- 156 - Novičar iz mnogih krajev. Benetke so se na sv. Jerneja dan podale, in tako je tudi na Laškim konec vojske. Na Oger-skim se scer terdnjavi Komorn in Petrovaradin še niste podvergle in še veliko puntarskih trum se vlači po Ogerskim in Erdeljskim — tode njih poglavitna moč je razkropljena, odkar se je nar imenitniši vojskovodja Gorgey s celo svojo armado podvergel, kar seje ob 4 popoldne 13. dan tega mes€a pri Vil a g o si pred Ru-sovskim generalamRudigerjem zgodilo. Dunajske novice pišejo, de si je Gorgey prizadeval, se z južno oger-sko armado združiti; ker pa ste ga v tem namenu av-strijanska in rusovska armada prestregle in ga v nar hujši stisko pripravile, de ni mogel ne naprej ne nazaj, se je podvergel. Gorgeyeva armada je obstala iz 20,000 pešcov z 11 generali, 2000 konjkov in 130 topov (^kononov). Ko se je G o r g e y rusovskimu generalu podal, so pešci puše in patrontaške preč položili, konjiki so s konj sedli in sablje na sedla obesli. Potem so se vsi brez orožja v verste vstopili in so, spremljeni od treh regimentov lahkih rusovekih konjikov in 200 ko-zakov, v Veliki Varadin peljani bili. G6rgey je prosil generala Riidigerja, de naj pri vikšimu zapo-vedniku rusovske armade, knezu Paski e vi ču, za-nj milosti prosi; obljubil je tudi pripomoči, de se bo vsa Ogerska armada podala. Kakor blisk je šla ta novica od ust do ust po deželi. Na več krajih so Ogri orožje proč pometali, in na cestah in po vaseh se najdejo mno-goverstne orožja in velike zaloge za vojsko. Kje je Košut, se še nič prav ne ve; tudi še nismo nič gotoviga zvedili, kje de sta generala Bem in Dembinski. Po nobeni viži ne bo dolgo terpelo, de bo popolnama konec ogerske vojske. — Presvitli cesar Franc Jožef so te-dej 23. dan tega mesca na vse svoje armade naslednje pismo iz Šonbruna pisali: „Moje junaške armade 80 si nepremenljive zasluge za Mojo hišo in za domovino pridobile. Nevarnosti, s kterimi sta punt in izdajavstvo obstanju cesarstva žugala, so premagane, in Vašim pogumnim delam, vaši junaški izterpljivosti ima cesarstvo povernitev miru in pokoja v domačii, in pa vterjenje moči proti vunanjim deželam zahvaliti. Sinovi vsih narodov avstrijanskiga cesarstva so bratovsko zavezo, ki jih edini, v verstah Moje slavne armade s svojo kervjo vnovič vterdili in v žlahni prizadetvi edin pred drugim pokazali visoko imenitnost, v kteri avstrijanska armada že od starih časov slovi. Vojaki! Vaš Cesar se Vam zahvali v imenu domovfne. Vi boste vedno ostali, kar ste bili: ponos in kinč Avstrije, nepremakljiva podpora cesarskiga trona in domačiga reda." — Du- najske novice oznanijo posamesne pogodbe, po kterih je bil 6. dan tega mesca mir med našim Cesarjem in Sardinskim kraljem za prihodnje čase sklenjen. V teh pogodbah je tudi izgovorjeno, de ima Sardinski kralj za prizadete vojskine stroške našimu cesarja 75 milijonov frantov Len frank je po našim denarji 23 kraje.) plačati, in sicer 15 milijonov frankov v gotovim denarji konec prihodnjigamesca kozoperska; po tem pa konec grudna 6 milijonov, in vsaki drugi mesec spet 6 milijonov, tako de bo v desetih brištih celi dolg poplačan — z obresti ali čimži vred. Za poroštvo go-toviga plačila bo Sardinsko vladarstvo zastavilo dolžne pisma, ki so na Sardinsko deželno premoženje zapisane. Osem dni po sklepu teh pogodb bo vsa naša armada zapustila Sardinsko deželo. — Naš minister notranjih oprav, gosp. Dr. Bach je unidan po nastopu svoje visoke službe na vse deželne poglavarje pismo poslal, ki je vse hvale vredno. Bog daj , de bi se vsi ukazi, ki jih minister v tem pismu cesarskim uradnikam QBeamten) deli, tudi zvesto spolnovali, de bi vsi uradniki svoj imenitni poklic, pa tudi svoje dolžnosti natanjko spoznali, in de bi tako besede ministrove povsod resnica postale! Nar važniši poglavja tega pisma so: de naj uradniki skerbe, de se postavam povsod čast in pokoršina skaže, — de uradniki pravi duh in ne le mertve čerke postav sami dobro spoznajo, — de si prizadevajo, zaupanje ljudstva si pridobiti, — de naj z ljudstvam žive, — de naj svoje opravila naglo opravljajo brez nepotrebnih pisanj, — de naj nikar ne mislijo, de cesarske službe so le zato, de si svoj vsakdanji kruh ž njim služijo, — de naj poslušajo misli in vošila ljudstva , naj si bojo z besedo, ali po časopisih ali po postavnih družbah na znanje dane, — de naj v vsih svojih opravilih nikdar postavne poti ne zapustijo i. t. d. — V Rimu težko pričakujejo Papeža, ki je še zmirej v Gaeti; trije kardinali, kteri zdej v Rimu oblast v rokah imajo, se Rimcam sploh prehudo po starim kopita ravnajo , zato niso ž njimi clo nič zadovoljni. — Ravno pride gotova novica, de se je terdnjava Ko-morn podvergla; tudi od Petro varadina se to piše, pa za gotovo se še vunder ne ve.