Knjižnica Velenje Titov trg 5 ŠTEVILKA 11 DANES ZUPAN, JETRI TEDI POSLANEC P arlamentanie volitve so za nami. Državni zbor v novi obliki se sicer še ni sestal, vendar so poslanska mesta oddana. In meri poslanci je tudi naš župan. Najprej čestitke ob izvolitvi in kar takoj vprašanje. Glede na to, da ste malo časa župun, da vas v občini čaka kup nalog, kako to, da ste se odločili za kandidaturo in si s tem naložili še dodatno delo? Kot kandidata me je predlagal občinski odbor LDS. Priznam, da sem bil sprva skeptičen in sem kot razlog proti kandidaturi navajal prav delo v občini in da ne bo dovolj podpore. Nato so javnomnenjske raziskave pokazale dobre prognoze in sem se strinjal s kandidaturo. Hkrati pa sem začel razmišljati tudi sledeče. Kot župan in hkrati poslanec bom prav gotovo lahko več naredil za občino Šoštanj. Kaj pa tisti, ki so vas volih v Šmartnem ob Paki in Velenju? Ne mislim reči, da bom zanemaril ljudi teh dveh občin. Prav tako se bom trudil upravičiti njihov glas. Jasno pa je, da bom dal prioriteto naši občini in skušal kar največ narediti zanjo. Na te stvari gledam skozi oči župana in skozi oči poslanca, ki ima možnost povedati pravo besedo na pravem mestu. Pa ne bo malo težko usklajevati dveh funkcij hkrati? Bomo videli. Zaenkrat si predstavljam, da bo moral več stvari v roke vzeti podžupan Kompan. Zanesem se tudi na občinsko upravo, ki ima skozi pravilno nastavljen proračun tako ali tako jasno definirane naloge in jih samo izvaja. Zase računam, da bom lahko vseeno na občini ob ponedeljkih in petkih. Vsaj tako mislim, ker so seje v glavnem sredi tedna. Torej se še niste sestali? Ne! Pričakujem v kratkem, zaenkrat pa sem si parlament samo ogledal! Želimo vam torej srečen in uspešen korak v parlament. Hvala! Ce lahko izkoristim domači medij, bi se rad zahvalil vsem, ki so mi pomagali in zaupali in me tudi volih. Obljubljam, da se bom potrudil in upravičil njihovo zaupanje. MiKo stran 2 Sofinanciranje urejanja kmetij Pomoč tllirine Šoštanj in Evropske zveze stran 1 in 2 Gasilci kritično in slovesno V ibi požarne varnosti ob uspehih tuli skrbi stran 3 Uspešen začetek naših ligašev Menjave na klopi Elektre stran 3 in 4 Kulturna ponudba slaba Knjižna odprta tudi ob torkih ile len Je Sp Do 35 LIST 2000 352(497.4 Šoštanj) • Z . L. sšš IX "F fii 9000627.11 ČETRTEK. 26. OKTOBER 2000 GOSTOVALI RAVENČANI * o so se v Šoštanju v začetku oktobra v okviru projekta predstavljanja posameznih krajev občine predstavile Ravne, je bilo v Kulturnem domu spet veselo. Prostor so zapolnili zvoki citer, moškega pevskega zbora, harmonike, kitare, nastopili so tudi trobentači in tudi skeč ni manjkal. Kot je povedala predsednica KS Ravne Erna Obšteter ima 1044 prebivalcev, kolikor jih ima ta vas, vedno na zalogi prijazno besedo in vesel nasmeh za vsakega obiskovalca. To je povsem verjetno, saj je dobro uro trajajoč program pričaral v dvorano sproščeno vzdušje in bil nagrajen z dolgotrajnim ploskanjem. Ob koncu je spregovoril tudi predsednik KUD Ravne Peter Obšteter in se na primeren način zahvalil vsem, ki so se potrudili, da se je predstavitev krajevne skupnosti Ravne uspela. Ob zvokih tria nastopajoči niso mogli drugače, kot da so se na odru na koncu veselo zavrteli. Ce je bilo to v scenariju ali ne, “pasalo pa je”. M. K. PREVZEM NOVE LESTVE u radni prevzem osemnajst metrov dolge gasilske lestve, ki so jo Šoštanj ski gasilci prejeli v avgustu, je bil minuli petek pred gasilskim domom v Šoštanju. Veseli pridobitve so gasilci predhodno izvedli tudi gasilsko vajo, kjer so pred občinsko hišo prikazali uporabnost in namembnost lestve. Lestev pa se je nepričakovano že izkazala pri požaru v Gorenju. Svečani govornik na otvoritvi je bil predsednik PGD Šoštanj Jože Škrbot, ki je v svojem govoru omenil tudi dosedanjo lestev, znamke Magirus, ki je potrebam operative služila kar 60 let. Nova lestev je bila v načrtu že dalj časa, a šele letos je prišla prava ponudba. Lestev proizvajalca Bronto Sky Lift, ki jo je uvozila firma Webo, je ob uradnem prevzemu blagoslovil tudi dekan Jože Pribožič. Spregovoril je tudi župan Milan Kopušar, ki je vesel pridobitve za varnejši Šoštanj. Tistim, ki so imeli posluh za novo in prepotrebno investicijo v gasilskih vrstah,se PGD Šoštanj najiskreneje zahvaljuje, tistim pa, ki za take dejavnosti nimajo posluha, pa ravno tako želijo, da gasilcev res ne bi nikoh potrebovali. Poleg gasilcev so nakup lestve podprli TEŠ in Občina Šoštanj ter botri: MINS, kovinarstvo Sovič, KS Šoštanj, mizarstvo Pergovnik, gostišče Pri Vidi, Krekova banka, cementarstvo Polak, trgovina Poštajner, Gostišče pod klancem, podjetja Acman, Rednak in Lima, žagarstvo Mešič, Cigrad, tesarstvo Škotnik, Ljubljanska banka, mizarstvo Polovšak, gostišče Grebenšek, Gorenje d.d., Društvo invalidov Šoštanj ter drugi. Vrednoti, kot sta solidarnost in nesebičnost, torej še imata pravo mesto med ljudmi. MiKo Rezultati volitev za DZ v občini Šoštanj 15. oktobra je v občini Šoštan j na volišča odšlo 4470. to pomeni kar 438 volivcev manj kot leta 1996. Oddali so 134 neveljavnih in 4336 veljavnih glasovnic. Slovenci so dah največ podpore stranki LDS, a o tem ste bili obveščeni že iz drugih medijev. Kako pa smo volili v občini Šoštanj? Največ glasov