Poštarina plaćena u gotovom
Goidna VIII. Broj 32.
U Zagrebu, 7 augusta 1936.
Pojedini broj stoji dinara 1.50
Ui
z A
:mvq
s/~-
za Slovenijo in siuvc..»».''L".*' ■	^
Julijske Krajine LJUBLJANA, Erjavčeva 4a
j Nm
"' ■' 1 ....................................................—.................................\
15. avgusta prireditev »Soče« v Novem Mestu in proslava 15e obletnice- naselitve v. Dol. Lendavi
S
GIASIIO SAVEZA JUGOSLOVENSKIN EMIGRANATA IZ JULIJSKE KRAJINE
ITALIJANSKE ŠOLE V JUGOSLAVIJI IN JUGOSLOVANSKE ŠOLE V ITALIJI
TRIUMF ISTARSKOG PLESA NA OLIMPIJADI U BERLINU
Ob koncu leta 1934 je izdalo šolsko skrbništvo (Provveditorato agii studi) v Trstu, ki je bilo tedaj še skupno za vso Julijsko Krajino in Zadar, knjigo »Gnida dei servizi scolastici nelle provinole di Trieste-Fiume-Gorizia-Pola-Zara«, o kateri je naš list že poročal.
Knjiga je namenjena predvsem šolskim oblastem in učiteljem kot nekak priročnik. Vsebuje pa marsikatero zanimivost, o kateri bomo še pisali. Za danes se hočemo omejiti na zaključno poglavje, ki govori o italijanski vzgoji v Dalmaciji in jugoslovanski v Zadru.
Za šolsko vzgojo italijanske dece v Dalmaciji in na Krku skrbi šolsko društvo »Lega Culturale Italiana«. Italijanske šole v Dalmaciji so najvažnejše življensko središče Italijanov in v njih se z velikimi težavami, s stalnim bojem in s težkimi žrtvami vzdržuje nacionalni karakter nove generacije«. Vsaj tako piše knjiga. Itàlijanske šole obstojajo: v Krku: osnovna šola, otroški vrtec, večerna šola z nadaljevalnimi tečaji in s tečaji za ženska ročna dela; v Šibeniku: osnovna šola; v Trogiru; osnovna šola; v Splitu: otroški vrtec, osnovna šola, večerna šola s tečaji kakor v Krku; v Hvaru: otroški vrtec in osnovna šola, v Dubrovniku: otroški vrtec, osnovna šola in večerna nadaljevalna šola za odrasle.
Na programu je bila tedaj (koncem 1934) še otvoritev osnovne šole v Kotoru.
V te šole ne hodijo samo otroci teh šolskih okolišev, temveč od najširšega okrožja. Te otroke dajo na stroške šolskega društva v oskrbo raznim italijanskim družinam.
Te šole izkazujejo od leta do leta prirastek otrok, zlasti v letu 1934 je bil prirastek izredno močan. Knjiga prepisuje ta prirastek ojačani organizaciji in oživljeni nacionalni zavesti.
Poleg omenjenih šol pa obstojajo v Dalmaciji še sledeče italijanske organizacije:
Veliki uspjeh Matice hrv. kazališnih dobrovoljaca s „Balunom” i Nevenka Perko s plesom o Istri na
berlinskoj „Volksoperi”
v Krku: Italijanska zveza (Unione Italiana). v Šibeniku: Kazina, v Trogiru: Čitalnica (Circolo di Lettura), v Splitu: Čitalnica, Delavsko društvo. Dobrodelno društvo, Pevsko društvo, Italijanska ljudska knjižnica in Zadružna zveza, v Hvaru: krožek Biondi in Ljudska knjižnica, v Korčuli: Italijanska zveza in Knjižnica, v Dubrovniku: Italijanska zveza in Dobrodelno društvo, v Staremgradu: Krožek Pharea. Razen tega je v Splitu še Posojilnica (Cassa di mutuo soccorso), in podobne ustanove so tudi v Šibeniku, Dubrovniku in Korčuli. V Splitu in Dubrovniku imajo Italijani celo svojo cerkev »tako da niso več prisiljeni hoditi v druge cerkve, ki so popolnoma poslovanjene«.
O jugoslovanskih šolah v Zadru pa piše knjiga to le:
»V Zadru obstoja društvo »Liburnija«, ki razpolaga s premičninami in nepremičninami (baje v velikem številu), katerih dohodki se uporabljajo za moralno in materijalno podporo učencev osnovnih in srednjih šol. Društvo dobiva tudi podporo od bogatih Jugoslovanov, zlasti trgovcev. Podpora obstoja v opoldanskem toplem kosilu, ki ga dobivajo hrvatski otroci ljudskih šol, in vobdarovanju srednješolcev z obleko in obutvijo ter v drugi pomoči za obisk javnih šol, ki so ...italijanske«.
V Zadru sta dva jugoslovanska otroška vrtca. Srbski otroški vrtec srbske-pravo-slavne cerkvene občine, ki pa šteje manj kakor 20 otrok. Kako piše knjiga, je delavnost tega vrtca silno omejena in ne Sre preko običajne verske in tako zvane dobre vzgoje otrok ter se omejuje samo «a navadne otroške igre in na petje cerkvenih in otroških pesmi. Radi tega smatra ta vrtec le za nekakšno domače nadzorstvo nad otroki pravoslavne vere.
Nekoliko izdatnejše je po mnenju knji-Se delo s prehranjevanjem starejših ubož-nejših pravoslavnih otrok, ki najdejo v vrtcu zavetišče P° končani šoli. Nekam Perfidno omenja knjiga, da potrebna sredstva prihajajo »baje« od omenjenega društva »Liburnija«.
O otvoritvi in zaključitvi šolskega leta v vrtcu mora župnik, ki ima nadzorstvo nad vrtcem, poročati italijanski šolski oblasti.
Več otrok (okoli 60) ima hrvatski otro-*kl vrtec, ki ga vzdržuje društvo »Libur-Pila«. Vrtec smejo pohajati samo otroci Jugoslovanskih državljanov. V vrtcu sta
Na medjunarodnim plesnim natjecanjima koja su se u okviru Olimpijade održala u Berlinu od 16 do 30 jula dijelom u Volkstheatru, a dijelom u državnoj operi, bila je Jugoslavija vrlo dobro zastupana ne samo brojčano, nego i po kakvoći i ljepoti predvedenih plesova, a jednako tako i po postignutim uspjesima. Nastupili su plesači iz Zagreba.
U skupini solo-plesačiea zastupale su hrvatsku plesnu umjetnost Mia ćorak, Mercedes-Goritz Pavelič i Nevenka Perko, u kazališno-baletnoj skupini balet narodnog kazališita iz Zagreba, a u grupi skupnih plesova nas je više nego časno zastupala Matica hrvatskih kazališnih dobrovoljaca.
Kako je poznato, svi plesovi su trebali da nose čisto umjetničko obilježje i da posjeduju kulturnu vrijednost i namjera čitave priredbe išla je za tim, da ne samo kazališta pojedinih naroda prikažu svoja po odnosni narod karakteristična djela plesne umjetnosti ili dobre plesačice i plesači pojedinih naroda svoje umjetnički dotjerane repertoi-re,
nego da isto tako nastupe i skupine s narodnim plesovima, koji dotjerani i umjetnički obradjeni obiluju svojstvenim, karakterističnim ljepotama i momentima u izražavanju velebne tjelesno-duševne ljepote odnosnog naroda.
U skupini skupnih narodnih plesova bili su samo Hrvati oni, koji su u svakom pogledu udovoljili postavljenim uvjetima.
zaposleni dve vrtnarici in voditeljica. Po omenjeni knjigi je didaktično ustroj tega vrtca boljši kakor srbskega. Vendar trdi knjiga, da se ne more govoriti o kaki posebni didaktični funkciji tega vrtca. Kajti v pravem pomenu se poučuje samo verouk. V vrtcu se skuša uvajati otroke tudi v pisanje in čitanje hrvatskih besed in v hrvatsko štetje. Po dovršenem šestem letu prestopajo vsi otroki v ... javne italijanske osnovne šole. Tudi ta vrtec poroča o svojem delovanju italijanskemu šolskemu nadzorniku.
Komentarja ni treba. Tako izgleda enakopravnost Italijanov v Dalmaciji in Jugo-
S najvećim zanimanjem je naročito bio očekivan nastup Matice hrv. kaz. dobrovoljaca 29 jula. Matica i Perkova nastupili su s čisto narodnim plesnim motivima, koji su savršeno i zdušno bili obradjeni i umjetnički dotjerani, pa su na taj način dali zoran prikaz naše autohtone narodne plesne kulture i naših prekrasnih narodnih nošnja. To je dakako čitavoj večeri bez svake sumnje udarilo obilježje čiste hrvatske kulturne priredbe, a uspjeh, koji su postigli koli Matica, toli i Perkova, nije već odavna zabilježen u analima berlinskog Volkstheatra.
