenem hlevu pod takimi okolnostmi, da je bilo njegovo življenje in zdravje v resni nevarnosti.
Zakrknjena tatica. Pufenjak Bernarda iz Male Nedelje je bila že večkrat obsojena radi tatvine, toda kljub temu se ni prav nič poboljšala, temveč je koncem preteklega leta odvzela neki posestnici v Drakovcih neka) srajc, nekaj ajde in prosa, krilo in nekaj gotovine. Ker je sodišče prišlo do prepričanja, da ni izgledov, da bi se obdoiženka poboljšala, jo je obsodilo na 6 mesecev strogega zapora.
Nevarni tatovi. Flinčec Karol, Zaman Nikolaj, F;c Avgust in Kocen Josip, doma v bližini štrigove so s« domenili, da bodo skupno kradli po bližnji in daljni okolici. Dogovora so se tudi driaii in so s skupnimi močmi kradli vino, deke, žito, kokoši ia celo gotovino. Vseh dejanj, ki jim je očitala obtožba, sodišče sicer ni smatralo za dokazano, vendar pa je bilo toliko dejanj dokazanih, da j« bil Flinčec obsojen na 10 mesece? strogega zapora in 420 Din denarne kazni, Zaman na 2 meseca strogega zapora, Fic Avgust na 5 mesecev strogega zapora in 420 Din denarne bazni, Kocen pa na 5 mesecev strogega zapora. Sodba ie nI pravomočn«.
ElfZOJc&V ^ DObiH Sm° VeČ^ k°liČin° 0tr0Ških in moških škorniey» kakor tud« odgovarjajoče volnene nogavice, katere
prodajamo po zelo nizkih cenah. — Na zalogi imamo tudi mnogo lepih vzorcev kožne obutve, ter k čevljem pripadajoča: kopita, vložke, kremo, vezalke, četke, krpe, žličke za obuvanje in še razne drobnarije! Za vaie male pa lepe igračke!	ra m ©p g&
Oglalfa si izloib®S Pohitite, da ne zamuditat	E§H IN tfgJRSKA SOB@Tfl0
m. Sobota, 28. februurja 1940.
Dočim prihajajo z bojišč, kjer so se spoprijeli zavezniki in Nemčija, stalno enako se glaseča poročila, zavzema gospodarska vojna vedno večji obseg. Oba tabora skušata z vsemi možnimi sredstvi razbiti drug drugemu vse gospodarske vire. Pri tem pa ne ločijo tiste s katerimi se vodi vojna od onih, ki so potrebni za prehrano naroda. Gospodarska žaloigra iz pretekle vojne se ponovno odigrava na odru shirane Evrope. Kakor takrat, tako tudi danes velja načelo: Bojevanje do konca, do popolnega uničenja nasprotnika. To geslo se čuje dan na dan iz obeh nasprotujočih si taborov.
Večkrat smo že pisali na tem mestu kako Nemčija trpi zaradi te vojne. Ves narod se žrtvuje za to, da bi bila njih vojska preskrbljena l vsem kar potrebuje in da se ne bi izčrpale zaloge, ki so nakopičene za prehrano prebivalstva in vojaštva. Anglija in Francija sta preprečili vsak uvoz po morju v Nemčijo, ki ostaja brez surovin, brez katerih pa ni mogoče voditi vojne. Res je, da ima odprto pot še v druge države, do kamor ne seže angleška in francoska pest. A kaj ji to pomaga, ko se pa tudi na teh tržiščih pojavljajo angleški in francoski kupci, ki punujajo višje cene in to v denarju, med tem ko Nemci ponujajo blago za blago. Tako je tu Nemčija zadela ob veliko oviro. V zadnjem času so sklenili z Rusi gospodarsko pogodbo, ki predvideva predvsem izmenjavo blaga: Nemci bodo dali stroje, Rusi pa surovine in živež. Zadnji politični dogodki so pokazali, da se Sovjetska Rusija čedalje bolj zapleta v vojno tako, da bo sama rabila pretežni del svoje produkcije. Na ta način bo pogodba med obema državama mnogo izgubila svoje vrednosti.
Napačno bi bilo mišljenje, da bi bili nemški nasprotniki brez gospodarskih težkoč. To velja predvsem za Anglijo, ki se mrzlično pripravlja na odločilen spopad s svojim nasprotnikom. Neprenehoma gradi nove tovarne in že obstoječe preureja za vojne potrebe. Vse to zahteva ogromnih vsot denarja. Poleg tega pa mora kupovati hrano in surovine za svojo industrijo, ki jih mora večkrat z velikimi izgubami pripeljati na svoje otočje. Cene vsem živ-Ijenskim potrebščinam se neprestano dvigujejo. Vlada skuša dviganje cen preprečiti na ta način, da daje podporo trgovcem z živili na drobno. V tosvrhoizda na teden 250 milijonov din našega denarja. Največji vir dohodkov je Angležem zunanja trgovina. Zato so potrebne devize. Da pa Anglija čimbolj gospodarsko o-škoduje Nemčijo kupuje v drugih
•9
Kurcšlus
t*
Da se pravica prav spozna, je treba čuti oba zvona.
