izhaja v Trstu
tmo soboto opoludie.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Uredništvo in upravništvo
ul. del Lavatoio št. I, I.
I TELEFON 18-67.
A-----------------
Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin.
Inserati se računajo na milimetre v 6iro-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru.
Naročnina za celo leto K '4'—; za pol leta in za četrt lota razmerno.
S_________________*
■:
Glasilo »Narodne delavske organizacije" v Trstu. ■
Skupina delavcev Lloydovega arscnala in tehničnega zavoda *—=• pri N, P. 0. ■ Tovariši! Delnud!
Vže 6 tednov še borijo naši tovariši v Ajdovščini proti svojini izkoriščevalcem, akcijski družbi ajdovce predilnice. Tekom tega časa so tržaški tovariši pokazali, da se čutijo 8°lidarnimi se svojimi trpini v Ajdovščini. Vabimo Vas tudi mi, tovariši, nedeljski počitek žrtvujete dolžnosti solidarnosti in človekoljublju. Prihitite vsi na
vrtno veselico
»prid štralKujotlm v Ajdovščini,
ki se bode vršila jutri v nedeljo, 18. t. m. ob 4. uri pop. vrtu »Konsumnega dru-pri Sv. Jakobu (Čampo | ta Giacomo št. 5.)
TRST, dne 14. julija 1909.'
ZDRUŽENA ODBORA
skupin delavcev Ladovega arsenaia in tehničnega zavoda pri N, P. 0.
taariši! Pelavci iz mesta in okolice!
Vabimo Vas, da se v ^evilu udeležite
velikem
Nekaj o novodobnem socializmu.
Socializem je znanost, del modroslovja. Od preprostega do najtežjega problema socialno-modroslovnih razprav se vije nervozna, raziskujoča misel za proučevanjem socializma, kak je ustroj človeške družbe, kje koreninijo ovire v človeškem napredku, kaj bi bilo zboljšati, kakšen bodi način času primernega življenj«. Možje, ki so posvetili vso svojo znanost proučevanju človeka in njegovega življenja, so postali sloveči sociologi in so postavili različne teze, pravila in nekake definicije za tiste, ki bi za njimi nadaljevali započeto delo.
Teze, ki so bile za svoj čas morda čisto verjetne in dobre, so nove razmere omajale, ali pa so jih izkrivili nevešči pro-povedniki.
Nauke, ki so jih oznanjevali Kristus, apostel Pavel, Marks, Engel, knez Kro patkin in drugi, so poznejši sociologi in učeniki premodebrali tako, da je največkrat izgubil plemenit nauk na svoji prvotni vrednosti ali na bistvu svojega namena — ali pa so jih stranke, ki so vzele one nauke za svoj program, napačno tolmačile, največkrat jih pa še hotele momentanim razmeram prilagoditi. In to brez prave enotnosti, nekako poljubno, kakor protestant sv. pismo.
Z izpopolnjevanjem in prekrojevanjem teli tez in pravil in že s prakso sankcioniranih defiuicij so se bavili poleg vseh drugih tudi mednarodni kongresi.
Da, celo državne vlade so morale sčasoma vgrizniti v kislo jabolko in so morale resignirati na marsikalc privilegij, v svoj zakonik vzeti premnogo zahtevo novega časa.
Preobrat, širen in vesoljen preobrat je provzročevala sociologija v vseh vekih človeške zgodovine.
Ko je pa prišel na površje nacionalizem, ko si je priboi-ila narodnostna misel, plemenska zavest umstveno, etično veljavo — tedaj se je imel socializem, namišljen in temeljujoč na splošno človeškem stališču, naenkrat spojiti ali pa boriti z nacionalizmom, ki je sicer hotel v nekem oziru le izpopolniti socializem, na pa utesniti njegove veljave, temveč mu dati na posamezne narode razdeljen delokrog.