Nastup Matice hrv. kazališnih dobrovoljaca i Nevenke Perko interesu j e nas naročito zato, jer Matica u svom programu, koji nije mogao biti obilan, imala kao jednu od najvažnijih točaka naš istarski narodni ples »Balim«,
i taj je ples i za Maticu i za gledalište bio u centrumu te priredbe, a Nevenka Perko je takodjer u svom vrlo biranom i ograničenom programu solo narodnih plesova imala kao jednu od najvažnijih točaka
ples »Tužna djevojka iz Istre«. Uspjeh Nevenke Perko nam je tim draži, kad uzmemo u obzir, da je ona Istranka, kći uglednog zagrebačkog štampara g. Perko, koji je dugo živio u Puli i bio tamo odličan naeionalni radnik u predratno doba.
Bilo bi nemoguće citirati sve ono što je povodom tih naših plesova u Berlinu pisala njemačka štampa. Svi njemački listovi donijeli su najsjajnije kritike iz
Slovanov v Zadru, ki je bila zajamčena z dogovorom v Santa Margherita leta 1922.
Na Reki, kjer je bilo jugoslovanskim državljanom z nettunskimi dogovori iz leta 1924 zajamčena ista svoboda glede šolstva kakor Italijanom v Dalmaciji, ni nobenega jugoslovanskega otroškega vrtca in nobene jugoslovanske osnovne ali druge šole.
Edina naša šola v Italiji, namreč osnovna ' šola pravoslavne cerkvene _ občine v Trstu, katere obstoj je zajamčen po posebnem dogovoru med našo državo in Italijo, ni v knjigi, ki sicer na dolgo in široko poroča o raznih učnih zavodih v Trstu niti omenjena. — P* P-
pera svojih stručnjaka i uspjeh kod publike postigao je svoju kulminaciju ovime što je štampa pisala. Nije bilo jednog lista, koji nije pisao najsjajnije, ma da su nekoji drugi narodi bili od kritike hladno ili čak vrlo hladno primljeni. Citirat ćemo samo par listova i to ona mjesta, koja govore o našim istarskim plesovima:
»8-Uhr-Abendblatt« br. 177 od 30 VH pod naslovom »Hrvatski narodni ples«: »Nakon odmora zapazilo se već kod prvih koraka Nevenke Perko neko veselo uzrujavanje u čitavom kazalištu: To je opet ples, umjetnički jasno izraženi ples jednog naroda, bez svakog pretjeranog sredstva, uvjerljiv i znalački. Osobito odobravanje je požnjeo njen dražesni ples »Barek Iz šestina«, pun profinjenog akcentuiranja, ne vid jene čistoće i koreografske mnogostranosti. Uspjeh je to plesačice, koja puno zna! Vrlo fin i njen treći ples »Tugujuća djevojka iz Istre« bez brimborija, pun duše, naredan i bliz zemlji«.
»Berliner Volkszeitung« kaže: Nevenka Perko je jedna od rijetkih inozemnih plesačica tog natjecanja, čiji ples Ima karakterističan nacionalni profil, a ujedno i onaj umjetnički rang, koji se očekuje kod takvih medjunarodnih natjecanja. Njen ples »Djeveruša« pun je finih pokretnih i vibrirajućih akcenata i duboko uvjerljive svojstvenosti, iako ne može da zataji onaj atem narodnog plesa, na kojem je konačno i izgradjen. Njeno iz čednosti srca dolazeće veselje nad oduševljenjem Berlinaca je upravo opčaravajuće: nehotice zapada ona u ljupke plesne korake usrećenog djeteta.
»Germania« br. 211 od 31 jula kaže pod naslovom: »Hrvati na čelu natjecanja«: »Oba zadnja dana natjecanja donijela su za čitavu klasu različne plesove. Pažnje vrijedni i važni bili su s umjetničkog stanovišta jedino hrvatska amaterska skupina i solo plesačice. Ta zemlja iznaša plesne temperamente nepokvarene prirodne jačine i formalne snage. Nošnje rijetke bojne krasote i stilske čistoće upotpunjavaju utisak, da je taj narod još u jezgri zdrav i životno veseo. Na čelo narodnih plesnih skupina stavila se bez svake sumnje »Matica hrvatskih kazališnih dobrovoljaca«. Ona ne predvodi doduše narodne plesove u
ARETACIJA JUGOSLOVANSKEGA DRŽAVLJANA
FRANCA KUNSTLA* LESNEGA TRGOVCA. NA MEJI
Cerkno, julija 1936. — (Agis). — V Kopačnici-Podpleče nad Cerknem so 22. t. m. karabinjerji aretirali jugoslovanskega državljana 30 letnega Kunsti Franca, lesnega trgovca iz obmejnih Ži-rov. Imenovani je imel ob prekoračenju meje s seboj pravilen potni list, poleg tega pa kot obmejni prebivalec tudi redno obmejno dovoljenje za prehod meje. Aretiranec je prišel v Italijo po trgovskih opravkih, in je kot trgovec z lesom tudi drugače večkrat prihajal čez mejo. Njegov protest, da ima srvoje osebne in potne listine v redu, ni nič zalegel. Karabinjerji so mu baje izjavili, da so dobili od merodajnih oblasti iz Gorice nalog za aretacijo, ker je politično nezanesljiv in se bavi z raznimi posli, ki ne spadajo v trgovino in so italijanski državi in fašističnemu režimu škodljivi. Iz zanesljivih virov pa smo ugotovili, da je motiv aretacije brez
vsake podlage, ker se imenovani ni nikdar bavil s politiko, niti s čim drugim kar mu očitajo, pač pa je bil vesten, skrben in podjeten trgovec. Iz vsega postopka se da sklepati, da je bila aretacija Kunstla izvršena le na podlagi neupravičenega suma ali pa kake bojazni. Aretiranca so po strogi in natančni preiskavi poslali v tolminske zapore.
Za obmejne kraje ni to prav za prav nič posebnega, kajti naši ljudje so že navajeni podobnim kapricam in šika-nam italijanskih fašističnih oblasti, ki stalno ovirajo in onemogočujejo našim državljanom prehod meje. Dobro nam je poznan slučaj ljubljanskega gradbenika ing. Dedeka, ki je bil od italijanskih oblasti osumljen špijonaže in aretiran na potovanju v bližini Reke. Iz zadnjega časa pa je znan tudi slučaj trgovca in gostilničarja Franca Kavči-
ča iz žirov, ki so ga Italijani aretirali ob prehodu meje in ga pridržali v idrijskih zaporih štirinajst dni brez pravega vzroka.
Taka nezakonita postopanja se dogajajo ob italijanski meji nenehoma; mnogokrat je temu vzrok prenapetost raznih obmejnih funkcionarjev, mnogokrat pa se taki slučaji aretacij izvršijo namenoma, pod pretvezo raznih sumničenj samo zato, da se jugoslovanske državljane ovira pri njihovem poštenem delu. Takega postopanja bi bilo konec, ko bi fašistične oblasti vse nepremišljene korake poedinih obmejnih funkcionarjev primerno kaznovale. Toda discipline v tem pogledu fašizem ne pozna in jo noče poznati in taki nepremišljeni in neupravičeni postopki se brezvestno in namenoma vrstijo čim dalje pogosteje.
Nevenka Perko u plesu »Tužna djevojka iz Istre«
praobliku, več stilizirano, ali zato ipak ostaje vrlo mnogo od praiskonskog karaktera, ponosa i pokretnog veselja, da se to u cijelosti mora priznati. Skupina je na natjecanju iznijela samo prvijen-;e. Hrvatski narodni ples iz Istre — Balun« — razvija se u tri faze, kod kolih prevladjuje okrugli oblik. U kratkim ritmičkim koracima vrte se parovi, pri čemu se drže zagrljeno i časom sužuju, časom proširuju svoje krugove. Temeljni karakter tog plesa je miran i suzdrž-ijiv«.
*
Nije ni čudo, da je Matica dobila prvu nagradu u olimpijskom natjecanju za narodne plesove, a Nevenka Perko prvu za solo narodne plesove. To je doista vrlo mnogo.
Mi ne možemo dovoljno da potcrta-mo značenje, koje ima sve to za nas. Naš »Balun« je ovime postigao maksimalan uspon u smislu propagande. Do sada nije gotovo Balun izlazio iz granica Istre, a pogotovo ne tako daleko. Sad ide preko Zagreba, gdje je već skoro popularan, u Berlin. Matica hrv. kazališnih dobrovoljaca vrlo je zaslužna zato i treba joj dati za to najveće priznanje. Ne smije se pri tom zaboraviti, da je inicijativa i za to da Matica uči Balun i zato da s njime nastupi došlo od g. Ernesta Radetića.
A od velikog je značenja za našu kulturnu propagandu i djelo Nevenke Perko, koja je usred Berlina, pred najkulturnijom njemačkom publikom ot-plesala ples u umjetničkom pogledu u pogledu propagande onoga što nas najviše boli. Njezina »Tužna djevojka iz Istre« nije bila samo artisitički ples, nego je u njemu bio jedan veliki smisao, koji su Nijemci sigurno shvatili.
Nadamo se, da ćemo i Balun i taj ples doskora gledati i na zagrebačkoj sceni.