Ker ima »stari odbornik" to grdo navado, da vse za mano ponavlja, sem bil prisiljen izpremeniti naslov »elektrifikacije". G. Janči Titan si ni upal zanikati, da je prosil kmečko zaščito, bil izključen iz gasilske čete, delal protizakonita dejanja, ovajal nedolžne ljudi itd. Svoj žolč je razlil v drugo, neprizadeto smer, in bo za iz mišljene očitke polagal .izpit" na sodišču. Kdor dela protizakonita de janja, ta ue pozna zakonov, zato pa tudi ne študija na univerzi. Če bi vsi šolanci bili tako sposobni kot je to običaj v Jančijevi famsliji, bi za študij rabili najmanj 50 let. Zsto naj Janči pripoveduje nepismenim ciganom, ne nam kmetom. Cigani bodo morda verjeli, da potrebuje človek brez pre mcženja kmečko zaščito. Z Zemljičevo zaščito se menda ne ščiti Jančtjevo posestvo, ki mu je sodišče zaščito odklonilo. Da bi odvrnil pozornost bralcev od sebe, si je zlobno izmislil, da sem se vrnil iz Argentine po »šupi". Odgovarjam kratko: Šofer Rajh še živi in ve, da sern mu avto plačal z dolarji. Če bi se »iuparji" vozili z avtom, bi Janči gotovo prišel iz Ljub Ijane po »šupi", ko je šel naročat cement In dobil 850 din kmečkega denarja, ne pa 500, kakor sem pomotoma zapssal v prejšnjem članku. V Črnelavcih poznamo samo eno „šupo": da se namreč ponoči »šupira" v vrčih nezatrošarinjeno vino.
Pri vsej tej izmišljotini pa je Janči nehote priznal, da sem pošten človek. Pravi, da sem mu posojilo vredu vrnil. Kdor pozna Jančija, pa ve, da on ne bi posodil Zemljiču denarja, če bi bil ta brez premoženja. Pa tudi sicer si »zaščitari" nimajo posajati denarja. Kakšen prijatelj resnice in pravice je Janči, vemo Černelavčani, ko nas je nagovarjal, naj »popi laže-mo, da še ni gotov križ". Toda laž ima kratke noge.
Tekom Jančijevega pisarjenja smo videli, da ne pozna druge obrambe kot žaljivke in klevete. Pa tega niti nisem napisal, da je po nedolžnem ovadil kmeta Marošo; da je spravil nekega gostilničarja ob licenc; služil
državah blago, ki ga Nemčija rabi a ga Anglija ne potrebuje. Poleg tega se je treba boriti tudi s konkurencami, predvsem s Severno in Južno Ameriko, z Japonsko in Italijo ter z drugimi nevtralnimi državami, ki hočejo iz prepira med tremi velesilami kovati dobiček. Zato je Anglija prisiljena, da prodaja svoje proizvode po nižji ceni, tuje pa kupuje čim dražje. Vse te težave pa premaga na ta način, da črpa ogromne gospodarske in denarne vire iz svojih bogatih kolonij, ki so raztresene širom sveta in v kreditih, ki jo skupaj z Francijo uživata v Ameriki. V tem pogledu zelo prekašata svojega nasprotnika.
ob sporu v Borejc h mesečno 500 din; po nedolžnem ovajal nekega akademika; hodil s cigani po novem letu v jezi, ker vaščani nismo šli k njemu na veselico in pri tej priliki objemal in vse skuševal mojo ženo itd. Ker se sam ne ve braniti na dostojen način, mu jaz povem v zagovor nemški pregovor »Viel Feinde, viel Ehre" (mnogo sovražnikov, mnogo časti), ali kot je rekeljRadič : »Ko nema neprijatelja, nema ni prijatelja". To omenjam radi tega, ker je Jančiju od takrat, ko je zamenjal Jevtičevo suknjo za Stojadiničevo, postala že tudi ta pretesna in bi rad vsied velike
zime skočil sedaj pod Mačkov koiuh. Zato je nekega gospoda iz Sobote nagovarjal, da bi šla 4 febr. na shod »mačkovcev" v Ormož.
V naši elektriki je nastal .kurcšius", ker je Janči pod težo dokazov vrgel puško v kuruzo. Bitka je torej končana. Mir se pa ne bo sklepal v »Ver-saju" ampak na sodišču v Soboti.
ALOJZ ZEMLJIČ _ obč. odbornik.
Uredništvo ne odgovarja za vpo-slani članek.
Opomba: Na željo g. Zemijiča smo še objavili ta članek. S tem je naše objavljanje o gornji zadevi defi-nitivno končano.