Skoda le, da so takrat slabo umeli nalogo socializma. Niso hoteli priznati narodnostnih idej kljub temu, da so postale te ideje naenkrat tako mogočne in glasne oznan]evalke nove faze v človekovem kruho-borstvu, da je bilo takoj videti, kako težak in brezupen bi bil boj proti narodom.
Polagoma pa se je vendar šilila pot mednarodnega socializma in ga je začela
voditi po beli cesti v prostrano, veliko ravart narodnostnega polja. Saj drugače tudi 'ni bilo mogoče. Narava sama, logična misel treznega in z dejanskimi razmerami računajočega človeka, je morala končno nastopiti pot prevdarka in gotovega oportunizma. Internacionalni socializem je pričel prehajati v nacionalni socializem. Hote ali nehote. Komaj vidno je bilo njegovo stopnjevanje, pa naj si je to neizogibno dejstvo še tako tajil. To istinito dejstvo je bistvo našega programa, na tej zavesti temelji naše delo, v znamenju narodnega socializma se hočemo boriti za prave socialistične ideale, za pravice tlačenih, za resnico po krivfm preganjenih ....
In vendar nam ne prihaja na misel kaka sovražnost do internacionalnega socializma, dokler imamo opraviti samo z idejo, z znanostjo njegovo.
Ko pa se moramo baviti z njegovo današnjo stranko, ki so jo krivi ih nevešči preroki dovedli v negacijo in nasprotje z vsem, kar obstoja, takrat pa se čutimo poklicane, da zastopamo in branimo novodobni, narodnostni socializem z vShmi močmi.
Pri tem nas ne more in nas nikdar ne bo moglo ovirati jezikavo natolcevanje. Čutimo se močne in okrepljene, dokazi iz istinitega življenja so na naši strani. Tok časa nas je privedel nekoč do razpotja: krenili smo na desno, na pot siromakov in zaničevanih. S temi pa hočemo korakati po trdnih tleh istinito3ti in pravice in se ne mislimo omamljati z utopijami, ki so mčiila prav lepe, ampak so vendar pre-idealne .... Fata morgana.
Socialisti smo in narodnjaki.
Res. Naš narod, naš mili slovenski narod je vendar le družba trpinov, revežev, trpečih in nesrečnih. Ne prihaja nam na misel, da bi analizirali zgodovino in iskali in razkrojevali vzroke naše bede. To so že storili premnogi poklicani in nepoklicani pismouki. Ampak prošlost nam bodi učiteljica sedanjosti, da ne bi zagrešili in prišli na staro krivo pot. In to je naš namen, ki umemo moderni socializem, ki vemo, kaj nam je dolžan vsled novih razmer. Čutimo da dovršimo svojo nalogo le na ta način.
Stavka v Ajdovščini.
Naši tovariči v Ajdovščini se nahajajo še vedno v stavki. Nasprotnik se je dose-daj pokazal neupogljivega in vsi napori stavkujOčih, da bi izsilili od njega zahtevane koncesije so dosedaj ostali brezuspešni. Toda stavkujoči vstrajajo pogumno in zmagozavestno. Saj je ravno
minuli teden pokazal v pravi luči, kako daleč zna segati čut solidarnosti med slovenskim delavstvom. Vspričo skupne nevarnosti so se vsi delavci na Primorskem oprijeli akcije, ki naj pripomore stavkajočim do zmage. Iz vseh krajev, iz Goriškega, Kranjskega, iz tržaške okolice in iz Istre prihajajo uradu N. D O. prispevki narodnega delavstva. V vseh časopisih se žigosa nesramno in brezvestno dosedanje postopanje s predilci in predilkami v Ajdovščini ter priobčuje podatke, iz katerih je razvidno, da je v zadnjem času položaj predilcev in predilk postal res neznosen in da so isti pod izogibom gospodarskega in fizičnega poloma morali poseči po skrajnem sredstvu — štrajlcu. Poskrbelo se je, da bo tudi širša