je prejel šoštalijaki župan, ki bo zasedel poslanski sedež v vrstah LDS. Med kandidati sicer ni bilo niti enega, ki se je pojavil že pred štirimi leti. lahko pa naredimo primerjavo med rezultati, ki so jih leta 1996 in 2000 dosegle stranke. LDS je svoj rezultat izboljšala za petnajst odstkov. Na drugem mestu je letos Socialdemokratska stranka, ki je dobila več glasov kot v slovenskem povprečju, vendar osem odstotkov manj kot na prejšnjih državnozborskih volitvah. Sledi Nova Slovenija z zelo visokim odstotkom 12.25. Morda je umestna primerjava z bivšo SKD, ki je leta 1996 dobila le 8, 51 %. Združena SLS+SKD je v primerjavi z rezultatom SLS pred štirimi leti izgubila neverjetnih dvanajst odstotkov. Združena lista je dobila 2,5 % več kot 1996. leta. DeSUS le pol odstotka več. Slovenska nacionalna stranka 2 % več. nova Stranka mladih pa kar 3, 85 %. Svoj rezultat so še za pol odtotka poslabšali Zeleni. Kandidati so se razvrstili takole: I. LDS - Milan Kopušar - 36.76 % (1594). 2. SDS - Peter Radoja -17,94 % (778). 3. MSI - Drago Koren - 12.2;> % (531), 4. SLS+SKD - Marjan Jakob - 9,34 % (405), 5. ZLSD - Dragica Povh - 6.96 % (302). 6. DeSUS - Erika Vcršcr - 6.09 % (264), 7. SMS - Andrej Kos - 3.85 % ( 167). 8. SNS - Iztok Curči - 2.98 % (129), 9. Zeleni - Peter Rozman - 1,52 % (66). 10. Izumitelj Hinko Stakne -1,25 r/c (54), ostalih pet kandidatov pa je skupaj komaj preseglo en odstotek. LDS SNS SLS+SKD DeSUS SMS ZELENI ZLSD NSI SDS STAKNE Ostali skupaj BELE VODE 22,46 4,35 17,39 6,52 1,45 0,00 1,45 30,43 15,94 0,00 GABERKE 51,90 2,78 6,08 6,08 2,28 3,04 5,82 6,33 14,94 0,25 LOKOVICA 33,57 2,82 5,87 5,16 2,58 1,64 5,16 17,84 23,24 1,17 RAVNE - OŠ 38,29 1,86 13,75 5,58 4,83 0,00 4,83 8,92 17,47 3,35 RAVNE - KOTNIK 39,27 1,81 9,06 6,34 4,53 0,91 6,34 9,37 21,15 0,30 FLORJAN - KS 43,02 1,16 17,44 4,07 3,49 1,16 6,40 6,98 13,37 2,91 SKORNO- ACMAN 33,98 1,46 9,95 7,04 4,13 0,73 15,53 21,84 0,24 ŠOŠTANJ 40,33 3,85 4,30 6,89 3,93 1,78 10,67 9,71 15,64 1,56 TOPOLŠICA 31,01 3,29 13,18 5,04 3,49 0,39 5,43 13,18 21,71 1,36 LAJŠE 24,22 8,59 6,25 7,03 6,25 0,78 7,81 25,00 10,16 2,34 ZAVODNJE 16,07 0,60 33,33 4,17 6,55 0,60 A95 13,10 18,45 0,60 ŠENTVID 18,75 0,00 12,50 6,24 12,50 34,38 0,00 12,50 3,13 0,00 Občina Šoštanj 36,76 2,98 9,34 6,09 3,85 1,52 6,96 12,25 17,94 1,25 1,06 Volili c v HZ LDS SNS SLS+SKD DeSUS SMS ZELENI ZLSD NSI SDS STAKNE Ostali skupaj Neveljavne glasovnice skupaj BELE VODE 31 6 24 9 2 0 2 42 22 0 8 146 GABERKE 205 11 24 24 9 12 23 25 59 i 2 11 406 LOKOVICA 143 12 25 22 11 7 22 76 99 5 4 6 432 RAVNE - OŠ 103 5 37 15 13 0 13 24 47 9 3 9 278 RAVNE - KOTNIK 130 6 30 21 15 3 21 31 70 1 3 8 339 FLORJAN - KS 74 2 30 7 6 2 11 12 23 5 0 14 186 SKORNO - ACMAN 140 6 41 29 17 3 18 64 90 1 3 11 423 ŠOŠTANJ 544 52 58 93 53 24 144 131 211 21 18 H' 1393 TOPOLŠICA 160 17 6ŠP 26 18 2 2ÌP 68 112 7 10 nr 531 LAJŠE 31 11 8 9 8 1 10 32 13 3 2 i 129 ZAVODNJE 27 1 56 7 11 1 10 22 31 1 1 6 174 ŠENTVID 6 0 4 2 4 11 0 4 1 0 1 33 število glasov skupaj 1594 129 405 264 167 66 302 531 778 54 46 134 4470 PREDSTAVITEV Podpora investicijam im kmetijah različnih medijih ste gotovo že zasledili, da je bil sredi septembra v Bruslju potrjen slovenski sedemletni program razvoja jtodeželja SAFARI). Vsebina programa je že povsem določena. Podpora EU je v predpristopnem obdobju predvidena za ukrepe spodbujanja trajnostnega razvoja kmetijstva in podeželja. Izvajala se bo z naslednjimi ukrepi: investicije na kmetijskih gospodarstvih (kmetijske zgradite, oprema in kmetijska mehanizacija na področju prireje mleka in mesa, predelava mleka in mesa), prestrukturiranje živilskopredelo-vabie industrije (prestrukturiranje in modernizacija sektorja mleko in meso), ekonomska diverzifikacija na podeželju (povečanje turističnih zmogljivosti na podeželju in oživljanje tradicionalnih domačih obrti na kmetiji), podpora razvoju in izboljšanju podeželske infrastrukture (cestna in vodovodna infrastruktura na podeželju). Zaradi lažjega načrtovanja investicij na kmetijah v prihodnjih letih in kandidiranja na javnih razpisih vam predstavljam smernico o dodelitvi subvencij v okviru programa SAPARD za kapitalsko podporo investicijam v kmetijska gospodarstva. Kmetije lahko kandidirajo za investicije v gospodarska poslopja, opremo gospodarskih poslopij in nakup kmetijske mehanizacije v živinoreji in pridelavi krme na področju prireje in predelave mleka in mesa. V poštev pridejo investicije s [»odročja novogradnje ali obnove hlevov s pripadajočo opremo le za različne oblike proste reje krav molznic, mlečne drobnice, rejo govejih pitancev, drobnice za meso ter prašičerejo. Za opremo štejejo linija -krma, linija - mleko in linija - izločki. Predpisana je minimalna velikost hlevov, ki mora hiti dosežena po izvedem investiciji. Na gorsko višinskih, hriltovskih in strmih kmetijah je najmanjši hlev za krave molznice hlev za 20 krav, pri kombinirani reji pa hlev za 10 krav in 20 glav mlade živine. V ostalih območjih je najmanjši hlev za 40 krav molznic in pri kombinirani reji hlev za 20 krav in 40 glav mlade živine. Za mesno rejo govedi (goveji pitanci in krave dojilje) je na gorsko višinskih, hribovskih in strmih kmetijah predpisana najmanjša velikost hleva z 40 stojišči, v