Občni zbor SK Mure
V soboto je polagal odbor najsevernejšega športnega društva v državi svojemu članstvu račune o delu v minulem letu. To društvo, ki deluje že 15 let z veliko vnemo na športnem polju, je izvršilo tudi preteklo leto svojo nalogo. Soboška mladina je imela priliko udejstvovati se v najrazličnejših športnih panogah in krepiti telo na krasnem Stadionu Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Vpričo agilnega in vsestranskega delovanja SK Mure ni čudno, da se je občnega zbora udeležilo veliko število športnikov, ki so z zanimanjem in odobravanjem sledili poročilom po edinih funkcionarjev. V svojem otvoritvenem govoru je društveni predsednik g. Lipič pozdravil vse navzoče, zlasti pa sreskega načelnika g. dr. Bratino in zastopnika soboške občine podžupana g. Čeha. V svojem poročilu je na kratko orisal delo v preteklem letu, ki je bilo v vsakem oziru zadovoljivo. Agilni klubov tajnik g. Peterka je začel svoje poročilo s či-tanjem poslanice prireditvenega odseka Olimpijskih iger v Helsinkiju, s katero odpoveduje športno vzgojeni finski narod prireditev letošnje Olim-pije. Iz nadaljnega tajniškega poročila izhaja, da je klubovo članstvo v stalnem porastu in da šteje društvo blizu 400 članov. Blagajnik g. Cvetko Oton je v svojem poročilu izkazal nad 10 000 Din prebitka, kar je pri podeželskih športnih klubih res velika red* kost. Iz poročila gospodarja g. Kran-čiča izhaja, da so vse sekcije dobro opremljene in da znaša klubova imovina nekaj nad 100.000 Din. Nato so sledila poročila načelnikov poedinih sekcij. Iz teh poročil izhaja, da so bili Murini športniki pridno na delu in da so dosegli tudi pomembnejše uspehe. Za nogometno sekcijo je poročal g. Zrim, ki je lahko podal pozitivuo sliko svoje sekcije. Nogometno moštvo je odigralo preteklo leto 21 tekem od teh zmagalo 14-krat, zgubilo 5 krat, ena tekma je ostala neodločena, ena pa je bila razveljavljena; skupni količnik zgoditkov znaša 72:30 v Muri-no korist. Table tenis in tenis sekciji sta bili agilni in načelnik g. Nemec L. je zlasti povdaril, da ima Mura v teh sekcijah nekaj mladih moči, ki bodo v kratkem ob strokovnem vodstvu dosegli prav gotovo iepe uspehe. O. Cvetko S. je poročal o mladi pla-
valni sekciji, ki je tekom enoletnega sistematičnega dela vzgojil prav dobre tekmovalce in če bo ta sekcija nadaljevala začeto deio, bo Mura dosegla na tem polju še marsikateri u-spth. Za kolesarsko in godbeno sekcijo je poročal g. Vogršnčič, nakar je g. Vutkovič poročal o klubovem gospodarstvu in je povdaril tudi potrebo po lastnem domu. Prireditveni odsek, za katerega je poročal g. Zrim, je bi! pridno na delu in je v glavnem njegova zasluga, da so klubove gmotne prilike tako urejene. Splošen pregled o delu odbora sekcij je podal g, Nemec J. Iz njegovega poročila izhaja, da je poleg zgoraj omenjen.h sekcij delovala tudi šahovska sekc ja dokaj agiino in da je tudi smučarski odsek priredil tekmovanja. Po poročilu revizorjev je dal občni zbor sta-rerou odboru razrešnico, nekaj minut kasneje pa mu je izrekel spet polno zaupanje s tem, da ga je na novo izvolil z malenkostno spremembo.
Novi odbor je sledeči: predsednik: Lipič Jožef, podpredsednika: Vutkovič Slavko in Hirschl Koloman, tajniki: Peterka Raoul, Adanič Josip in Go-rički Štefan, blagajniki: Cvetko Oton, Hojer Ludvik in ŠebOk Ladislav, gospodarji: Krančič Ludvik, Kardoš Ivo in Lajnšček Štefan, odborniki: Arvai Vincenc, Benko Josip ml., Šiftar Ludvik, Cvetič Janez, Gumilar Koloman, Ferjan Milan, Hahn Izidor, Lončar Josip, dr. Pečan Josip, Puncer Ivan, Šibo Ernest, števančec Ludvik, Tot Franc in Šiftar Aleksander; načelnika odbora sekcij: Nemec Janez in Benedičič Stanko, načelnik prireditvenega odseka: Zrim Josip, načelDik lahkoatletske sekcije: Tručl Ciril, odbor za nogometno sekcijo: Zrim Josip, Hočevar Zvonko in Nemec Janez, načelnik tenis in table tenis sekcije: Nemec Ludvik, načelnik zimskošportne sekcije: Andersch Ferdinand, načelnik šahovske sekcije: Kardoš Evgen, načelnik plavalne sekcije: Mesarič Štefan, načelnik kolesarske in godbene sekcije: Vogrinčič Geza, načelnik sabljaške sekcije: Šebok Ladislav, revizorji: Š ftar Štefan, Heimer Oskar in Štivan Ernest, razsodišče: Benko Josip st., Hartner Ferdinand, dr. Piter Nikolaj, Jezovšek Vladimir, dr. Brumen Tone in Koltaj Štefan.
Moderne okvirje za slili _Post. vložke — Kolesa
dobite najceneje pri	===
Nemec J., M Sobota. Sli
3. marca 1940
murska krajina
3
GRAJSKI KINO MURSKA SOBOTA
PREDSTAVE:
v četrtek, dne 29. II. ob 20-30 uri v soboto, dne 2. III. ob 17 30 uri in ob 20 30 uri
VELEFILM
n A N A N D A "
tiinger Rogers	Fred Astaire
Sodelujejo najboljši Brodwayski komiki! Komedija o ženi, ki posluša samo svojo vest ... kaj dela mlada žena, če se prepusti svojim tajnim željam . . . Mladi odvetnik Arden pije iz obupa, ker je njegova zaročenka že tretjič razdrla zaroko . . .