DOGADJAJ KOJI TREBA ZABILJEŽITI
JEDAN BESTIJALAN NAPADAJ ZBOG NAŠEG JEZIKA
I JEDNA SMRT
Mune, augusta 1936. Ovoga proljeća zadnje dane mjeseca aprila desio se je jedan nemili incident u našem selu u kući sada pokojne Peloza Marije, zvane Filanovi. Taj je incident za sobom povukao i za uvijek od nas odijelio pok. Mariju Peloza. Naše je selo veliko, te ima mnogo djece za školu, stoga imamo pet učiteljskih sila, četiri učiteljice i jednog učitelja, koji je ujedno i upravitelj škole. On ima i stan u školskoj zgradi. Kako ne može svih pet učitelja da stanuje u zgradi, učiteljice su morale naći stan privatno, i jedna od učiteljica našla je stan i cijelu opskrbu kod Marije Peloza. Ta je učiteljica bila rodom iz okolice Tolmina. Ona je u kući počela da razgovara našim jezikom, a napose se je rado razgovarala sa pok. Marijom, koja je bila kućeđomaćica, jer je pok. Marija bila vrlo razborita žena. Ali za te njihove razgovore doznali su ostali učitelji i učiteljice, te su pomoću karabinjera na večer dojurili u kuću pok. Marije, te počeli galamiti i napadati ovu učiteljicu, a napose su počeli napadati i groziti se kućedomaćici, da kako može ona dozvoliti u kući i
NADŠKOF MARGOTTI IN INCIDENT V VIPAVI
»SLOVENCI SMO, NITI ENEGA ITALIJANA NI, SLOVENSKO GOVORITE!« Ljubljanski »Slovenec« piše:
V Vipavski dolini se vršijo ta teden birme. Nadškof Margotti je bil povsod slovesno sprejet, predvsem seveda v Vipavi sami. Cerkev je bila lepo okrašena. Nadškof stopi na prižnico in začne pridigo v italijanščini. Tisti trenutek se s silno močnim glasom oglasi s kora 28-letno dekle, ki je znano kot slaboumno, in s krepkim glasom zakriči: »Slovenci smo, niti enega Italijana ni, slovensko govorite!« Prisotni so jo hoteli pomiriti, ali niso mogli. Nadškof je zapustil prižnico in se potem, ko je podelil sveto birmo, takoj odpeljal. Dekle je že pred petimi Teti zdravil italijanski zdravnik in je njen oče že takrat zahteval, naj bi jo sprejeli v umobolnico, pa so od'
gostioni da se govori tudjim jezikom i to još sa osobom službenom. Ovaj nji hov grub i bestijalan postupak imao je strašan epilog za pok. Mariju Ona je od straha dobila veliki živčani napada; od kojega je 9 juna i umrla. A učite’ ljica je za kaznu smjesta bila premje štena u južnu Italiju, ali ne znamo što se je s njom dalje dogodilo.
Koliko je pok. Marija Peloza bila omiljena kod našeg naroda vidjelo se je na njezinom pogrebu, u kojemu je su djelovao narod ne samo iz našeg sela, nego i iz naših susjednih sela, da isprati na zadnji počinak. Sudjelovalo je preko pet hiljada ljudi. Pogreb se je obavio 11 juna na dan Tijelova. Zbog tog pogreba bili su u strahu i ovdašnji karabinjeri i premda ih ima osam, za tražili su da im dodje pomoć, da se ne bi što desilo. Ali naš narod znajući nji hovu misao, lijepo i mirno, sa bolom srcu, se je razišao svojim kućama.
Pokojna Marija Peloza napustila nas je u starosti od 54 god., a ostavila je i petero djece, četiri kćeri i jednog sina.
Cić.
4 MRTVI IN 1 TEZKO RANJEN
RADI EKSPLOZIJE STARE GRANATE V GORICI
Zopet se je zgodila v blizini Gorice strašna nesreča. V Rožni dolini pri »bajti« je pet oseb iskalo staro železo, da si zaslužijo s tém svoj težak vsakdanji kruh v vedni nevarnost za življenje. To so bili 381etni Bensa Leopold, 351etni Žižmond Josip, 241etni Merlak Alojz, 261etni Bensa Josip in 321etni Marvin Viktor, vsi iz goriške-ga premestja. Dne 30 julija proti večeru so našli dve veliki granati zakopani v zemlji, kalibra 280 mm. Hoteli so ju odviti iri so bili toliko neprevidni, kot pravijo, da so pričeli toči po njih. Pri tem je prišlo do eksplozije in dve trupli sta ležali v kosih raztrgani na okrog. To sta bila Bensa Leopold in Žižmond Josip. Mar-vina Viktorja so s težkimi poškodbami prepeljali v bolnišnico, kjer je dan na to
v strašnih bolečinah umrl.
Bensi Josipu je dobesedno gladko odneslo levo nogo in je umrl kmalu po prenosu v bolnišnico. Merlak je dobil težje poškodbe po vsem telesu in njegovo stanje je še neizpremenjeno.
V zadnjih mesecih tega leta je bilo že nešteto takih velikih nesreč, ki so zahtevale že okrog dvajset smrtnih žrtev in istotako veliko število pohabljenih. Ni skoro tedna, da ne bi bil kak mrtev zaradi razstreliva, ostalega od vojne. Veliko oče tov in sinov je pobrala svetovna vojna, toda veliko število žrtev so zahtevale te njene posledice baš med našim revnim ljudstvom, med očeti številnih družin in sinovi ki so jih podpirali. Kdaj bo to minilo?
(A g i s).
Nezadovoljstvo I aretacije u Trstu
Antifašistički list »II Grido del Popolo« donosi dopis iz Trsta koji glasi: »Ovdje je uvijek sve veće i veće nezadovoljstvo. Nadnice su sve niže i vrlo je mnogo ako arsenalski radnik donese oko 250 lira mjesečno. U tvornici jute oko 2000 radnika obustavilo je posao u znak protesta zbog oduzimanja 5 Lira po osobi. Fašistički sindikati su intervenirali 1 obećali da će se ta suma vratiti,
ali idućeg tjedna oduzeto je još 5 Lira, pa su radnici još oštrije protestirali i izgledalo je da će doći do općeg štrajka, pa je na intervenciju fašističkih sindikata intervenirala policija. List javlja osim toga brojne aretacije u čitavom kraju oko Trsta, naročito u Sežani, Općini itd. Mnoga su lica poslana u konfi-naciju a nekoja stavljena na dispozicf ju lokalnim policijama.
DOK SE U ABESINIJI UVODI ISKLJUČIVO TALIJANSKI JEZIK TALIJANSKA ŠTAMPA PROTESTIRA PROTIV UNIŠTAVANJA TALIJANSKOG JEZIK NA MALTI
kl(?f u1- "D g!X rfodfčePtir*ali	daif'Maimk^gencij^sLa'corrisponden-
Sla^odp^ljan fe°Sk ^TJr. u ^ 59 kaže’
Kaj se bo z njimi zgodilo, do danes še
ne vemo. Nadškof se je zavzel, da se nobenemu nič ne zgodi in da ne kaznujejo slaboumne revice. Dekle je izgovorilo tiste besede čisto spontano in je nihče ni na to nagovarjal. Na gospoda nadškofa je incident vplival deprimi-rajoče, ker je rahlega zdravja in je komaj okreval od težke bolezni. Dne 29. julija je podeljeval nadškof sveto birmo na Vrhpolju, drugega dne pa v Budanjah.
V tržaških listih preteklega tedna pa je pisalo, da so karabinerji aretirali v St. Vidu nad Vipavo 361etno Marijo Kiteržnič (?), ker Je razgrajala v cerkvi pri obisku noriškega nadškofa Margottija.
parlamenat prihvatio definitivno zakonski projekt kojim se ukida ustav na Malti, pa je tim povodom na Malti sazvana skupština Talijana, koje vodi Enrico Mizzi i na toj je skupštini donesen protest protiv ustava koji engleska vlada kani uvesti na Malti. Malteški Talijani se prema tom članku talijanske štampe bore protiv uništavanja talijanskog jezika. Talijanska štampa strahovito se uzrujava zbog toga što je bri-
tanska vlast na Malti zabranila talijanski kulturni institut i što zabranjuje mladim Maltežanima da pohadjaju talijanski institut »Umberto I«, u tom smislu poslana je britanskoj vladi oštra rezolucija. Sve je ovo vrlo karakteristično ne samo ako se sjetimo na prilike koje vladaju u Julskoj krajini, nego i u vezi sa nedavnim govorom vicekralj a Graziania u Ađđis Abebi, u kojem je oštro naglasio da će se u Abesiniji uvesti isključivo talijanski jezik u školama, u uredima i svagdje, i da Abesinci moraju taj jezik da uče.
SMRT
Dne 24 julija je umrla v Ljubljani Race Rozina, roj. Jager, stara 52 let. Pokojnica je bila doma iz Herpelj pri Kozini. Bila je soproga znanega zidarskega mojstra g. Franca Raceta, ki je moral pred štirimi
leti pribežati v Jugoslavijo. Bil je prvi, ki je dobil nadzorstvo med Slovenci v Jul. Krajini. Emigrantski pevci so odpeli pod vodstvom g. Venturinija 2 žalostinki na grobu in sicer »Človek glej« in »Usliši nas, Gospod!«. Sožalje!