ostalih območjih pa hlev z 80 stojišči. Najmanjša velikost hleva za rejo mesne drobnice je 80 stojišč. Kandidirajo lahko le kmetije z gorsko višinskih, hribovskih in strmih območij. Za rejo plemenskih svinj je potrebno graditi hlev za 40 stojišč, pri kombinirani reji pa za 30 stojišč, ki so namenjena plemenskim svinjam in za 150 stojišč za prašiče pitance. Najmanjša velikost hleva za rejo prašičev pitancev je 250 stojišč. Med investicije s [»odročja gradnje in obnove objektov vključno s pripadajočimi napravami in opremo za skladiščenje, dodelavo in predelavo mleka in mesa se štejejo: investicije v novogradnje in obnove objektov in prostorov namenjenih predelavi (uskladitev s higienskimi, veterinarskimi, okoljevarstvenimi standardi ter standardi za zaščito živali), investicije v hladilno opremo, investicije v opremo za nove tehnologije in moderne postopke za predelavo, investicije v nove proizvodne linije za širšo ponudbo izdelkov. Podpirajo se tudi investicije v skladišča za krmo s pripadajočo opremo in nakup kmetijske mehanizacije za rabo na nagnjenih terenih in mehanizacije za setev in spravilo krme. Nakup kmetijske mehanizacije je vezan na projekt posodobitve kmetijskega gospodarstva in vrednost nakupa ne sme presegati 35 % vrednosti celotne investicije. Obremenitev kmetijskih površin ne sme presegati 2 GVŽ/ha pri reji prašičev in 2,5 GVŽ/ha pri reji govedi in drobnice. Ne subvencionirajo se že zaključene investicije in investicije, ki so v teku, nakup zemlje in obstoječih zgradb, nakup rabljene opreme in kmetijske mehanizacije ter nakup živali. Za sredstva lahko kandidira upravičenec, če izpolnjuje naslednje pogoje: vpisan mora biti v evidenco kmetijskih gospodarstev pri MKGP, več kot 50 % delovnega časa mora porabiti na svojem gospodarstvu, v uporabi mora imeti vsaj 8 ha njiv ali vrtov ali za 8 ha primerljivih kmetijskih površin, biti mora mlajši od 40 let, imeti mora status kmeta, končano vsaj srednjo kmetijsko šolo, izdelan mora imeti poslovni načrt za čas trajanja projekta, ki mora biti tudi ekonomsko upravičen. Upravičenec se obveže, da bo dejavnost opravljal še vsaj 5 let po zaključeni investiciji in da bo v tem času spremljal rezultate gospodarjenja na kmetiji. Subvencija je v obliki nepovratnih sredstev in se dodeli, če je investicijska vrednost vsaj 6.000.000 SIT, minimalna podpora za projekt pa ni nižja od 3.000.000 SIT. V gorsko višinskih, hribovskih in strmih področjih znaša obseg subvencije 50 % investicijske vrednosti, v ostalih območjih pa 40 % od investicijske vrednosti. Za pridobitev sredstev bo potrebno kandidirati na javnem razpisu. Vlogi bo potrebno priložiti kar precej različne dokumentacije (poslovni načrt, dokazilo o izobrazbi, dokazila o izpolnjevanju minimalnih sanitarno veterinarskih in okoljevarstvenih zahtev, dokazila o finančnem stanju, dokazila o finančnem pokritju investicije...). Če nameravate v prihodnosti investirati v razvoj svoje kmetije in izpolnjujete pogoje za pridobitev j »odpore SAPARD, se oglasite na sedežu Kmetijske svetovalne službe Velenje, da bomo lahko še pravočasno pretehtali vse možnosti za kandidiranje na tem razpisu. Lidija Diklič, kmet. inž. (D KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE UTRIP liri» OBČINA ŠOŠTANJ objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE UREJANJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V OBČINI ŠOŠTANJ 1. Višina razpoložljivih sredstev je 4.( i SIT. 2. Predmet razpisa so: agromelioracije, ki zajemajo čiščenje zaraslih površin, izravnavo zemljišč, osuševanje manjših zamočvirjenih površin. 3. Merila in pogoji: Na razpisu lahko kandidirajo fizične osebe, ki jim je kmetijska dejavnost glavna dejavnost in pravne osebe, registrirane za kmetijsko dejavnost. Investicija mora biti zaključena. 4. Vloga mora vsebovati: - podatke o vlagatelju, naslov - dokazilo vlagatelja, da mu je kmetijstvo glavna dejavnost (Odločba o statusu kmeta) oz. dokazilo o registraciji za kmetijsko dejavnost za pravne osebe - investicijski program s popisom del, predračunom oz. računom - dokazilo o pravici razpolaganja s kmetijskim zemljiščem (posestni list, zemljiško knjižni izpisek) - dovoljenje za poseg v prostor, če gre za naložbo, za katero je po zakonu potrebno tako dovoljenje - kartografski prikaz oziroma lokacijo naložbe - seznam parcel po katastrskih občinah 5. Prednost pri izbiri in dodelitvi sredstev bodo imele naložbe, ki v skladu z razvojno strategijo kmetijstva omogočajo: ohranjanje poseljenosti podeželja - dajejo optimalne gospodarske učinke - čim manjšo ekološko obremenitev okolja - urejanje območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko proizvodnjo - kompleksnost obnove zemljišč - do sedaj vložena sredstva v tovrstü 6. Rok za prijavo na razpis je 10. novembri 2000. 