V nedeljo, dne 3. III.
ljudska predstava ob It uri
„ A M A N D A
1940
15 min.
Znižane cene: 2, 3, 5 din.
Dodatek: Najnovejši „Metrojournal" In predigra.
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 3
III.
v ponedeljek, dne 4.
ob 15*15 uri
ob 17 30 uri in ob 20 30 uri III. ob 17 30 uri in ob 20 30 uri
VELEFIM
n
El Gato - Divja mačka Arizone"
Pauline Moore	Jane IVithers
Willlaat Henry	Leo Carillo
Nemika verzija!
Nevarne in delikatne situacije reši energično in pametno mala .Divja mačka" . . . ukradeno je zlato, paničen beg v poštni kočiji... napeta razprava pred »kadijem" kjer se obtoženec pretvori v tožitelja in obratno....
Oodatek c Najnovejii „Foxov tednik" In iala.
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
Zastopnike išče
velika zavarovalna druiba za vsakovrstna zavarovanja proti visoki provi-žili in povrnitvi stroikov.
Ponudbe na poštni predal 90 Maribor.
Zborovanje gasilcev tovarne g. Benka
Biagajnik tov. Satler poroča, da je imela četa 4367 40 din dohodkov in 1416.50 din izdatkov ter da ima v blagajni čistega 2950.90 din iti se zahvali! g. Benku, lastniku tovarne kot aajvečjeasu podporniku čstt.
Orodjar tov. Kovač poroča, da je gasilsk' pribor v dobrem stanju in po inventarju polnoštevilen.
Vodja moterke tov. Ori Ladislav poroča, da deluje motork^ in gasilski avto brezhibno.
Predsednik nadzornega odbora tov. Šožmtc izjavi, da je bilo delovanje uprave in poveljstva prav dobro, da so vse upravne knjšge vodijo v redu ter da so vse postavke v blagajniški knjigi krite z pobotnicami zato predlaga naj se poda upravi razrešaico, kar se je sprejelo,
Volitve nove uprave.
Predsednik pojasui, da je doba veljavnosti sedanje uprave potekla za to se mora izvoliti druga in prosi za predlog.
Soglasno so bili izvoljeni:
Z« predsednika Kianjšček Štefan, za poveljnika Bsnko Josip mi,, za pod poveljnika Vilsgoš Jasip, za tajnika uprave Hiršl Kalman, za namestnika Gregora Šttfan, za blagajnika Satler Jakob, za namestnika Varga Josip, za tajnika poveljstva Pečovnik Avgust, za vodjo reševalnega oddelka Šošta-rec Karol, za vodjo plezalnega oddelka Gumilar Ludvik, za vodjo cevi Merklin Karol, za vodjo samarijanov Fišer Andra, za vodjo motorke in gasilskega avtomobila Ori Ladislav, za orodjarja Kovač Kristjan, za trubača Partl Karol. Za rojarje so pa bili postavljeni: Toplak Ivan, Senčar Leopold, Bačič Ernest, Petkovič Niko in Papp Aleksander. V nadzorni odbor so pa bili izvoljeni: Šarkany Franc Vidic Rihard, Doma Janez, Gyorek Miha in Gydrek Ksiman.
Ko se je še sprejel proračun za t. L in določila članarina, je bil dnevni red izčrpan.
Predsednik se je zahvalil za zaupanje in prosil gasilce naj tudi v bodoče z vso vnemo nesebično delujejo v prid bližnjega in domovine. Posebej se je pa zahvalil^obemss navzočima gg. oficirjema za prisostvevanje na občnem zboru, nakar je sejo ob 10 uri zaključil.
Amanda
Mladi odvetnik Stephen Arden se je spet iz obupa napil, ker je njegova zaročenka, lepa pevka Amanda že tretjič razdrla zaroko. Po nasvet se zateče k svojemu prijetelju, mlademu zdravniku, psihoanalitičarju Tonyju in ga zaprosi, da s svojo metodo ozdravi Amando od večnega razdiranja zarok. Tony povabi Amando k sebi. Iz nje nih sanj hoče spoznati njeno duševno življenje. A smola — Amanda nikoli ničesar ne sanja. Zato jo hipnotizira in ji zaukaže, da ljubi Stephena, a njega — Tonyja, — da sovraži. Poleg tega mora vsem svojim željam ugoditi in to čimprej. A vse zaman. Amanda se zaljubi v svojega zdravnika a zdravnik se je tako zapletel v svoje .psihoanalistične metode", da se končno še on zaljubi v dekle. Po čudnih in skrivnostnih poteh premaga Tony še zadnjo veliko oviro - Stephena. Slednjič odpelje popolno ozdravljeno Amando pred oltar.