JEDNA MANIFESTACIJA I DVA MRTVA
»L’ Informateur Italien« javlja, iz Carrare, da je u Codeni došlo do demonstracije žena i to zbog toga, što su tražile da im se povisi potpora što ju vlada daje za one koji su u abesinskem ratu pali. Pošto je vlast brutalno postupala s tim ženama, skupilo se je i nešto muškaraca i tim povodom došlo je do sukoba u kojem je poginuo jedan fašistički šef i jedan radnik. Zbog toga vlada u tom kraju veliko uzbudjenje usprkos cenzure i policije, koja progoni one koji šire vijesti o tim dogadjajima.
MANIFESTACIJE I HAPŠENJA U GENOVI
videlo u
»L’ Informateur Italien« donosi jest iz Genove, da je tamo došlo do monstracija u redovima mornara i momčadi. parobroda »Roma«, na kojemu ima 900 mornara, zbog toga. jer nije obnovljen njihov kolektivni ugovor. Izaslanik fašističkog sindikata Brusac-ca, koji je došao na brod da se prijeti mornarima, morao je pobjeći da ne izgubi glavu. Vlast je morala da nastupi policijski i došlo je do brojnih aretacija, no pošto je prijetila opasnost da se zbog toga pokret medju radnicima raširi, aretirani su nakon nekoliko dana pušteni.
NEZADOVOLJSTVO MEDJU FAŠISTIMA U TORINU
Kao uostalom i po drugim gradovima Italije, i ovdm vlada veliko nezadovoljstvo ne samo medju nefašistima, nego i u redovima samih fašista, naročito radnika, a to se nezadovoljstvo opaža i u provinciji na selu. Ovih dana morao je fašistički list »II Popolo delle Alpi« da piše protiv onih koji šire anonimno destruktivne glasove protiv režima i koji sumnjaju u ispravnost informacija i cifara koje daje vlada o stanju privrede i financija u Italiji. Prema pisanju toga lista dade se takodjer zaključiti, da je nezadovoljstvo veliko, jer se inače ovakva kampanja u fašističko] štampi ne vodi.
JEDAN STUDENT ISKLJUČEN JE IZ PEDAGOŠKE ŠKOLE ZATO, JEK JE POSUMNJAO U MUSSOLINIJEVSKO PORIJETLO JEDNE FAŠISTIČKE LOZINKE
U Milanu je isključen iz pedagoške škole Virgilio jedan 16r-godišnji djak, jer je izjavio da nije točno ono što se u školama danas uči, da je Mussolini izmislio parolu »vjerovati, slušati i boriti se«, nego da je to jedna lozinka kola je štampana u knjigama, mnogo prije Mussolinija. Zbog toga taj djak nemože više da se upiše u nijednu talijansku školu,, niti da dodje na ispite kao pri' vatista.
60 OFICIRA I FUNKCIONERA ARETIRANO U RIMU I MILANU
»L’ Informateur Italien«n donosi vi-est iz Milana, da je u tom gradu uhapšeno oko 60 oficira 1 državnih funkcio-nexi u vez! sa antifašističkom aktivnošću. Medju uhapšenima nalaze se dva funkcionera ministarstva 1 dva visoka oficira. Policija je uhapsila medju ostalim i poslanika Merlonia. koji je ranije pripadao socijalističkoj stranci, pod sumnjom, da se bavi antifašističkoru akcijom.^ Prema vijestima iz Rima, tamo , e uhapšeno 10 uglednih ljudi, takodjer zbog antifašističke akcije.
ARETACIJA NA GORIŠKEM ZARADI
Aškerčevih pesmi.
Pred kratkim so neznanci razdelili P° okolišu Kanala na Goriškem letake s pe* smimi Antona Aškerca V zvezi s tem »o •aretirali sedem fantov z Kanalskega in Ji*1 spravili v zapore. Osumijo jih. da so sokrivi pr: tem prestopku. Krožijo tudi vesti. da so odkrili tudi stroj, s katerim s° bile razmnožene te pesmi. Kam so fante s Kanalskega odpeljali, ni znano.
DROBNE VESTI IZ NAŠE DEŽELE I PULA JE PUNA DJEČURLIJE, KOJA SE KLATI. PA JE ZATO OSNOVANA
—	2 miljonski mesti ima Italija. Po sta-
tistiki Centralnega statističnega urada ima sedaj Rim 1,200.000 prebivalcev, Milano Već smo više puta u našem listu pl' pa. ki je bil do nedavnega največje mesto, sali o jednoj neobičnoj karakteristici nekoliko manj.	današnje Pule. Sve su puljske ulice pu-
*	*	ne mularije koja napada prolaznike i
-	Karabinjerji iz Slapa pri Idriji set ugrožava njihovu imovinu. Ti puljski
* n „pl a Piriha 25letne- bezprizorni organizovali su svoje male ga indref? Krivca ^Snega Ludviga Baj-1 provalničke bande i počeli su da pretta, 231etnega Lucijana Kendo, 261etnega | javljaju ne samo jednu neugodnu sli-
JEDNA KOLONIJA ZA DJEČJU KLATEŽ U STOJI
Cirila Kranjca, in 291etnega Franca Hvalo ku za grad u fašističkoj Italiji, nego i iz Ponikev nad Sv. Lucijo, radi prestopa pravu opasnost. Vise puta su talijanske čl. 582 in 585 kazenskega zakonika.	novine same o torne morale da pišu i
Itako smo i sa fašističke strane bili upo-
........ ... T, zoreni na tu strašnu pojavu u gradu
— 500 goriških otrok bali! m	puli. Sada je morala vlast da interveni-
lijank so poslali na letovišče na morje v ra j	javlja »Corriere Istriano« od
Gradež in na Crni vrh.	126 jula u jednom opširnom članku pod
♦	(naslovom: »Jedna izvanredna kolonija
jeme djeca koja se klate po ulicama, zauzimlju poziciju koja se može nazvati pozicijom prvoga reda, jer ta djeca pretstavljaju jednu dosadu za gradjane i jednu nedostojnu sliku za strance. Ta mularija koja nije imala nikakve discipline bila je apsolutni gospodar ulice i sada je jednim udarcem koncentrirana u jedan ugao poluotoka Stoje, gdje će živjeti u sjeni liktorskog fašija«. Prema pisanju toga lista, do osnivanja te čudne kolonije došlo je na inicijativu fašističkog federalnog sekretara za Istru, koji kani od te klateži da napravi jednu specijalnu četu »Ballila«. Pitanje je da li će u tom uspjeti i dali je uopće moguće onaj veliki broj djece koja se po puljskim ulicama klati bilo kako disciplinirati i neće li se ta djeca skorih dana opet pojaviti na ulicama i nastaviti svoj dosadanji život.
4 moderne križarke je poslala Italija I za dječju klatež«. U tom članku se ka-„ t	»vienkpva človečanskega na- že: »Neznamo da li u drugim centrima
oSfw	stvrt Mu neSto boljo, ali člnlen«a je
obrambe«. Tako piše »Piccolo« 26 itti. | da u našem gradu u ovo posljednje vri-Komu bodo to dopovedali?;
♦	J NOVO IN POSPEŠENO OBMEJNO UTRJEVANJE
— Radi protifašizma ]e bilo aretiranih
v Milanu 60 častnikov. Med temi sta bila Trst, julija 1936. — (Agis). —
dva funkcionarja pri ministerstvih in dva obmejnih krajev prihajajo vsakodnev-višja častnika. V Rimu je bilo aretiranih na poročila o mrzličnem nadaljevanju 10 oseb.	z delom pri obmejnih utrdbah. Lansko
*	| leto so povečini vsa utrjevalna dela za-
. -	^bSbSu’SKL'Ssys rfijs
slabo obrodilo in obstoja oojdzcn. ua UU ^	„ . ..	„	„„n,,« „o rrmnerih krn-
do podražili ceno kruhu.
♦
— Italija le Jugoslaviji dovolita uvoz gradbenega lesa za 250.000 lir, kar je bilo preje zaradi sankcij zabranjeno.
♦
— Pri Kanalu so komaj preprečili železniško nesrečo. V Sv. Luciji sta se ne-
ga poletja pa je opaziti na mnogih krajih, kjer so se že leta vršila utrjevalna dela, kot v. št. Petru na Krasu, pri Hruševju, pa v .raznih postojankah tik za mejo, kot v snežniških, čabranskih in hruševskih revirjih ter dalje v julijskih hribih, ponovno delo pri raznih utrdbah. V delu so nove velike kaverne in razni rovi. Posebno mnogo in obsežnih poročil pa prihaja iz obmejnih
nadoma dva vagona	premikati p^ l^ £X^&ijo? kjeJr“ £ z vs^m
ti Gorici. S P^očio.jokomotive se i	dnem ^aj novega v gradnji. Poleg šte-
srečilo oba vagona vjeti Sele v bhzini	vilnih cest, ki vežejo posamezne vasi
naia in je bila s tem preprečena večja ze-1- -lezniška katastrofa, ker je malo potem pri
spel iz Gorice tovorni vlak.