7. Prijavo na razpis pošljite na naslov: Občina Šoštanj - komisija za agromelioracije, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj 8. Prosilci bodo pismeno obveščeni o rešenih vlogah najkasneje v 15 dneh od roka, opredeljenega za oddajo vlog. OBČINA ŠOŠTANJ ZA b mesecu požarne varnosti je gasilsko poveljstvo občine Šoštanj organiziralo prejšnjo sredo okroglo mizo, katere so se udeležili poveljniki in predsedniki vseh društev v občini ter Ostali povabljeni. Obravnavane teme so se zdele še kako aktualne: kategorizacija, alarmiranje in gasilsko društvo TUŠ, zato je bilo pričakovati razširjeno debato. In tako je tudi bilo. $ IH kategorizacija gasilskih enot ter opremljenost predvsem avtoparka gasilcev nista pustili hladnih. Koliko avtomobilov in kako v opremljene imeti v posameznem društvu? Predpisi države so eno, izkušnje gasilcev pa drugo. Krize glede starosti avtoparka ta trenutek še ni, lahko pa jo pričakujemo, meni Boris Lambizer, poveljnik poveljstva Šoštanja, zato moramo nabaviti predvsem ustrezna vozila. Opremljanje društev v prihodnosti bo moralo temeljiti na osnovi realnih potreb in na večjem medsebojnem sodelovanju.1 Zato zmanjšanje strojnega parka m pomeni zmanjšanja operativne moči. Nedvomno pa se bo pojavila potreba po pokrivanju požarnih rajonov in izdelavi alarmnih stopenj, je bil še bolj dosleden Danilo Čebul. Andrej Hriberšek, PGD Topolšica, se s tem načelno strinja, pa vendarle ga skrbi, ker imajo po njegovem mnenju nova vozila premalo vode. Opremljenost avtoparka bo še stvar nadaljnih aktivnosti, za obnovo pa se bo trudil tudi župan Milan Kopušar, ki se je pridružil razpravi. Tudi alarmiranje oziroma nealarmiranje skrbi šoštanjske gasilce. Kakšen sistem uvesti? Se držati sedaj uveljavljene poti, ko alarm za Šoštanj iz Celja prevzame Velenje ali iti po direktni poti iz Celja za Šoštanj. In predvsem, zakaj se alarm včasih ne sproži, kar je še bolj zaskrbljujoče? Je prihodnost v brezžičnem alarmiranju? Kaj pa tihi alarm? Vprašanje je, če bodo gasilci motiviram v takšni obliki, da bodo nosili pagerje s seboj. Podjetje Tegrad pripravlja analizo stanja in predloge. Za kakršen koli sistem se bodo odločili, važno je, da bo sistem varen in pravočasen, je bil skupen sklep. Poveljstvo Šoštanja pa nudi pomoč tudi gasilcem bivše tovarne usnja. Žalostna usoda tovarne je doletela seveda tudi tamkajšnje gasilce. Brez strehe nad glavo, brez sredstev, z vprašanjem, kaj bo z njimi v prihodnosti. Poveljstvo jim zaenkrat nudi pomoč in pravijo, da dokler bo želja društva, da obstaja, naj obstaja. Anton Berložnik Franc Mevc, Herman Lešnik - gasilci veterani TUS-a Modro bela kronika Kaznil a dejanja 15.10. je dežurnega PP Velenje poklical občan iz Topolšice in prijavil, da mu je neznani storilec prek noči porisal osebni avtomobil znamke Honda civic, ki ga je imel parkiranega na parkirišču pred domom. Policisti so odšli na kraj, opravili ogled in bodo zadevo zaključili s poročilom. Požar na baraki 16.10. ob 17. uri je občan naznanil, da je prišlo do požara na nekem objektu, ki se nahaja na Goricah pri Šoštanju. Na kraj so takoj odšli gasilci GD Šoštanj, ki so požar pogasili. Zaradi hitre in učinkovite intervencije gasilcev ni nastala materiakia škoda. Policisti so ugotovili, da je dogorela stara in zapuščena in dotrajana baraka. Kršitev javnega reda in miru 20.10. ob 23.50 uri so policisti intervenirali v lokalu na Prešernovem trgu v Šoštanju zaradi preglasne glasbe. V postopku so policisti še ugotovili, da je bil kršen tudi obratovalni čas, saj je lokal obratoval izven predvidenega časa. Lastnika so s tem seznanili ter zoper njega ukrepali. 21.10. ob 15.10 uri so bili policisti obveščeni, da je prišlo pri GD Topolšica do nesoglasja in na koncu do uporabe fizične sile med mladimi fanti iz Topolšice, Lokovice in Velenja. Policisti so uspešno posredovali, mlade fante pomirili in napotiti domov. Zadeva bo zaključena pri sodniku za prekrške v Velenju. Nasvet Občane seznanjamo, da se bliža zimski čas, ko bodo morati na vozilu namestiti zimske pnevmatike. Ta datum je 15. november in predlagamo voznikom in uporabnikom vozil, da pregledajo pnevmatike, ki jih imajo doma, če ustrezajo novim predpisom. V prihodnji številki Lista bomo voznike in uporabnike seznanili s podrobnostmi obstoječe zakonodaje s tega področje. Gasilsko društvo tovarne usnja še živi. Življenje mu dajejo tisti, ki se oklepajo 83 let stare tradicije tega društva in upajo, da bo tovarna dobila nove lastnike, ki bodo vzeli pod streho tudi gasilce. Zaenkrat poveljstvo Šoštanja vzpodbuja ohranjanje društva, čeprav nanj v operativnem smislu ne more računati. Vrhnika jim je sicer prepisala opremo, med drugim tudi dva avtomobila, a kaj ko sta avtomobila stara trideset let in več, oprema pa je ravno tako zastarela. A se vseeno ne dajo. Svečana uniforma jih navdaja s ponosom in leta izkušenj v gasilstvu s prepričanjem, da niso delovali zastonj. Zato je na zadnji okrogli mizi, ki jo je organiziralo poveljstvo Šoštanj prav iz njihovih ust prišlo vprašanje: Kaj če v tovarni usnja zagori? V stanju kot je, predstavlja grozečo nevarnost za pol Šoštanja! M. K. SMRTI V času od 18. 9. do 23. 10. so umrli: Janez ROŽIČ, Topolšica 13 Alojzij LOŽNIK, Gaberke 145 Svetomir KRAČUNOVIČ, Florjanll Alojz KALIGARO, Prešernov trg 11, Šoštanj Mihaela SKORNŠEK, Ravne 94 b Marija VERDEV, Topolšica 192 POROKE L času od 18. 9. do 23.10. so se poročila: Maja GOJŠEKj Goriška 63, Velenje in Andrej PUČNIK, Lokovica 17 e Tatjana FRANCE, Ravne 184 in Simon TRAP, Šolnova 2, Velenje KRSTI F septembru so bili krščeni KAJA, PIJA, URBAN, NIK, TJAŠA in URŠKA. ČETRTEK. 