El Gato
Na cesti proti Minevillu so roparji izropali poštni voz, v katerem je bila pošiljka zlata. Šerif Baldw!u zasleduje zločince s svojimi ljudmi, ki so prav taki zločinci kot sam šerif Mala Jane pomaga na begu mlademu Donaldu, ki ga preganjajo roparji poštnega voza. Zatečeta se k Manuelu Hernandezu kjer najde Jane na podstrešju letak, tiralico za slavnim banditom .El Gato". Po sliki spozna Jane, da je to Manuel. Donald je med tem razkrinkal v šerifu ubijalca svojega očeta. V tem trenutku strelja šerif na njega, ga težko rani in z zadnjimi močmi se privleče v Manuelovo hišo, kjer ga ujamejo šerifov! ljudje. V skrajni sili Jane oddirja na konju do članov nekdanje roparske bande in jih alarmira v imenu .El Gata". Za Manuela je položaj silno kočljiv, ker je to dekle napravilo na svojo roko in ker druž ba že nekaj let ne obstaja več. Šerif ga zapre in postavi pred sodišče. Po razburljivi razpravi se po zaslugi bistre Jane obrne položaj tako, da pride sam šerif pred sodnika. Vsi dobe zasluženo plačilo.
Načrt uredbe o izvozu Iživine in živinskih proizvodov
Kakor smo že poročali, so v teku reforme režima pri izkoriščanju izvoz nih kontingentov za izvoz živine in živinskih proizvodov. Po beograjskih informacijah je poseben odbor strokovnjakov, ki so jih delegirala zainteresirana ministrstva, te dni izdelal načrt uredbe o izvozu živine in živin sitih proizvodov, ki predvideva pose ben sistem kontrole in dirigiranje iz voza na vsa zunanja tržišča. Priprav Ijen je tudi načrt pravilnika o izvozu svinj in goveje živine v živem stanju, ki vsebuje podrobne predpise glede režima bodočega izvoza živine iz naie države, zlasti v pogledu dodeljevanja izvoznih kontingentov.
S tem pravilnikom je najprej določeno, kdo sme izvažati živino. To so kakor doslej proizvajalci, odnosno podjetniki, ki pitajo živino, nadalje zadruge in končno trgovci izvozniki. Pravilnik določa, da morajo biti vsi isteresenti za izvoz živine včlanjeni v prisilnih združenjih, in sicer izvozniki v združenju izvoznikov živine, proizvajalci v združenju proizvajalcev in podjetnikov ta pitanje živine zadruga pa v zadružnih zvezah ali glavnih zadrugah. Te organizacije bodo stavljale predloge za razdelitev kontigentov na posamezne člane medtem ko bo konč no razdelitev izvršil strokovni odbor pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, ki ho prav za prav le potrdil sklepe združenj, odnosno zvez.
Glavna sprememba se tiče dodelitve kontingentov. Novi režim naj omogoči, da bo vsakemu izvozniku proizvajalcu, odnosno zadrugi v naprej zajamčeno, kakšen delež bo imel na skupnem kontigentu. Načrt pravilnika tudi točno določa, kdo je lahko izvoznik. Od proizvajalcev odnosno onih, ki pitajo živino, pridejo v poštev kot izvozniki samo oni, ki dokažejo, da jim je kmetijstvo glavni poklic in lahko istočasno pitajo 25 svinj glav goveje živine. Od zadrug lahko pridejo v poštev samo take, ki prožijo garancijo, da lahko na leto izvozijo vsaj 300 svinj ali 60 glav goveje živine. Trgovci izvozniki pa morajo dokazati, ali so se vsaj zadnja tri leta bavili osebno in na svoj račun s trgovino z živino.
Predvsem pa se spreminjajo od stotki, ki odpadejo od skupnega izvoza na proizvajalce, zadruge in trgovce. Po tem načrtu pravilnika, ki pa še ni dobil definitivne oblike, se poveča predvsem delež zadrug pri izvozu živine. V bodoče naj bi dobile zadruge 50% celotnega kontingenta (doslej 40%), trgovci bi dobili 35^ (doslej 40%) in proizvajalci 15 & (doslej 20%) Za zadruge, ki izvažajo živino, je predvidena možnost določitve kontingentov za več mesecev v naprej.
Vzporedno s komisijo, ki je izdelala načrt nove uredbe in pravilnika, je razpravljal poseben odbor o krite rijih za razdelitev kontingenta med trgovce izvoznike. Ta odbor je imenoval trgovinski minister istočasno, ko je izdal odločbo, da se udruženju izvoznikov živine odvzame dosedanja pravica, predlagati razdelitev kontingenta med svoje člane. Po beograjskih informacijah je odbor pripravil
za trgovinskega ministra predlog za razdelitev izvoznih kontingentov med trgovce izvoznike, ki ima namen urediti stvar tako, da bo vsak izvoznik lahko vedel s kakšnimi kontingenti lahko računa v teku leta.
Odbor je razdelil izvoznike na 4 kategorije po kapaciteti trgovanja, nadalje po vrsti živine, po tržiščih, s katerimi ima zveze in po izkušnjah v izscztii trgovini. Odbor predlaga, da pride v prvo kategorijo 11 doslej registriranih izvoznikov svinj in 10 izvoznikov goveje ž.vine, v drugo kategorijo 30 izvoznikov svinj in 33 izvoznikom goveje živine, v tretjo kategorijo 76 izvoznikov svini in 50 izvoznikov goveje živino in končno v čeirio kategorijo 83 iivcznikuv svinj in 108 izvoznikov goveje živine. Po sedanjem stanju zajamčenih izvoznih kontingentov, bi vsak izvoznik iz prve kategorije lahko v teku leta izvozil 36 vagonov svinj in 30 vagonov goveje živine, izvozni* iz druge kategorije 24 vagonov svinj m 18 vagonov goveje živine, izvoznik tretje kategorije 12 vagonov svinj odnosno 6 vagonov goveje živine in izvoznik četrte kategorije 6 vagonov svinj odnosno 3 vagone goveje živine.