javnost, češka, hrvatska, italijanska in nemška informirana, da v navzočem slučaju gre za odpravljenje prave pošasti, socijalne sramote, razmer, kijih moramo smatrati za pljusko v obraz vsakemu napredku. Kapitalizem naj ima stokrat pravico vsužojiti si delavno moč proletarčevih rok, pravice usužnjiti si tudi svobodo in telo delavčevo nima in ne sme imeti. Kar se je v zadnjem času v a:dovski predilnici dogajalo pod nadzorstvom in odgovornostjo Amana, Brunner-ja itd., to ni več kapitalistično izkoriščanje, ampak to so navadna hudodelstva, reči, ki spominjajo na Montepinove romane. In tam mora biti enkrat konec! To želi prizadeto delavstvo, to želi in hoče N. D. O., ki se je postavila v obrambo tlačenih, v obrambo socijalne pravičnosti. Za to je umljivo, da so si stavkujoči do danes, to je v 6. tednu stavke, obranili ono isto zmagozavestnost, ki so jo imeli ob začetku 'stavke. Za to tudi veliko zanimanje in ogorčenje, ki ju izziva ta stavka povsod. Naši tovariši trpijo, a tolažijo se, ker vidijo, da so vsi slovenski delavci, vsa slovenska in slovansko javnost, na njihovi stran.
*
* *
Minulo nedeljo se je vršil ob velikanski udeležbi shod stavkujočih v Bratinovi dvorani. O položaju je poročal tov. Josip Mandič, a je obenem omenil pogajanj, ki so se dosedaj vršile med vodstvom predilnice in^ županstvom, ki je v zadnjem času v očigled splošnih interesov, ki trpijo vsled štrajka, ponudilo vodstvu predilnice v Trstu svoje posredovanje. Bodril je stavkujoče k vstrajnosti, ki je edino jamstvo zmage. Govorili so tudi tov. B u f o n
iz Trsta in Budihna iz Ajdovščine-Sturij. *
* *
Ljubljanska N. D. 0. priobčuje v »Slovenskem Narodu* op 14. t. m. oklic na 8loiensko javnost sledeče vsebine:
priredi jutri v nedeljo dne
t. 1. bratsko pevsko društvi ’ (taija“ ob 6. uri popoldne v pro
konsumnegž
a
0|tai „ Novega
Stva
:ateri
to
v Barkovljah in na se bo nabiralo denarne sPevke v prid stavkujočim brišem v Ajdovščini.
iRšT, dne 15. julija 1909.
Odbor N. D. 0-
PODLISTEK.
Iv. Z—c.
JOŽEK.
Težka sopariea pritiska na zemljo. Ozračje je zastrto in prepojeno lomečih se solčnih žarkov. Zdi se ti, da je vse obzorje zavito v lahko, vročo in trepetajočo meglico, in kakor vroč in soparen puh iz razbeljene peči ti omamno boža zračno velovanje že itak razgreto lice.
Vsa vroča in znojna hiti tja dol po ulici mlada in zdrava ženska, hiti s košarici v roki, da ji lice žari prevelike vročine. Kosilce nese svojemu možu, delavcu v veliki tovarni. Hiti, teče skoro, zakaj Matija je truden in gladen : predolgo ne sme čakati ubogi mož.
Da, kar vidi ga, kako sloni ob pobojih velikih in težkih vrat prostranega dvorišča v nemirni tovarni. Gor po ulici se ozira in si briše potno čelo.
Tiha žalost je zasenčila in zresnila zagorelo njegovo lice. Hitra misel mu šine skozi možgane, in grenka, ostra in še ne občutena bol mu stisne srce. Kaj je neki
rekel zdravnik, pomisli Matija. Morda bo pa le še vse dobro. Saj se ne ve, lahko se zgodi čudež, kar nenadoma bi ozdravel Jožek. In spet bi tako jasno sijale njegove lepe in vesele oči. Lička, okrogla in napeta kakor Jezučkova v Marijinem naročju, bi cvetela v zdravi rdečici. Pa smejalo bi se in igralo ubogo, nedolžno njegovo dete. O kako bi bilo spet prijazno doma, s k$-kim veseljem bi hitel zvečer domu, in bi se razvedril in odpočil v njegovi živahni igri. Vse bi pozabil, srečen bi bil, ne menjal bi z nikomur.