26. OKTOBER 2000 R T Dober začetek odbojkarjev dbojkarji Šoštanja-Topolšice so uspešno pričeli tekmovalno sezono 2000/01. Optimizem pred startom je sicer bil prisoten, saj so v pripravljalnem obdobju prikazali nekaj lepih predstav. Pravo stanje pa so pokazale prve tekme, v katerih je bil rezultat bistvenega pomena. Ze v 1. krogu je ekipa morala na zelo težko gostovanje k ekipi Termo Lubnik v Škofjo Loko. Ze nekaj sezon so Škofjeločani tik pod vrhom drugoli-gaške razpredelnice in tudi letos imajo precejšnje tekmovalne apetite. V zelo izenačeni tekmi je na koncu prišla do izraza fizična pripravljenost in uigranost ekipe iz Šoštanja. Zmaga pa kljub gostovanju ni bila presenečenje. V 2. krogu je gostovala v Šoštanju ekipa iz Hoč, ki je prav tako kandi- datka za visoka mesta. Domači igralci so pričakovali celo nekoliko težjo tekmo. Razvoj dogodkov v športni dvorani pa je domačim prinesel zanesljivo zmago, gosti pa so razočarani zapuščali parket. V pokalnem tekmovanju pa so imeli naši igralci in strokovno vodstvo nekoliko manj sreče. Ze v zgodnji fazi tekmovanja so naleteli na prvoligaša Pomurje iz Murske Sobote. Na obeh tekmah so bili igralci favorizirane grupe boljši in zanesljivo zmagali. Ne moremo pa se znebiti občutka, da so igralci Šoštanja-Topolšice nasprotnika malce preveč spoštovali. Vse tekme je naša ekipa odigrala v postavi: Medved, Mihalinec, Sevčnikar D. in S., Kugovnič, Pavič, Sovinek, Buyak, Hriberšek, Brišnik, Babnik, Duplišak. Trener: Pozdniak. Ljubo Globočnik TUDI KOŠARKARJI D0RR0 Iošarkarji Elektre so letošnjo sezono začeli v malo spremenjeni igralski zasedbi. Do zamenjave je že pred začetkom sezone prišlo na klopi - novi trener Elektre je postal Darko Mirt. Ekipo sta zapustila Črešnik in Božič, iz Celja se je v Šoštanj vrnil Tajnik, novinec v ekipi pa je Karlo. Jedro ekipe ostaja torej bolj ali manj isto kot lani, v delo članske ekipe pa se aktivneje vključujejo nekateri mlajši. Za Elektro v letošnji sezoni torej igrajo: Brinovšek, Kovačevič, Rupreht, Rizman. Tajnik, Vugdalič, Maličevič. Milič, Nuhanovič, Goršek, Zupane in Karlo. Tudi letos igrajo šoštanjski košarkarji v L B SKL. Po besedah trenerja bi bili zadovoljni z uvrstitvijo do petega mesta, želijo pa si uvrstitve med prve štiri. Začeli so zelo obetavno. Po prvih treh kolih so zalieležili kar tri zmage, na derbiju četrtega kola v Kopru pa so popustili v zadnji četrtini in izgubili. Kljub temu ostajajo na tretjem mestu prvenstvene lestvice. V prvem kolu je Elektra doma gostila ljubljansko Ilirijo. Gostje so vodili večino srečanja v zadnji četrtini pa so Šoštanjčani uspeli rezultat obrniti sebi v prid in zmagali z 71:69. Goričani so bili naslednji, ki so jih naši košarkarji premagali, in sicer v Novi Gorici z rezultatom 77:88. V tretjem kolu je Elektra znova igrala doma. Košarkarji Radenske v Šoštanju niso uspeli presenetiti. Izgubili so s 95:92. Elektra je bila tako po treh kolih ena izmed treh nejtoraženih ekip na lestvici. V nedeljo, v četrtem kolu, jih je čakalo težko gostovanje pri prav tako neporaženem Kopni. Tri četrtine so se dobro upirali domačinom, ki so imeli močno podporo s tribun, v zadnjem delu igre pa nekoliko popustili in točki sta ostali v Kopni. Končni rezultat je bil 88:81. Morda velja omeniti še, da so se z letošnjo sezono nekoliko spremenila košarkarska pravila. Po novem se tekme igrajo štirikrat deset minut, čas napada je omejen na 24 sekund (prej 30), ekipa pa mora prenesti žogo prek polovice igrišča v osmih sekundah (prej deset). To je le nekaj bistvenejših sprememb, s katerimi Elektra po besedah Darka Mirta ne bo imela težav, kar so tudi že dokazali v prvih štirih kolih. V polnem teku so tudi že tekme mlajših kategorij. Pionirji uspešno igrajo v skupim A2 vzhod, v nedeljo so visoko -117:38 premagali konjiški Comet. Manj uspešni pa so bili mirnih vikend kadeti, ki igrajo v L SKL, saj so z 49:69 izgubili proti Bežigradu. Prav Flowtex Bežigrad pa bo naslednji nasprotnik članske ekipe, in sicer v soboto, 28. oktobra, ob 18. uri v šoštanjski športni dvo- Tjaša Rehar Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Ol Velenje rabi: -9. 11. ob IRMO - Odprtje razstave Petra Matka - Mayerjeva vila. Šoštanj (slikar se bo predstavil s slikarskimi deli in instalacijami Meditacija v času in prostor) - 25. II. ob IR.00 - lino pesem peti - Kulturni dom Šoštanj (večer ljudskih pesmi in riž. prepevale bodo pevske in godcevske skupine iz Savinjske in Šaleške doline ter širšega celjskega območja) SPIN ODLIČNO V NOVO SEZONO A4 ladi igralci so se v tednu športa pomerili med seboj in prikazali pravo odraslo borbenost. Pri dečkih je tako zmagal Marjan Muren, drugi je bil Tomaž Borovnik, tretji Oliver Zera. Pri deklicah je bila prva Ivana Zera, druga Manja Fajdiga in tretja Polona Belavič. 8. oktobra so se mladi igralci udeležili mednarodnega turnirja v Ravnah na Koroškem. Med starejšimi dečki sta se Grega Fajdiga in Oliver Zera uvrstila do osmega mesta, kar je vsekakor lep uspeh. Krono vsemu pa je dodala Ivana Zera, ki je v ekipnem tekmovanju dosegla drugo mesto. 