OGROMNA IZBIRA RAD IO APARATOV
MINERVA O R I O N M E N D E K O R T I N G B R A U N SACHSENVVERK
N
z dvoletnim! jamstvo«
strokovne radiodelavnice
EfflEC JANEZ
MURSKA SOBOTA.
Kompl. baterijski superji že od 2.800.— Dinarjev.
DOMAČE VESTI}
SOBOTA
Zanimivo predavanje. Muzejsko društvo v Murski Soboti je priredilo pretekli petek zanimivo predavanje asistenta ljubljanske univerze g. dr. Svetozara Ilešiča o Romuniji. Grajski kino je bil poln občinstva, ki je z zanimanjem sledilo danes tako aktuelnemu predavanju. Želeti bi bilo, da bi Muzejsko društvo nadaljevalo z začetim deiom in da bi organiziralo redna predavanja, ki so za Soboto, že nujno potrebna.
— Sreski odbor društva Rdečega kri2a v Murski Soboti ponovno prosi vse gospe in gospodične, ki imajo veselje za bolničarke, naj se takoj javijo na sreskem načelstvn v Murski Soboti* soba itev. 18.
..STAROSLOVENSKE MOLITVENE KNIGE"
se ponovno dobijo za S
v bnjigaPBl zver ivana i i. siIbIL
SLUŽBENE OBJAVE
ZDRUŽBE TRGOVCEV
V MURSKI SOBOTI
Uredba o kontroli cen.
Z ozirom na vprašanja, ki jih dobiva združenje v tej zadevi s strani članstva objavljamo:
Službeni list kos 15. od21.febru arja t. 1. je prinesel predpise uredbe o kontroli cen. Ta uredba zadene v prvi vrsti uvoznike, trgovce na debelo in proizvajalce (predelovalce), ki rao-rajo, če nastane nujna potreba šzvest-nim predmetom zvišati cene, to prijaviti uradu za kontrolo cen in sicer morajo vložiti prijavo na pristojno mesto preko pristojnega združenja. Trgovci detajlisti, ki prodajajo predmete, ki padejo pod udar te uredbe, morajo za prodane predmete izstaviti račun, ki mora vsebovati natančne podatke o kakovosti prodanega blaga. Krajevni odbori za pobijanje draginje bedo imeli ugotavljati pri kakšnem blagu so cene občutno poskočile, ter morajo preizkufevati vzroke in opravičenost takega gibanja. Take pojave javijajo pristojnemu oblastvu za kontrolo cen, ki nato izda nadaljne odredbe.
Dokler ne bomo dobili od pristojnih oblastev konkretna navodila po kakšni ceni se bo smelo prodajati gotovo blago, veljajo prodajni običaji, ki so trenotno ustaljeni, še dalje.
Po seznamu predmetov, ki padejo pod udar uredbe o kontroli cen najdemo sledeče vrste blaga in predmete:
Kruh; moko izvzemši 0, Og, Ogg; otrobe; domače testenine; riž; kavo in njene nadomestke; čaj; jedilno olje, razen v steklenicah in lit. konvah do 5 kg; mast; sveže meso; milo, izvzemši iuksuzno; sveče vseh vrst; parafin; drva; premog; molino ame-rikan treh vrst: 75 do 80 cm/I, II. III; 90 cm/I, II, III; 145 do 150 cm/I, II, III; 180 cm/I, II, III; 200 cm/I, II, III; srbsko platno dveh vrst: 42 do 45 cm; bombaževo platno, beljeno: široko 70 do 200 cm ; pravi (modri) gradi dveh najcenejših vrst: Ia in Ila ; c«c (kreton) dveh najcenejših vrst: I, II; bombaževo prejo; sukanec od 200 do 1000 jardov vseh vrst, razen svilenega ; flanelo in barhent za obleke; loden (šajak) in sukno; volno in volneno prejo za pletenje in vezenje; sekire ; lopate ; kopače ; kose ; srpe in motike.
Minimalne plače za trgovsko pomožno osebje.
V .Službenem listu kr. banske uprave od 31. I. 1940 je objavljena odredba glede minimalnih plač za trgovsko in ostalo višje pomožno osebje na ozemlju banovine dravske. Do iočbe te odredbe, ki je stopila v veljavo z dnevom objave vsebujejo v glavnem tole:
Minimalne plače po tej odredbi dobivajo nameščenci, ki so zaposleni v industrijskih, obrtnih, trgovskih, prometnih, gozdnih, bančnih, zavarovalnih in tem podobnih podjetjih ter v gradbenih in elektrotehničnih obratih, če ta podjetja in obrati niso v državni ali samoupravni upravi. Nadalje dobivajo minimalne plač« samo osebe, ki so starejše ed 18 let in niso vajenci, volonterji ali praktikanti. Od te odredbe so izključene tudi osebe, katerim se od časa do časa poveri opravljanje trgovskih ali višjih netrgov-
skih ali pisarniških služb, torej osebe, ki opravljajo pretežno podrejene posis n. pr. služiteiji, hlapci, delavci itd
Minimalna plača znaša za trgovske pomočnike Din 900 —, za ostale trgovske nameščence pa Din 1000 — mesečne plače. Pri prerafunjanju sluz benih prejemkov v naravi se zaračuna vrednost hrane z Din 240 —, vrednos! stanovanja pa z Din 60 —.