♦
Na tržaški grad, katerega so pre-1 Dovili so sedaj postavili moderne Kanone in metalce min. Pravijo, da je to lepo in | v skladu s staro arhitekturo.
med seboj, a so priključene na glavne ceste na eni strani, na drugi strani pa
peljejo na mejo in zglodajo povsem navadne — vse so podminirane — so v zadnjem času pričeli s pripravami za gradnjo novih kavern in rovov tudi v takih krajih, v katerih do sedaj niso še nič gradili. Za te naprave pričakujejo veliko število delavcev iz južne Italije, ki bodo vsi zapriseženi. Zanje so v delu velike stanovanjske barake, ki bodo popolnoma izolirane od domačega prebivalstva. Obmejni pas nad Idrijo ni sicer gosto, a je kljub temu ves naseljen in je poleg njiv in pašnikov posajen tudi z gozdovi majhnega obsega. Tako bodo te vojne utrdbe v obljudenem kraju, med naselji, a obenem tik za mejo; našemu kmetu, ki je s tem, da je ostal tik za mejo, že dovolj prizadet, pa bodo te naprave v veliko nadlogo in brez-dvoma bodo imeli naši ljudje zaradi utrdb še masikatero neprijetnost, ne-prenehno šikaniranje in odgovornost.
ŠE O PREPOVEDI RABE SLOVENSKEGA JEZIKA V TRŽAŠKIH CRKVAH
ČETRDESET GODINA OD SMRTI
OKTA VIJANA
OSTROMANA
2. Vlil. 1896—2. Vlil. 1936 Probudi se moja stara vilo,
Probudi se, sjedni mi uz krilo I protari svoje oèi snene,
Eto nama tuine uspomene Tuine zgode naših mladih dana,
Pune boli, pune ljutih rana.
Četrdeset prohujalo ljeta Preko ovog varavoga svijeta,
Što smo mladi tada zapjevali *Tužnu pismu dotad nečuvenu,
V eie gorkim suzam zalivenu*.
Mnogo ih je zemljica pokrila,
Mnogo čedo majčica povila Od onoga zlokobnoga dana.
Kada nesla mlada Ostromana,
«Koj poginu radi pisme mile.
Radi pisme Hrvatice vile*.
Mi smo seko eto ostarih,
Ostarili, mnogo prepalili.
Al napi eòi naš je jad i tuga,
Teška tuga — doiivotna druga.
Sto je danas mnogo Ostromana,
Gorkih suza i krvavih rana.
Gledaj seko ona bijela sela,
Šio su Istri u krioce sjela,
Gledaj sela tužna, nevesela.
U kojima gorka suza vrela Zasjenjuje isplakane zjene,
Ko da nisu za drugo rodjene,
Več da plaču svoje miljenike.
Naše dike, roda mučenike.
To su seko naše boli ljute,
Boli ljute, što nam srce mute.
Što se naša bratska krvca lije,
Krvca lije, a pomoči nije.
Slava nele je našem Ostromanu.
Od nas vilo ,davno opjevanu;
Slava svima hrabrim junacima,
Koji za rod svoju krvcu liju,
Krvcu liju, sebi vijenac viju.
Fr. Hlamski.
Slovansko prebivalstvo Trsta in okolice Je še vedno silno razburjeno radi odprave Oblasti so prepovedale kopanje v I slovenskega Jezika iz vseh cerkva same-ÒI T	in sicer od tovarne olja ga mesta in predmestja. Kljub vsem pro-
Š^ivžev Ter je voda	umazana	in	ob-	testom in intervencijam pa do danes ni
stoif nevarnost nalezljivih bolezni.	opaziti niti najmanjše izpremembe. Ljud-
51011 ncva‘	stvo spravlja celo odhod dosedanjega pre-
.	_ , .____,	fekta Tienga v zvezo s to afero in si obe-
— V Podkraja nad	Colom je	nar® *	ta od tega izpremembo na boljše. Enako
niku, ki se ie vozil z motociklom, poči a	vesti, da je Vatikan izdal odredbo,
guma, ki ga je vrgla pod cesto, v do j da naj se vzpostavi zopet prejšnje stanje je podlegel poškodbam.	I in da tržaški škof samo čaka, da bi ta
♦	| nalog postopoma tudi izvršil.
_ Nek! letalec z gorKkega letališča Toda vse to utegne biti samo pobožna ie ponoči zadel pri mirenskem pokopališču želja prebivalstva, ki je bilo oropano zad-ob žico, ki je bila napeta češ cesto. Ko je
nje narodne pravice. Kajti bolj verjetna in tudi od raznih strani potrjena je vest, da so se prav v zadnjem času sestali kardinali v Rimu in razpravljali o stališču, ki naj ga zavzema katoliška cerkev glede zaščite narodnih manjšin. Obveljalo da je mnenje nekega nemškega kardinala, da naj se cerkev preveč ne vmešava v te probleme in naj prepušča rešitev manjšinskega problema prizadetim državam. — Z drugimi besedami cerkvene oblasti naj se ne protivilo nasilnemu raznarodovanju narodnih manjšin, pa naj si bo tudi v okviru cerkve.
ogledoval pokvarjeni’avtomobil sta ga obstopila dva neznanca in ga obstrelila.] Ukradla sta mu 200 lir in dokumente. Ka-rabinerji so izvedli preizkavo.
*
— Dne 31 Jul. se Je zgodila v bližini
SLOVENSKI JEZIK PREPOVEDAN
RABI
TUDI V PRIVATNI
Trat, Julija 1936. — (Agls). — V nekaterih vaseh, ki ležijo v neposredni bližini meje in ki imajo dnevno stik z
— uuv v* j—.	--	-__ Mr.crox« i Oliami mej c m *.i	omv ^
Bukovice na bregu Vipave smrtna ties,r”/ jugoslovanskimi državljani so izdali od-Vojaku 10 eskadrona se je nenadoma i J &	-	■	•	•	.. ....	--
utoni]. Imenoval se ii'tafsieJTM »
splašil konj, ki ga je vrgel v Vipavo
doma iz Rezije.
W-
Novega župnika v St. Jakobu pri Tr stu dr. Antona Malabottija, po rodu Tržačana, so slovesno instalirali v nedeljo, 2. avgusta. Ker je patron fare tržaško mesto, so bile navzoče vse od-lasti poleg članov Katoliške akcije in trž. fašistične stranke.
*
Katoliški mladeniči tržaške škofije so imeli te dni kongres v Bujah v Istri. Bilo jih je 600, na čelu jim škof dr.
zabranjeno govoriti slovenski v javnih lokalih sploh, in merodajni činitelji
šijo. Ker se te odredbe izvajajo najstrožje in največ v krajih, ki so središča utrjevalnih in strateških naprav in del in stoje v neposredni bližini meje, se sklepa, da hočejo na ta način preprečiti med domačim prebivalstvom komentiranje o življenju ob meji, o stra teških in utrjevalnih napravah ter o premikanju vojaških edinic, s katerimi
skrbno pazijo, da se te odredbe ne kr- so vsi obmejni kraji prenatrpani.
ABESINSKA KAVA
Slišali smo že večkrat ta problem, pri katerem je bil največ zainteresiran . Trst, kot izvozna luka za abesinsko kavo. Govorilo se je da je zelo slabe kakovosti in je bila čelo izdana naredba, da listi naj ne pišejo o njej, da ne bi razburjali ljudstva.
Fogar, ‘škofa so sprejele	e	J samo eob ^železnic^ v^Harar^^e kakovec
stl. Na kongresu^ so bili podan	kultiviran in je odtod možen vsaj delno
ti, ki pričajo o živahnem delu Italijan- tudi izvoz Ceste so zelo s)abe ln trans-
ske katoliške mladine v Trstu.	portni stroški zelo veliki, da se ne bo za
*	I enkrat izplačal izvoz. Torej pridejo
Tržaškim trgovcem Cesarju, Budi- poštev za enkrat le majhne količine abe novi in drugim, je pokrajinski upravni gjpske kave za izvoz v Italijo. Pa ni sa odbor te dni odklonil nijhove prizive |mo ta ovira, ki omejuje konsum. Italija
zaradi trgovskih koncesij. Budinova in| Cesar sta po rodu s Krasa,
ne bo mogla pustiti Brazilijo, iz katere izvaža skoro vso kavo, kar tako na cedilu in uporabljati abesinsko kavo. ker je Bra-, zilija velik konzument italijanskega blaga^ V Postojni nameravajo graditi ne- j y bj ga zaradi tega pričela izvažati od Kaj občinskih stanovanjskih hiš. Načrti | drUg0Ci Zaradi tega abesinske kave ne boso že	odobreni.	do	mogli v bližnji	bodočnosti favorizirati,
*	in	Trst, kateremu	so nadeli »veliko« na-
Na goriškem učiteljišču je pretekli iogo kot tržišču abesinske kave za Sred-teden	maturiralo	več	študentov,	med	njo	in Severno Evropo, je bil pri tem ^'re
^jimi	tudi Marija	Komeljeva,	Jolanda	cej	izigran ter bo	še nadalje ostal brez
^ožinova, Ida Parovelova, Danilo Tram- »kofeta«... (Agis).
Duž in Josip Venturini.