28. oktobra se prične liga mladih, kjer bodo v prvem kolu naši igralci gostili vrstnike iz kluba Era Velenje. Vsi člani jim ob tem želijo uspešen začetek v novi sezoni. Tudi starejši člani so začeli z igrami v novi sezoni in sicer v ligi Sava-Savinja, v kateri tekmuje dvanajst mest. Prvo kolo so odigrali v Sedrašu nad Laškim in zmagali z 11:0. Spin so zastopali Jolanda Belavič, Ivan Zera in Tone Leber. Ob občinskem prazniku so veterani Spina v Šoštanju priredili turnir in dosegli naslednje rezultate: pri moških do 50 let: 1. Ivan Zera, 2. Franc Hribernik, pri moški nad 50 let: 1. Milan Hohnjec, 2. Janko Novak in 3. Tone Leber. Med ženskami je bila prva Ivana Zera, druga Jolanda Belavič in tretja Manja Fajdiga. V Velenju bo konec oktobra potekal turnir rekreativcev in veteranov Slovenije, ki se ga bodo udeležili tudi šoštanjski igralci. Želimo jim veliko uspeha in športne sreče. Tone Leber ODBOJKARICE ZAČELE V 2. LICI 7. oktobra so z novo tekmovalno sezono začele odbojkarice Kajuha iz Šoštanja. V prvem krogu so gostovale pri ekipi OK Tabor iz Maribora. Tekma se je končala z rezultatom 3:0 v korist domačih odbojkaric. Kljub porazu pa Šoštanjčanke niso prikazale slabe igre. Nekoliko slabša igra je bila le v prvem nizu, v drugem in tretjem nizu pa so prikazale enakovredno, na trenutke celo boljšo igro kot igralke Tabora. V drugem krogu so se igralke Šoštanja prvič predstavile v domači dvorani. Gostile so igralke iz Kamnika. Rezultat je bil 3:1 za domačo ekipo. V prvem in drugem nizu so domače odbojkarice povsem nadigrale gostje, ki niso našle ustreznega orožja za razigrane domače igralke. Domačinke so z močnimi začetnimi udarci povsem onemogočile organizacijo napada gostij iz Kamnika. Po vodstvu 2:0 so domačinke popustile in dovolile Kamničankam, da so tretji niz obrnile v svojo korist. V četrtem nizu pa so Šoštančanjke vzele stvari v svoje roke in tekmo varno pripeljale do konca. Tretji krog prvenstva so odbojkarice Šoštanja odigrale v Ljubljani proti isto imenski ekipi. Boris Hamberger šahovske vestme b mesecu rekreacije se je ekipnega šahovskega turnirja udeležilo osem ekip. Prvo mesto je zasedel šahovski klub Šoštanj z devetimi točkami, druga je bila I. ekipa upokojencev Velenja z osmimi in tretja ekipa Topolšice s sedmimi. V sodelovanju s Športno zvezo so bile sodelujočim in nagrajenim podarjene tudi simbolične nagrade. Istočasno je potekal jesenski hitro potezni turnir Šahovskega kluba Šoštanj. Na njem je sodelovalo deset igralcev. Prvo mesto je dosegel Franc Stropnik z 8,5 točke, dingo Robi Podlipnik z osmimi in tretje Srečko Culk s 7,5 točke. Grega Rupnik PROSTORSKA SIMULACIJA PODOB V MAVERJEVI VILI 4. oktobra je bila v Mayerjevi vili v Šoštanju otvoritev razstave Prostorska simulacija podob. Kulturni program je prispevala gledališka skupina Zigizigizig ŠC Velenje z lutkovno gledališko miniaturo Človek je človeku najboljši prijatelj. Razstavo je organiziral Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti 01 Velenje v sodelo- vanju z Društvom šaleških likovnikov, razstavljali pa so: Dušan Božič, Ksenija Francetič, Ivan Kolar, Lojze Kalinšek, Vanja Repič, Aleksander Kozarski, Boris Zajc, Mojca Vilhar in Cecilija Žmahar, mentor delavnice, ki je bila v Goriških Brdih pa je bil akademski slikar Dušan Fišer. P 0 N U C A N 0 IVI UGODNA POSOJILA Ste se odločili za prenovo stanovanja, gradnjo hiše ali nakup nepremičnine, morda potrebujete gotovino? Izkoristite ugodnosti iz naše bogate ponudbe kreditov Vabimo Vas, da se oglasite v naših poslovalnicah v Velenju, Mozirju in Šoštanju, kjer Vam bomo na voljo za podrobnejše informacije. banka velenje Banka Velenje, d.d., Velenje, t bančna skupina Nove Ljubljanske banke VABLJENI NA ŠPORTNE PRIREDITVE KAJ KDAJ KJE Elektra : Flowtex Bežigrad 1 ,B SKL člani, košarka 28. 10. ob 18. uri Športna dvorana Šoštanj Soštanj-Topolšica II : Mežica III. DOL, odbojka 4. 11. ob 18. uri Telovadnica KI)K Šošlanj-Topolšica : Lip Poljčane II. DOL, odbojka 4.11. ob 20. uri Športna dvorana Šoštanj Soštanj-Topolšica II : Granit II III. DOL, odbojka 18. 11. ob 18.00 Telovadnica KDK Soštanj-Topolšica : Beltinci II. DOL, odbojka 18.11. ob 20.00 Športna dvorana Šoštanj Ste bili rekreAKTIVNI?! P ostanite rekreativni! so vabili zanimivi plakati k mesecu rekreacije, ki je _____________ bil letos že sedmi zapored. Republiški akciji, ki poteka v okviru Ministrstva za šport, se je pridružila tudi Športna zveza Šoštanj. Mesec rekreacije (prej teden) je v Šoštanju v preteklih letih sovpadal s praznovanji ob občinskem prazniku, vendar letos nekako ni prišlo do sodelovanja. Zato je predsedstvo Športne zveze prevzelo “pokroviteljstvo”, da so aktivnosti sovpadale z dejavnostmi in člani športne zveze. Tekmovalni del je bil zanemarljiv, zato tudi ni bilo nagrad in posebnih priznanj, udeležencem je bila namenjena le majica, ki je obeležila sodelovanje. In kakšna je bila udeležba? Odziv pa je bil dober, pravzaprav kar odličen, pravi Nino Ošlovnik, ki je vodil potek dejavnosti. Udeleženci so bili v 90 odstotkih občani občine Šoštanj, kljub temu da smo spet pogrešali mlade. Ravno njim in za njih naj bi bil ta čas, kjer jim je omogočena brezplačna rekreacija in vsem potencialnim kandidatom dober vpogled v športne dejavnosti, je vseeno nekoliko razočaran Ošlovnik. Vseeno so našteli pri badmintonu 8 udeležencev, pri lokostrelstvu 18, planinstvu 15, Cooperjev test je imel 65 privržencev, mali nogomet med veterani 70, namizni tenis 