Radostne misli so ga prevzele, in blažena zadovoljnost mu je ublažila obraz. Za hip samo. Mahoma so ugasnili omam-ljivi trenutki razkošne domišljije....
Vzdih se mu izvije globoko iz prsi. Trudao se nasloni ob poboje in je neizrekljivo žalosten.
»Tukaj sem, Matija,* ga pozdravi žena. Košarico s kosilom postavi na tla in ga sočutno pogleda.
»Francka, povej hitro, kako je z Jožkom, Francka....*
Kakor da bi ji kdo porinil i^ož v srce, tako jo zaboli to vprašanje. Vsa kri ji tišči k srcu, nekaj jo stisne v prsih, v grlu bi jo skoro zadušilo. Pa premagovati
se mora, olajšati mora Matiji trpljenje, tolažiti ga mora, sama potrebne tolažbe.
»Bo že, bo že; kar jej hitro, da se ne shladi preveč.*
»E, kako bi. Saj nimam pravesa teka, tako me skrbi Jožkova bolezen. Kar nič se mi ne ljubi.... Kako je vendar?
»Dobro, dobro.... menda bo kmalu boljše. Kar začni,. Matija, jaz ti bom pa pripovedovala.*
„Ali zelo trpi Jožek?* ga je zaskrbelo.
»Moj bog, bolan je. Pa bo prestal. Spi. Sosedi sem naročila, naj popazi nanj. — Jej hitro, Matija.*
»Bom. Kaj je rekel zdravnik ?“
»Potrpimo, je rekel. Bo že boljše, je dejal. Otrok premaga bolezen včasih kar na hitro, ko so že vsi obupali nad njim. Tako je rekel zdravnik.*
Molk,
Misli so govorile, srce je plakalo in se je balo.
»Pa misliš, da bo res kmalu dobro, Francka.*
„Bo.“
Počenila sta v Benco. Matija je stisnil lonec med kolena in je jedel. Silil se je, ni mu dišalo.
Francka si je podprla glavo. Duša ji
Rojaki!
Vedoči, da ima, kdor je Slovenec po krvi in mišljenju, vsikdar odprto roko iu srce, ko se gre za dobrobit narodne skupnosti, sklenili smo v tem težkem trenotku obrniti se na slovensko javnost s prošnjo, da bi po svojih močeh pripomogla dobri stvari k zmagi ter podprla slovenske delavce trpine, stavkujoče v Ajdovščini.
Leta in leta je ajdovski trpin prenašal težak jarem, zavedajoč se, da mora priti dan, ko mu sine solnce lepših, srečnejših dni. In res! Naslanjajoč se na »Narodno delavsko organizacijo" so ajeovski delavci vspričo mrtvega tovariša, ki je onemogel padel kot žrtev surovega izkoriščanja pred strojem, s katerim kopiči milijonar nemški žid Brunner kupe zlata, sklenili raje umreti nego umirati počasne mukotrpne smrti.
»Narodna delavska organizacija" je proglasila pred več nego enim mesecem stavko v Ajdovščini, da reši bednega proletarca, da ga dovede do delavskih pravic.
Rojaki! Stvar, za katero se tu bori N. D. O. ie za ves narod velikanskega pomena! Delavci !! Tudi Vas bode mogoče usoda pahnila kdaj v štrajk, izrazite svojo solidarnost, pomozite materijalno v kolikor zamorete trpinom, a izpovejte glasno, da bo čul ves svet, da sočustvujete s svojimi ajdovskimi sobrati, borečimi se za svoje pravice.