V drugi polovici julija je v Splitu Magično preminul dijak III. razreda ^eščanske šole v Ljubljani in naš ro-!ak Ladislav Ukmar. Za sinom edincem kujeta mati oče, katerima izrekamo ^aše sožalje.	(Agis).
*
hapse se oni, koji se vraćaju iz emigracije
„ Mladići Letić i Ercegović iz Malog Lo-s'Dja, koji su se vratili iz Juogslavije kući, ođ|nah su uhapšen i osudjeni na 7 mjeseci z.atvora, a osim toga morat će dalje da Služe u vojsci.
NESREĆE PRI ZRAČNIH MANEVRIH.
Pretekli teden so se vršili zračni manevri po vsej Istri. Med Podgradom in Markovščino v Istri so padle tri bombe, ki za srečo niso zahtevale nobene člove ške žrtve.
POUK KMETIJSTVA NA UČETLJIŠČIH L. 1931 je ministerstvo za vzgojo odredilo, da morajo pri 62 učiteljiščih podu-čevati v zadnjih razredih kmetijstvo m kmetijsko knjigovodstvo. Med temi so bila tudi učiteljišča v Zadru. Vidmu in st. Petru Slovencev ob Nadiži. V zvezi s sedanjo politiko Italije je poljedelstvo prt
dobilo veliko na pomenu in zato bodo upe Ijali še v ostala učiteljišča omenjena predmeta. (Agis).
SENATOR KREKIĆ BIO JE U PULI IZAZVAO ANTI JUGOSLAVENSKE IZJAVE
Pred par dana došao je u Pulu poznati zadarski senator Krekić, pa je tim povodom puljski list »Corriere Istriano« donio članak o njemu u kojem se kaže da Pula izražava svoje udivijenje senatoru Krekiću, koji se bori za prava Dalmacije, one Dalmacije, koja još uvijek očekuje zagrljaj majke domovine Italije.
NASA KULTURNA KRONIKA
TALIJANSKI GLAS G ZUMIRANJU ČAKAVŠTINE
U »Jadranskom Koledaru« za godinu 1936 objavio je Ante Dukić odulju baladu u kastavskom pučkom govoru, koja je zatim izašla i u posebnom otisku pod naslovom: »Marija Devica, čakavska pjesma s tumačem riječi i naglasa«. Svoja izlaganja o čakavskom naglasu završio je sa dodatkom o pitanju: da li se čakavština radja ili izumire. Na njegovo mišljenje o toj stvari, o kojoj se ranije vodila živahna polemika u našim listovima, osvrnuo se u posljednjem svesku rimske »L’ Europa Orientale« njezin saradnik Dr. Oscar Randi, profesor za hrvatski jezak i literaturu na Zavodu za istočnu Evropu (Istituto per l'Europa orientale) u Rimu. Spomenuv uvodno »Mariju devicu«, za koju kaže da je to pjesma ganutljiva zbog svoje žalobne i duboko humane intonacije, prelazi da dade talijanskim čitaocima revije najhitnija objašnjenja o ćakav-štini. Zatim prenosi u cijelosti mišljenje Ante Dukića o izumiranju iste. S tim mišljenjem se Randi nesamo slaže, nego ga još i potkrepljuje, s navodom, kako je novolatinski govor »daima-tik«, koji je poslije pada Rima nastao na sadašnjem području čakavštine. pod udarom hrvatskog govora, a od XV. vijeka i venecijanskoga, napokon sasvim nestao. Slična sudbina zadesit će i ća-kavštinu, pošto — svršava Randi — ponavljanje geografskih i historijskih zakona mora neminovno da proizvede iste posljedice. Nije isključeno, da u ovom mišljenju g. Randia ima nešto i od političkog naziranja pisca.
PROTESTI ZBOG NAREDBE O VINU I POREZA NA SICILIJI
Iz Catanije javljaju, da je medju seljacima u Vittoriji i okolici došlo do nemira zbog toga, jer je vlada naredila, da se najveći dio vina ima pretvoriti u gorivi alkohol, pa je zbog toga cijena vina pala na minimum. Po zidovima su seljaci ispisali: »Dolje fašističke naredbe o destilaciji vina! Dolje porezi!« isto vrijeme seljaci su u masi odbili da plate poreze. Interesantno je, da usprkos svega toga vlasti nisu provele nijednu aretaciju, znači, da je stanje vrlo napeto i da se boje intervenirati.
epidemija dizenterije prenosi
SE IZ ABESINIJE U ITALIJU
U Napulj je stigao jedan veliki brod iz istočne Afrike, na kojemu je čitav jedan regiment talijanske vojske bolestan'od dizenterije. Najstrože je zabranjeno čak i rod jacima tih vojnika da se približe tom brodu a strogo se prijeti onima, koji bi širili glasove o tom bro du. Ustanovilo se, da zaraza potiče od vode, koja je u Abesiniji naročito opas na za vrijeme sezone kiša-
NOVA DRAMA O ŽIVLJENJU SLOVENCEV POD ITALIJO
»Na Krasu«, drama, ki jo je spisal te dni umrli Ivan Podlesnik v Ljubljani, bo, kakor čujemo, kmalu izšla v tisku. Vrši se v našem času in opisuje življenje Slovencev pod Italijo. Pravijo, da je drama zelo posrečena.
ANGLEŠKI POLITIK OMENJA V SVOJI AVTOBIOGRAFSKI KNJIGI JULIJSKO KRAJINO
R. H. Bruce Lockhart je pred kratkim izdal knjigo svojih spominov iz svojega burnega in zanimivega življenja, kjer se je doteknil tudi Julijske Krajine. Knjiga nosi naslov: Kot diplomat, bančnik in žur-nalist v Evropi po vojni. V povojnih letih je bil ataše ang. poslaništva v Pragi, bančni izvedenec in končno novinar pri velikem koncernu. Življenje tedanjih dni je poznal do dobrega. Služba ga je vodila tudi v Beograd in po ostali Jugoslaviji. Nepozabne spomine mu je zapustila Slovenija. V Krki na Dolenjskem je prebil dneve med ribarjenjem, med slovenskimi pevci kot v pravljici. »Ko smo popili kavo. smo se sešli z vaškimi gasilci, ki so obhajali obletnico. Pri vinu so se razvezali jeziki in slišal sem strahotne zgodbe o preganjanju Slovencev v Istri ln drugih slovenskih pokrajinah, ki so prišle po krivični pogodbi pod Italijo... Zdaj je italijanski imperijalizem več storil za to, da so se strnili Hrvati. Slovenci in Srbi v Jugoslavijo, kakor bi to moglo uspeti kakemu najmodernejšem državniku v 50 letih delovanja.« (A g i s).
VSEM DRUŠTVOM VČLANJENIM V EMIG KANSKI ZVEZI
OMLADINA IMA RIJEČ
ZEMALJSKA KONFERENCIJA OMLADINE ZA SVJETSKI OMLADINSKI KONGRES U ŽENEVI
U srijedu 29 o. mj. održana je u dvorani Pučkog Sveučilišta Zemaljska konferencija delegata svih pripremnih odbora za ženevski kongres. Prisustvovali se delegati Zagreba (6), Beograda (3), Splita (4), Varaždina i Čakovca (1), Bjelovara (2), Osijeka (2), Karlovca (2), Slavonskog Broda (4), Banjaluke (2), Brčkoga (1), Mostara (1) i Cetinja (1). Iz Subotice su bila dva promatrača. Slovenska delegacija nije stigla iz nepoznatih razloga.
Konferencija je počela u 9 sati prije podne. Izabrano je pretsjedništvo u koje su ušla dva delegata zagrebačkog i jedan delegat beogradskog pripremnog odbora (Puškarić, Kulenović, Mitrovič).
Uvodno predavanje o današnjem medjunarodnom položaju i pitanju rata i mira održao je g. Kulenović. Ocrtao je ratnu opasnost i potrebu borbe za mir, naglasio uspješnost aktivnog učešća najširih narodnih slojeva u obrani mira i istaknuo zadaću omladine da jedinstveno stupi u obranu mira i svojih prava na život. S time u vezi razložio je značenje Svjetskog omladinskog kongresa za svjetski mir i za omladinu pojedinih zemalja.
Delegati zagrebačkog, beogradskog i banjalučkog pripremnog odbora izvje-stili su o pripremnom radu u krajevima koji potpadaju pod te odbore. Sva omladina bez razlike oduševljeno je pozdravila ideju ženevskog kongresa i aktivno sudjelovala u pripremnom radu. Stvoren je cijeli niz pripremnih odbora koji su propagirali ženevski kongres i priredili nekoliko omladinskih skupština i konferencija za mir. Rad će se nastaviti.
D. čaldarović čitao je referat hrvatskog pripremnog odbora o položaju i životu hrvatske seljačke, radničke i intelektualne omladine. Delegat Beograda pročitao je referat o položaju srpske omladine, a delegat Banjaluke upoznao je prisutne s položajem omladine u Bosni i Hercegovini.