K tej odredbi pripominjamo., da bG nsjbrže v kratkem objavljen popravek, ki bo regulira! pridmetno vprašanje po krajevnih prilikah torej po draginj skih razredih in ne bo delal razlike med trgovskimi pomočniki in ostalin: i nameščenci. Tudi bo predvidena pre hodna doba za tiste pomočnike, ki so jedva prebili učno dobo. V de!u so tudi priprave, da bo to vprašanje urejeno tako, da bo ustreglo interesom delojemalskih in delodajalsfcih skupin in da bo v skladu z razmerami krajevnih žlvljenskih, gospodarskih socijalnih in kulturnih prilik.
Obratovanje v soboških trgovinah po 1. marcu
Kakor smo že javili v zadnji šte viiki M. K. opozarjamo vnovič, da se bo smelo po 1. marcu obratovati v trgovinah ob delavnikih do 7. ure zvečer. Ostali red za odpiranje in za piranje trgovskih obratov ostane ne izpremenjen
Občni zbor združenja
bo 1. msja t. 1. Kraj, čas in dnevni red zborovanja bomo še pravočasno sporočili.
Darujte knjige za dljaiko knjižnico naie dvorazredne trgovske iole.
Cenik
POZOR!
Sladkor kocke in prah
sladkor kristal
sol mleta bela
petrolej
karbid
moka pšenična Ogg Ia Ogg Ila Og Ia Og Ila
i kg	Din	15 50
1 kg	Din	14.—
1 kg	Din	1.50
1 lt	Din	7.-
1 kg	Din	9 —
1 kg	Din	4 —
1 kg	Din	3 75
1 kg	Din	4 —
1 kg	Din	3 75
, pšenična za vkuhavanje Din 3 50 „ II	1 kg Din 3-25
n , črna	1 kg Din 3-—
, ržena Ia	1 kg Din 3-50
„ Ila	1 kg Din 3 —
. . povprečna	1 kg Din 2-75
otrobi pšenični	1 kg Din 1-75
otrobi rženi	1 kg Din 1-50
moka ajdova Ia	1 kg Din 4-50
moka koruzna mehka 1 kg Din 2-25 koruzni zdrob (polenta) 1 kg Din 3-— pšenični zdrob	1 kg Din 5 —
kaša prasena	1 kg Din 3'50
ječmena kaša (ričet) Din 5.— do 7.— kaša ajdova	1 kg Din 5 50
kava pražena 1 kg Din 88 do 132-— čaj	1 dkg Din 2 50 do 3,—
Franck ali kolinska škatlja a >/a kg Din 10.50 , „ „ » . V« kg Din 5.50 - » ■ - ? V« kg £jn , ali kolin, okrogel pak a V« kg Din 9.50
......V« kg Din 5--
... „ „ „«/, kg Din 3.50 . . , „ , » Vi* kg Din 2.25 Kneipp	»/» kg Din 3-50
»/, kg Din 8 -Enrilo	»/« kg Din 6.—
V« kg Din 2.75 Slatina petajnska ali radenska Din 2.50 mast svinjska 1 kg Din 18'— do 20 — olje bučno Ia	1 lt Din 20.—
olje namizno	1 lt Din 18.—
olje olivno la	1 lt Din 32-—
riž	1 kg Din 11- do 13-—
rozine	1 kg Din 12 — do 16-—
surovo maslo 1 kg Din 30-— do 36'— metle št. 1	Din 11.-
, št. 2	Din 12.—
„ št. 3	Din 13.—
ribarice	Din 5— do 7.—
soda	1 kg Din 2'50
Karjava
drva bukove Ia cepanice 1 Din 135 — drva bukove oblice	* m* Din 100—
drva mehka	1 m* Din 90.—
drva cepana	sa 110 kg Din 36.—
premog rajav	1 4 Din 28 —
premog čra	l 4 Din 34-— do 44-—
Durkopp Zylinder Din 2.500* — Durkopp flach Din 2.220'— Durkopp levoročnl Din 4.000*—
Zelo ugodno dobite Šivalne
Stroje in to:
ali pa vse 3 skupaj za Din 8.000*—
Stroji najmodernejši, popolnoma novi z 20 letno garancijo. Samo še ena garnitura na zalogi!
m Šivalni stroji za šivilje in domačo uporabo od Din 1.700*—
radio aparati raznih znamk po najnižji ceni vedno na zalog
Pisalni stroji, foto aparati, športne potrebščine, kolesa, motorji, po stari n]ezvišani ceni.