26, rokomet 30, ribištvo 15, kolesarstvo 33, košarka 20, odbojka 60, kegljanje 45, šah 38, skupaj vsega kar 443 udeležencev. O rezultatih ne bi pisali, ker je bil poudarek na rekreaciji, za skoraj brezplačno uporabo športnih prostorov pa se organizator zahvaljuje obema šolama in ŠZ Šoštanj. Živimo zdravo, za zabavo! MiKo Med mladimi taborniki Na veselih taborniških srečanjih so jasno imeli glavno besedo mladi taborniki, ki so se prebijali skozi pripravljene naloge in aktivnosti. O tem, kako se počutijo, so najbolj zgovorno pričali veseli in nasmejani obrazi ter sproščeno obnašanje. Spregovorili pa 80 tudi posamezniki. Žiga Zgank je tabornik že dve leti in sicer pri odredu Zelena Rogla Zreče. Všeč so mu bile delavnice, iz ene je prinesel veternico, ki jo je sam izdelal. Rad je tabornik in se zelo dobro razume z ostalimi kakor tudi z vodnico Mojco Petek. Šoštanj mu je všeč. Ardjan Gashi je bil tokrat na domačem terenu, saj je tabornik roda Pusti grad že dve leti. Ravno so se odpravljali na orientacijski pohod, ki bo zajel tudi Kajuhovo šolo, kjer bodo spoznali njeno zgodovino. Pravi, da so vse vodnice prijazne in da se je že veliko naučil, postaviti šotor, zakuriti ogenj in se orientirati v naravi. Družabno srečanje s taborniki ostalih rodov je zanj zelo lepo doživetje. Andreja Nježič je kljub temu, da je pri tabornikih šele eno leto (v rodu Pusti grad) veselo sodelovala na igrišču, kjer so igrali boj med dvema. Zelo rada je v družbi in komaj čaka, da se nauči vsega, kar zahteva taborniško življenje. Deja Zager in Tjaša Kopušar, rod Pusti grad, pa sta že skoraj prekaljeni tabornici. Celo na lanskem državnem prvenstvu v Novem mestu sta bili prvi v kategoriji deklic prvi razred, tako da je taborniško življenje zanju mačji kašelj. Taborniškega krožka, ki je enkrat tedensko, se redno udeležujeta, saj priznata, da se še imata veliko za naučiti. Všeč jima je, da hodijo v naravo (Deja) in se naučijo novih stvari (Tjaša). Na današnjem veselem srečanju računata, da bosta sklenili kakšno novo prijateljstvo. O taborniškem življenju pa bi lahko veliko povedala Urška Verbič, ki je tabornica domačega rodu že sedem let in je temu primerno tudi vodnica, letos drugega razreda deklic. V četrtem razredu je bila državna prvakinja, pri organizaciji tega veselega srečanja pa je aktivno sodelovala. Pravi, da so imeli veliko sestankov, na katerih so sestavljali program srečanja, ki so si ga potem vodniki razdelili, da je vsak obvladal eno področje. Današnji dan je zanjo uspešen, postreglo je celo vreme, najbolj pa je vesela, ker čuti, da je dosežen smisel takih srečanj, to pa je navezovanje stikov in sklepanje prijateljstev. No, pa kakšna izkušnja več. Pripravila: MiKo Knjižni kotiček KNJIŽNICA ODPRTA TUDI V TOREK Knjižnica je preseljena v nove prostore. Vhod je s strani Doma kulture1 in posluje normalno. Delovni čas je malo spremenjen, saj je odprta tudi ob torkih dopoldan in sicer od 0.30 do 14.30 ure. Samo še ta teden \am ob prvem vpisu podarimo članarino za leto dni. Ker bi radi izpopolnili tudi izbiro časopisov, smo pripravili anketo Kupnjama časopisa :a knjižnico, pomagajta nam, v kateri bralce prosimo, naj nam pomagajo z nasveti pri nakupu časopisov. Naj povem, da se je obisk kn jižnice v tem mesecu povečal, kar je zelo razrešljivo in tudi vzpodbudno. V knjižnici je na voljo tudi uporaba interneta, cena ene ure je 200 tolarjev. Potrebna je rezervacija, saj je povpraševanje veliko. Zal je knjižnica omejena pri nakupu novitet, tako da do konca leta nakupov ne bo. Morda bo z novim letom boljše. V knjižnici načrtujemo poleg izposoje še druge dejavnosti. Kdaj bomo začeli z njimi, vas bomo podrobno obvestili v časopisu, zaenkrat sc dogovarjamo. Naj se ob koncu zahv alim vsem, ki ste pomagali pri selitvi knjižnice iz starih \ nove prostore, posebej tistim, ki ste to delali prostovoljno. Hvala. Marija Boruta SE ENKRAT 0 DRŽAVNI MEŠČANSKIŠDLI prejšnji številki smo poročali o 80-letnici ustanovitve šoštanjske meščanske šole in 60-letnici zaključnih izpitov zadnjega četrtega letnika, ki jih je leta 1940 opravljalo 24 dijakov. Danes predstavljamo petnajsto stran Izvestja, takratnega biltena šole, s seznamom udeležencev in programom izpitov. Ker bi se še živeči radi seznanili z usodami posameznikov s seznama, posebno pa o Jožefi Novak in Mariji Pintar, ki sta bili Velenjčanki, naprošamo vse starejše občane, ki bi o njiju karkoli vedeli, da poiščejo stik z gospodom Maksom Lomškom, na telefonski številki 5893 249. 15 IV. razred. Razrednica: Štraus Marija. Učencev: 12, učenk: 12. +Cerkovnik Rudolf . -f-Kugonič Ivan v/Lomšek Maksimilijan -UVleh Josip 4 -p Acman Karolina ... 4 P '»/'Kališnik Ida.............5 5 >/ Kozlercarjvlilena ... 3 '3 v' Krajnc Marjana............5 4 -j-Lekse kozalija .... 4 3 -f-Lichtenegger Margareta 3 1 3 g, Novak Jožefa .... 3 p p. Pintar Marija.............3 3 s/Rednak Katarina ... 4 5 s/Kemic Gabriela*. ... 4 5 ~viannše Alojzija ' .... 