Poslije podne nastavljena je konferencija te su predloženi delegati za že-nevu. Sa konferencije upućen je omladini ovaj proglas:
Pretstavnici pripremnih odbora za ženevski kongres, koji okupljaju omladinu Hrvatske, Srbije, Bosne i Hercegovine, Crne Gore, Makedonije i Vojvodine, sakuljeni na Zemaljskoj konferenciji dne 29 VII 1936 u Zagrebu izdaju ovaj Proglas:
»Danas je medjunarodni položaj takav, da svakog časa prijeti opasnost rata. Nedavni dogadjaji u Abesiniji povećali su broj nacionalno potlačenih naroda. Huškači rata stalno nastavljaju propagandom svojih osvajačkih ideja i krše svoje medjunarodne obaveze.
Savez Naroda, nemoćan u svojoj sadašnjoj formi, nije sposoban ni za kakovu korisnu intervenciju. Vjerujući u ispravnost ideje Društva Naroda, omladina vidi jedinu mogućnost njegovog osposobljeni a u reviziji principa na kojima se osniva, i to tako da on ne ostane savez država i vlastodržaca, već savez'naroda kao kulturnih individualnosti. Stalno naoružavani e militarističkih vlada i sklapanje agresivnih vojnih
Na svoji širši seji dne 5. julija 1936 je zvezni emigrantski direktorij sklenil, da ima poseben odbor sestavljen iz to-varišev-emigrantov: dr. Lava Čermelja, dr. Slavka Fornazariča, dr. Josipa Dekleva, dr. Branka Vrčona in Ivana Višnjevca sestaviti za letošnji emigrantski kongres, ki se bo vršil 4. oktobra v Zagrebu predloge glede sprememb v Pravilniku »Saveza jugoslovenskih emigrantskih udruženj«.
Odbor za spremembo pravilnika mora končati svoje delo do konca mjeseca avgusta. Zato prosimo vsa v Zvezi včlanjena društva, da pošljejo svoje predloge, misli in želje na naslov organizacijskega odseka — Šelenburgova ul. 7 II Ljubljana (za odbor za reformo saveznoga pravilnika). Svoje misli in že-
so praznovali pretekli teden v Celju abi-turienti iz leta 1906.
Na učiteljišču v Kopru je leta 1906. maturiralo 28 Slovencev in 3 Hrvati.
Proslave v Celju so se udeležili gg. Anton Baša iz Celja. Srečko Borštnik iz Novega mesta, Albert Ivančič iz Makol, France Ločniškar iz Mavčič. Anton Lom-šek z Ježice, Matej Mikuž iz Dolnje Lendave, Karol Mravljak iz ZreC, Filip Podgornik iz Limbuša, Josip Rustia iz Artič, Edvard Sosič iz Puconcev. Rudolf Žnidarčič iz Črnuč pri Ljubljani in Edo Dukič iz Zagreba.
Izostali so gg. Anton Faganeli iz Maribora, Alojz Lavrenčič iz Ljubljane, Peter Nemec iz Ščavnice, Josip Pahor iz Ljuljane in Ciril Vrtovec iz Loke pri Zidanem
paktova, unijelo je u čitav svijet uvjerenje da ljudska civilizacija nije u stanju da otkloni ratnu opasnost. Narodi se naoružavaju, jedni za napad, drugi za obranu. To stanje stvara nepovjerenje i jaz medju narodima, a usto ih i ekonomski slabi. Zato omladina zahtjeva opće i potpuno razoružanje, a do ostvarenja toga razoružanja založit će se svim silama za mimo rješavanje me-djunarodnih sporova.
lje o potrebnih spremembah v savez-nem pravilniku pa lahko pošljejo na odbor za reformo ne samo posamezna društva, ampak tudi posamezni emigranti, člani emigrantskih društev.
Ker pa morajo imeti emigrantska društva cel mesec september čas, da proučijo predloge Odbora tako da zavzamejo napram njim na kongresu svoje stališče, prosimo, da pohitite s sestavitvijo in predložitvijo reformnih Vaših predlogov Odboru.
ZA ZVEZNO EMIGRANTSKO VODSTVO:
Predsednik:
dr. Ivan Marija Čok.
Tajnik:
Anton Mladen.
mostu ter v pokoju v Italiji živeči Adal-bert Štubelj, Josip Močnik in Ludvik Žerjav, umrli pa so (po večini v svetovni vojni) Josip Čok. Blaž Črne. Vladimir Koršič, Rudolf Reja, Josip Mezgec, Alojz Šubic, Janez Šonc, Pavel Toroš, Josip Vrba, Mih. Vrčon in Friderik Vurner. Od bivših profesorjev se živijo gg. Ivan Koštial v Novem mestu. Adolf Schaup v Mariboru in Franc Mašera v Ljubljani.
Ravnatelj učiteljišča ie bil takrat g. Viktor Bežek. Na sestanku je g. Žnidarčič na splošno željo povedal, kako je dal ob prevratu z nekaterimi drugimi narodnjaki kot poročnik razobesiti na sedanjem Celjskem domu in na magistratu slovenske zastave, kar je povzročilo odstop takratnega zadnjega nemškega sveta v Celju.
Omladinski pretstavnici, okupljeni na ovoj konferenciji, smatraju potrebnim da povedu široku akciju i organizaciju svih omladinskih snaga za očuvanje mira, a protiv rata i njegovih glo-rifikatora.
Omladina očekuje, da će Svjetski omladinski kongres u Ženevi biti snažna manifestacija njene želje za jedinstvenom borbom u cilju očuvanja mira i ostvarenje boljeg života.
SARADNICIMA »JADRANSKOG KOLEDARA«
Kao što Je bilo već objavljeno, i ove godine će izaći »Jadranski koledar«. Mnoge dosadanjc saradnike smo i posebnim dopisima zamolili za saradnju, a one koji još nisu primili posebnog poziva molimo da nam isto tako pošalju svoje priloge. Uz dosadanjc redovite saradnike molimo i sve ostale emigrante koji bi htjeli da saradjuju u koledaru, da nam svoje priloge pošalju najdalje do polovice septembra.
Ti prilozi mogu biti iz oblasti lijeifc književnosti (novele, pjesme) kao i naučni prilozi našoj općoj kulturi. Članci mogu biti kulturno historijski, opće historijski, ideološki (emigracija, narodne manjine td.). Sve ono što doprinaša upoznavanju našeg naroda i naše zemlje pod Italijom, kao 1 sve ono što može da doprinese pročišćavanju nekih pojmova (političkih uopće, emigrantskih, kulturnih itd.) može da udje u koledar.
Ujedno pozivamo i ove godine našu omladinu da pošalje svoj prilog. Ako tih priloga bude dovoljno, i ako budu dobri, uredit ćemo i ove godine posebni omladinski dio. U protivnom slučaju ćemo bolje priloge štampati u općem dijelu.
Svi prilozi neka budu kratki, jer stojimo na stanovištu da čim više saradnika, čim više priloga i čim boljih i raznovrsnijih.
Srpskohrvatski prilozi neka se šalju na Uredništvo »Jadranskog koledara«, Zagreb, Masarykova 28a, II. a slovenski na Uredništvo »Istre«, Ljubljana, Erjavčeva 4a.
PROSLAVA PETNAJSTLETNICE NASELITVE PRIMORSKIH EMIGRANTOV V PREKOMURJU DNE 15. AVGUSTA V KOLONIJI PETEŠOVCI SPORED
Dopoldne: Ob 8.50 uri sprejem gostov na postaji v Murskem Središču. 2. Ob 10 uri sv. maša za prostem. 3. Po maši govori, deklamacije, petje. Popoldne: Ob 15. predstava:	Alegorična
slika in veseloigra. Igrajo domači fantje — Primorci. Po igri prosta zabava s plesom. Igra znana črensovska godba. Za jedila in pijače bo preskrbljeno.
K obilni udeležki vabi odbor »Soče« v Dolnji Lendavi.
Odhod vlakov: Iz Ljubljane: 0.45 in 5.30, iz Zagreba: 4.35 in 7.45, iz Maribora: 5.35 in 8.35.
15 T. M. V DOL. LENDAVO! Društvo »Soča« v Dolnji Lendavi priredi 15. t. m. v Petešovcih proslavo petnai-ste obletnice naselitve naših rojakov po-Ijedjelcev v Prekmurju.
Vabimo rojake da se te pomembne prireditve udeležijo v čim večjem številu in podprejo napore naših ljudi na skrajnem severu naše domovine. Organizatorno-propagandni odsek Saveza jugoslovenskih emigrantskih udruženja. DAVID DOKTORIČ IN ALOJZ FILIPIČ — SREBRNOMAŠNIKA Na Kredarici sta dne 26 jul. darovala srebrno mašo v planinski kapelici č. gg. Alojz Filipič, župnik iz Grgarja pri Gorici in David Doktorič, ekspozit v Radomljah. G. Filipič, navdušen za naše slovèn-ske planine, je prišel prav nalašč zato k nam, da skupno z g. Doktoričem, ki je znan kulturni delavec in velik dobrotnik naših emigrantov, praznuje 251etnico med duhovnimi brati v svobodi in se izognel osem neprijetnostmi, ki jih povzročajo faš. oblasti ob takih prilikah. Te slavnosti se je udeležilo precej njunih osebnih prijateljev in znancev v emigraciji. Pridružili pa so se jim še mnogi drugi ljubitelji planin, ki so se ta ča« mudili na Triglavu.