ITIVAN ERNEST Ml. 50BDTJ,
KMETIJSKA PODRUŽNICA *"*soK0 S0B0T0
POŠTA: M. F. B. Po svoječasnem pravilniku o banovinskih davščinah plača takso za prenos lastninstva na živinskih potnih listih kupec, kar je logično, ker je njegov interes, kot novega lastnika, da se to tudi uradno potrdi. Če pa je pogodba, da plačate Vi to takso, tega pravilnik ne krati. — F. F. S. Se res čudujemo, da kot kmet še niste član K. Družbe, še bolj pa da niste vedeli za njo! Le čimpreje, da nezaostane-te za drugimi, — V. N. K. Ni naš posel. — Babica. Občina Vam mora izplačati nagrado tudi sedaj kot predujem, v sorazmerju proračunske postavke. — B. Š. P. Naša zadruga se še neustanavlja torej tudi ne nabira članov. To mora biti kaka druga, a naša ni! Naši nabiralci bodo imeli legitimacijo od nas. Pazite!
Pomanjkanje petroleja in zadružna misel.*)
Radi splošnega pomanjkanja pe troleja, ki je nastalo že pred tedni, se mnogo ugiba med kmečkimi ljudmi: kaj je temu vzrok? Ostane le pri ugi banj h. Važno je: kdo ima petrolej in kdo ga nima? Z dokazi je težko odgovoriti. Neizpodbitno dejstvo pa je» da ga delavec in kmet — razen nekaterih .boljših" izjem — nimata. In prav zato, ker je bila potrošnja petroleja vsako leto večja — kakor trdijo trgovci sami — se nam vsiljuje vprašanje: kdo ima uvožen, a nepo-trošen petrolej? Ali je res ves ta petrolej žrtev špekulacije, kakršna se je že pokazala v par primerih? Ali res lahko dobijo samo izbranci petrolej ža ali lahko gori petrolejka samo v .boljših" hišah, siromak pa naj hodi s skalami okoli? Temu je treba stopiti odločno na prste! Najučinkovitejše sredstvo, ki lahko napravi konec tako nesramnemu izkoriščanju malega človeka, pa je — zadružništvo.
Za primer naj navedem to le: Ni dolgo tega, kar sem šel v Soboto po opravkih. Pa mi pravi učitelj naj mu prinesem liter petroleja, ki ga dobim v njegovi zadrugi. Nemalo sem s« začudil in obenem rasjesil. Tako! Ta dobi petrolej, kmet pa niti v najhujši potrebi ne. Kako je to mogoče? Po vem stvar drugemu, pa pravi: .Tako I Naš mali trgovec nima dovolj kapitala, da bi si ga nabavil večje količine in ga imel na zalogi. Pri zadrugi ta ovira odpade; premostijo pa jo ga-drugarji skupno, vsak z majhnim do-ležem. Drugič pa: Zadruga nima namena Špekulirati s skritimi zalogami, ker ji je in ji mora biti aadovoljstve zadrugarjev glavna stvar. Zato, tovariš, dobi zadrugar petrolej, če ga za-
IN OKOLICO
druga ima, kmetski čiovek pa mora čakati na milost trgovca 1"
Kaj pravite kmetje? Ali nam oi potrebna močna nabavljalna zadruga, ki nas bo rešila milosti prekupčevalcev?
kuhar Viktor, Puconcl.
*) Članek priobčujemo z ozirom na izvearedno stvarnost in aktualnost ter s posebnim oz'rom na to, ker je pisec članka mlad preprost kmetski sin — za vzor drugim. Pripominjamo, pa obenem, da so pravila ravno v tem smislu za tako zadrugo že izdelana ter bodo predložene v kratkem v odobritev, samo treba je razumevanja _
kmetskega! — Pravkar smo izvedeli, da petroleja ne primanjkuje, samo ga nikdo noče preskrbeti, ker ni zaslužka. — Nzčelstvo.
OTVORITEV NOVE MIZARSKE DELAVNICE I
Cenjenem« občinstvu naznanjam, da sem otvoril MIZARSKO DELAVNICO v Prečni ulici It. S. Izvršujem vsa v stroko spadajoča dela hitro, solidno ia po zaiernih cenah. — Se priporoča
PEČEK ALEKSANDERS^«
_ M. SOBOTA, Prečna ulica 5.
Trgovski lokal
se da v najem na Lendavski cesti štev. 8. preko tovarne Benko.
fta prodaj Imam
lep oves za semen. Zglasiti se je v mlina v G. Radgoni.
NAZNANJAM c. občinstvu, kdor ima les za žagati, naj pripelje na žago čiai preje, ker se bo obratovalo do 15 junija t. 1. po preteku tega dne se bo nehalo obratovati. — Na prodaj imam železno stiskalnico za. olje. MENCIGAR ALOjZ, mlinar, Krašči.

E0sIi§23ls&2J! KOMPAS • MEDIATOR
RflP|0|£|£||
100% automatlzirana serija MADE in HOLLAND U<M®.
mmn mm
&3s>88 m®3S5ibI	t
Dobi se pri znani trgovini
RITUPER ALOJZ
trgovina s radio-aparati. dvoho3«ol, šivaiaiai te pisalahal stroji ter aiotoraini voslU
MURSKA SOBOTA.
e.r/z>\Q/j7)lQ7^\0tc JOVD