4 2 vZupanc Silva .... p -pPeiovmk Stanislav yPevcrn Maksimilijan ^Praprotnik Vekoslav ~V/Srot Stanislav . . -pVasle Adolf . . . -j-Veninšek Franc -j-žehelj Alojzij . . y'Zibert Boris . . . Popravni izpit za IV. razred se je vršil 10. junija. Napravila sta ga oba učenca in učenka. +■ tunrLi v/ jix. ? Završni izpii. Začetek 11. junija, konec 17. iuniia. PRIJETEM MED UPOKOJENCI /t es lep in velik odziv so doživeli organizatorji srečanja upokojencev KS Skorno Florjan, kije bilo 7. oktobra pri Acmanu. Večer ni minil zgolj ob dobri hrani in pijači, poskrbljeno je bilo tudi za dušo. Prisotne je razveseljeval nastop okteta iz Zavodenj ter mlada Nina Berložnik pa še harmonika Stanka Vrčkovnika. Zbrane je nagovoril predsednik KS Skorno Florjan Valter Pirtovšek, ki se je družbi pridružil skupaj z ženo. V govoru je poudaril pomen starejše generacije v naši družbi, ker imajo ravno upokojenci nedvomno bogate življenjske izkušnje in resnice, ki jih prenašajo na mlajši rod. Humana in demokratična je le tista družba, ki omogoča ljudem varno in prijetno tretje obdobje življenja, je povedal med drugim. Res je, da se na takih srečanjih ne sprejemajo nobeni sklepi in ne oblikujejo pomembni zaključki, pa kljub temu pripomorejo k lažjemu premagovanju vsakdanjosti. MiKo ERA PREVZELA DOLINO elniška družba Era iz Velenja je sredi oktobra prevzela pod svoje okrilje prodajalne družbe Dolina na Gorici, v Šmartnem ob Paki in trgovini Živila in Delikatesa v Šoštanju. Gre za povečano globalizacijo, ki je prisotna tudi v trgovini. Hud konkurenčni pritisk zahteva združevanje manjših podjetij. Akt o združitvi so delničarji Doline in Ere podpisali že konec julija, vpis v sodni register pa bo v začetku prihodnjega leta. Do takrat ostaja kadrovska zasedba pri Dolini enaka, pa tudi kasneje se ni nikomur treba bati za delovno mesto. Tako trdijo pri Eri, ki so z vsemi delavci bivše Doline že podpisali pogodbe o zaposlitvi. Era ima strategijo združevanja tudi sicer. V skupini je že osem trgovskih družb, od Ojstrice na Koroškem do Agrine iz Žalca in Dravinjskega doma v Slovenskih Konjicah. Novi lastniki pravijo, da lahko kupci računajo na boljšo ponudbo, konkurenčne cene ter v Šoštanju tudi na spremenjen delovni čas na oddelku živil v blagovnici. Trgovina bo odprta vsak dan do 23. ure. M. K. \ K 8 ' f’ /1 i i t NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ IME_________________PRIIMEK________ NASLOV ____________________________ LETNA NAROČNINA 1000 SIT OBISK BRITANSKEGA SVETA V LJUBLJANI ngleščine se učimo že nekaj časa, prav radi prebiramo knjige za bralni znački Reading Badge in Bookworm, večkrat prelistavamo angleške revije Click, Crown, Current. Tokrat pa smo imeli sedmošolci priložnost videti, kje so v Ljubljani centri, kjer lahko slišiš, vidiš, bereš ali kupiš karkoli v zvezi z angleškim jezikom in Vehko Britanijo. Za posladek je bil še ogled Plečnikovih mojstrovin. Ob prihodu v Britanski svet smo bili kar malo zadržani, saj so nam vse predstavili v angleškem jeziku. Naše znanje je bilo na veliki preizkušnji, a na srečo so nam pomagali tudi v slovenščini. Videli smo njihovo knjižnico, kjer se poleg knjig lahko poslužuješ tudi računalnikov, raznih video kaset in igric, učilnice in čitalnice z angleškimi časopisi. V Oxford centru so nas presenetili s pravo učno uro ob televiziji. Postregli so nam s pecivom in sokom, ob odhodu pa je vsak dobil primer revije Crown in angleško knjižico. Naše potovanje v angleškem' jeziku se je končalo v EPI-centru. Tu smo pregledali nekaj slovarjev, naj zanimivejše pa je bilo delo s CD-romi. S sprehodom ob Ljubljanici in po ulicah, kjer stojijo znamenita dela arhitekta Jožeta Plečnika: tržnica, NUK, Križanke,..., se je naš kulturni dan končal. Lep dan je pokvarila le vožnja domov, saj smo se zaradi prometne nesreče po polžje premikali in zato prišli domov šele pozno popoldne. Učenci 7. c razreda OS Karla Destovnika Kajuha stvarjalnost in domišljija mladih ne poznata meja. To je bilo videti tudi na mah Napotnikovi kiparski koloniji, ki je bila letos septembra že 27. zapored v Zavodnjah. Deset šol se je je udeležilo, poleg šol iz Šaleške doline še gostujoča šola Brezno - Podvelka. Po dveh dnevih ustvarjanja so otroci imeli kaj pokazati. Nastale so skulpture in reliefne plastike, za katere je komaj verjeti, da so dozorevale pod dletom, kladivom in čopičem, ki jih je vodila otroška roka. No, že res, da so skupine po treh otrok vodili mentorji, pa vendarle... Pristnost in kakovost izdelkov je potrdila tudi gostja letošnje kolonije, akademska kiparka Dragica Čadež Lapajne. Na slovesnosti, katere se je žal udeležilo premalo gostov, predvsem predstavnikov lokalne oblasti, so mladi ustvarjalci za svoje delo prejeli tudi priznanja, dela pa so na ogled v galeriji v Zavodnjah. Iz dveh šoštanjskih šol so se kolonije udeležili Branko Ograjen-šek, Klemen Črep in Luka Vrabič pod mentorstvom Mije Žagar ter Sandra Čeru, Tanja Kolšek in Nika Sešel pod vodstvom Alenke Venišnik. Njihova izdelka nosita naslova Mar-sovček in Jesen. Kolonijo je kot vsako leto pripravila Medobčinska zveza prijateljev mladine s finančno podporo Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Velenje. KO V MLADIH ROKAH ZAPOJETA DLETO M KLADIVO Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg bratov Mravljak 7, p.p. 4,3325 Šoštanj • tel.: (03) 898 43 34 • Odgovorna urednica: URŠULA MENIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠULA MENIH • Tisk: TISKARNA VELENJE d. d. REJ Y Tiskano na recikliranem papirju MiKo