PODRUŽNICA DRUŠTVA »SOČA« NOVO MESTO
Dne 15 avgusta 1936 bode gostovalo pod okriljem podružnice Soča v Novem mestu naše nadvse agilno bratsko društvo »Istra-Trst-Gorica« iz Karlovca. Njihovo gostovanje je za nas moralni ponos, a skrb, da se bodo med nami bratsko razvedrili. Pokazati hočemo naši širši javnosti plod dela priprostega trpina, ki je bil primoran zapustiti svojo rodno grudo v misli, da napoči dan osvobojenja. Naša dolžnost je, da se jim brez izjeme pridružimo z vsemi znanci in prijatelji naše ideje. V razporedu smd določili, da jih zjutraj sprejmemo na kolodvoru, ob 9 uri je v kapiteljnu skupna služba božja za padle žrtve, ob 3 popoldne tekma balincarjev novomeškega sreza. Pri tekmi odnese srečni zmagovalec barile vina, klobaso, štruco kruha in krasno diplomo, ki je razstavljena v trgovini Povh v Novem mestu. Za tekmo se razvije prosta bogata zabava. Med raznimi zabavnimi točkami so tudi recitacije, moški pevski zbor poje nekaj
zbranih pesmi. Komiki poskrbijo, da se bodo Abesinci dobro odrezali. Mandolinističen krožek društva Istra-Trst-Gorica, kakor tudi priznani »Jazz« društva »Hrvatski dom«, ki sodeluje iz naklonjenosti bodo poskrbeli za primerno razvedrilo. Vabimo vsa društva in naše cenjeno meščanstvo, da prihitijo ta dan v našo sredo. Nasvidenje 15 Vlil t. I. v Novem mestu.
GOSTOVANJE NAŠEGA DRUŠTVA IZ KARLOVCA V NOVEM MESTU. Društvo »Istra-Trst-Gorica« iz Karlovca bo gostovalo dne 15. t. m. v Novem Mestu ob sodelovanju društva 'Soča« — Novo Alcsto-
Prosimo rojake, da posetijo prireditev in tako moralno iu gmotno podprejo tl dve agilni društvi, ki v polni meri zaslužijo vsako podporo.
Organizatorno-propagandni odsek Saveza jugoslovenskih emigrantskih udruženja.
30-LETNICO
MATURE NA SLOVENSKEM V KOPRU
UČITELJIŠČU
BOŽIČ LADO:
NAŠ IDRIJSKI KOT
Ob pctintridesetietnici ustanovitve in desetletnici nasilne ukinitve prve slovenske srednje šole — idrijske realke
Na Silvesetrovo so topili svinec, na podu sedeč, s hrbtom k vratom, pa so pridno metali čevelj čez ramo na prag. Čevelj, ki je padel s stopalom čez_ prag, naj bi pomenil, da bo radovednež v o-vem letu odšel od doma, drugače pa ostal še doma.
Na večer pred sv. Tremi kralji so napisali s kredo na vrata početne črke treh modrih in letnico (19 G-M-B 20). V navadi je -bilo tudi koledovanje otrok od Božiča do Svečnice.
V pustnem času je bilo v kotlini precej veselo. Idrijčani so radi »hodili v maškare« in na plesne prireditve. Pust je bil praznik, ki se je vselej praznoval z dobrim jelom in pijačo. Ceste so bile pustne dni polne šaljivih sprevodov mask. Rudar je bil vesel pa je o pustu tudi zapel:
Prišla je, prišla tolsta nedelja,
lan’ s’m bil Špeha sit, letos pa zelja.
Na pepelnično sredo so žagali babo in pokopavali pusta.
Velikonočni prazniki so bili v znamenju pomladi. Na cvetno nedeljo so Idrijčani nosili k blagoslovu samo olj-kovo vejo. Velikih butar, ki so jih nosili očetje in jih postavljali pred cerkvena vrata, mlajši rod ne pozna. V velikem tednu se je prebudila dolina in s mrzlico pričakovala praznikov. Večernice, pri katerih je sodeloval moški zbor.
Vso veličastnost je praznikom dal originalen božji grob. Na veliki petek popoldne In proti večeru so molili pri sv. Antonu križev pot In vrhu Kalvarije peli velikonočne pesmi. Procesija se je vršila že po temi in nekaj divnega je bil pogled na dolino, ki je lesketala v tisočerih lučkah. Vse hiše in vsa okna so bila razsvetljena tja gori do zadnje hišice pod gozdom. V praznike ni manjkalo ne mesa, ne potic, ne repnih olupkov ali »aleluje«.
Veličastne so bile tudi druge procesije, posebno na domači praznik sv. Ahacija. Rudniška godba je Igrala zjutraj budnico. Vse je bilo v paradi, duhovščina se je zbrala iz bližne in daljne okolice, pokali so možnarji, popoldne pa je bila vesela zabava v rudniškem parku, kjer so zažigali umetni ogenj.
Značilna je bila tudi procesija 20 septembra, na dan zaščitnika lovcev sv. Ev-stahija. Uradništvo, poduradništvo In delavstvo rudniškega gozdarskega oskrb-ništva vse okolice, je šlo v procesiji k sv. Antonu. Uradniki v paradnih uniformah, delavci s sekirami na ramah. Godba je igrala same lovske pesmi. Zvečer se je vršil ples. Dvorana je bila okrašena samo z zelenim smrečjem.
O kresu in na praznik sv. Cirila in Metoda so zagoreli po hribih kresovi. Po oknih, vratih in pod mizo so polagali cvetočo praprot.
Vsi Sveti so združili Idrijo na grobovih. Otroci so v teh dnevih nabirali »prešce« male pogačice, ki so jih spekle gospodinje za odkup ubogih duš v vicah.
Vera v moro, ki tlači človeka in druge vraže imajo med ženskami še danes dosti pristašic. Tudi sanjam pripisujejo
velik pomen in ugibljejo, kaj se bo zgodilo.
Na domači praznik »kolin« se razdeli med prijatelje in znance mnogo krvavic. Stara navada je, da idrijski rudar nikoli ni bil srečen, če njegovih dobrot ni bil deležen čim širši krog soseske.
IZ DOMAČIH LOGOV. Smukova.
Kdor če plesat’ bom zagodu z mojim plečem vse zbudim.
Vsak bo svojo punco vodu Vas naprej zagotovim.
Oče žepan, Vi začnite, da glasnejši bo udar’c, našo družbo počastite pol’ga pil’bomo kozar’c.
Godi godec, duša zlata, le pritisni na svoj lok, kar nas le bo nesla trata, par za parom hop, hop, hop.
t
Je žena štrukle kuhala, je možu žup’co dala.
»Le pl, le pi, prel’ub moj mož, de že skorej debeu boš.
Račko je zaklala, možu je krimple dala.
»Le obirej, le obirej, lub’moj mož, od račjih krimplev debeu boš«.
Petelinčka je zaklala, možu je ruž’co dala.
Lizej, Uze j, lub’moj mož, de skorej debeu boš.
Frtale je raunala, možu je ponuco dala.
»Lizej, lizej, lub’moj mož, de lahko zvečir zaspau boš«.
Pism at svitih troh Kraleh.
Sa parsi prau naznani Maži' sam u naš krej,
Prau gvišnu b’ radi ukradi, Izuščka, Skrima ga zdej!
Mi pa tega na pstima zberima se usi ukup,
Garjače s saba vzmima,
Budma tudi kat strup!
Ta parvi, ta stari,
Ta izdi narnaprej.
Ta gri’ ta parvi h štalci,
Z ana kruna ki’ da ušis.
Za nim pa še an drugi Apciran glih taku,
Za nini pa še an triti,
Z’anu čarnu glavù.
Jur! var de T’ smih na utide, vic kua sa tu za’n nuarc,
Ka imaj e kua j neke brez grbanc Na harptu kat an rane!
Pret krale pakleknima,
Pred Izuščka z nebis,
O, Izus uzemi guor,
Naše duše iz teliš.
Kakor nekateri nordijski narodi so' prišli tudi Idrijčani, ločeni od ostalega sveta, do ideje, da je bil Jezus rojen v Idriji. Treba ga je čuvati. To je motiv pesmice, malo znane in zato zaradi nenavadne vsebine bizarno učinkujoče-Značilen je sprejem treh modrih in nji' hov opis. Pesem je danes popolnoma & pozabljena.
»Istra« izlazi svakog tjedna u petak. — Bro,j Čekovnog raCuna 36.789. — Pretplata: za cijelu godinu 50.— din-, za pola godine 25.— din., za tnozemstvo dvostruko 7a AmeHk,, 2 do-lara na godinu. _ Oglasi se računaju po cjen ku. - Vlasnik 1 Izdavač: Konzorcij »Istra«, Masarykova 28a II. broj telefona 67-80. - Za uredništvo odgovwa IVAN lxAM Tnškano£ ul. hr. 25. — Tisak. Stečajnlna Jugoslavenske Stampe d. d., Zagreb, Masarykova 28a. — Za tiskaru odgovara Rudolf Polanovlć, Zagreb, Hica 131 S1	’ T šk n