Kdor more, naj pbmaga! Vsak vinar je dobrodošel, vsak groš je že uvaževan pripomoček. Pomozimo svojim bratom v boju proti brezvestnim izkoriščevalcem, ajdovskim trpinom pa kličemo: Delajte z umom, počivajte z roko, zmagajte s solidarnostjo !
Darove, ki bodo objavljeni v »Slov. Narodu" in glasilu N. D. O. »Narodni Delavec" v Trstu, sprejema urad »Narodne delavske organizacije" v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6.
Odbor N. D. O. v Ljubljani.
*
* *
Razven »Slovenskega Naroda" so priobčili dosedaj poročila o brutalnih razmerah v Ajdovščini sledeči časopisi: »Soča" (v Gorici), »Edinost", »Slovenec" m »Češke Slovo" (Praga).
*
* *
Danes zvečer se odpeljeta tov. J. Mandič in Skalak v Prago, kjer bo v pondel ek zvečer velik javni shod češkega delavstva in na katerem bosta informirala češke tovariše o novodobnem mučeništvu naših tovarišev v Ajdovščini in pozivala češko delavstvo k solidarnosti.
*
Slovenci! Rojaki! — Hud boj, kateri nima več samo značaja boja proletarcev, ampak značaj narodnega boja, bijejo naši trpini delavci iz predilnice v Ajdovščjni s trdnjavo nemške sile in ošabnosti. Šest tednov se borijo, ne interna-cijonalni, ampak narodni naši delavci za pripoznanje pravične plače. Šest tednov si stojita na slovenski zemlji obogatela nemška tovarna in izsesani slovenski delavci trdovratno nasproti. Spominjamo se besed, katere je izustil ravnatelj Brunner ob proglasitvi štrajka : »Teh par kronic N. D. O. bodemo kmalu spravili v zrak". In res je žrtvovala N. D. O. do danes že 4000.— kron, roči štiritisoč kron za ta neenaki boj.
Ali N. D. O. ima skrbeti tudi za tekoče težnje svojih članov.
j« zadrhtela v tajni grozi in veliki bolesti. K* ko ji je bilo težko, kako so jo rezala mcževa vprašanja. Pa ga mora tolažiti. Smili se ji revež. Nikoli ni imel nič dobrega na svetu. Zdaj, ko se je jima nalahko nasmehnila tiha sreča mirnega domačega ognjišča — pa....
Zapeklo jo je v očeh in zbodlo jo je v prsih. Solza, grenak in kalen biser materinske ljubezni, ji je zdrknila po licu in ji kanila v nedrije.
»Francka, za božjo voljo, zakaj pla-kaš? Ali morda sama ne verjameš, kar si mi pripovedovala ?“
Strahoma jo je pogledal in je postavil lonce v košarico.
»Hudo mi je, ko se spomnim na Jožka, pa ti se mi smiliš," je zaihtela.
Težak in teman oblak je priplaval in je zakril pekoče solnce. Otožna polsenca je stegnila in je krčila svoja krila. Nemirna in komaj vidno je mahnila, v vrhu bližnjega kostanja je zašumelo. Na vogalu ulice se je vznemiril prah in se je dvignil v urnem vrtincu. Na obzorju so se nežno pozlatili oblaki in so se strnili v lepe rožnate konture. Rastle so in so izginjale in se spet skopičile v fantastične karikature topo zaokroženih potez.
(Pride še).
Kličemo vas toraj, rojaki, na pomoč, na pomoč za pravico se borečim delavcem v A'dovščini, za delavce, kateri so bili prisiljeni iti v ta neenaki boj vsled skrajnega izsesovanja slovenske delavske pare. Radodarno ponuja tovarna tujim nemškim in italijanskim delavcem boljše plače in jih zvablja v ponemčevalne namene v slovenski kraj, med tem ko domačina Slo-vena izkorišča in — pretepa.
Delavci, in ne samo delavci, Slovenci, spominjajte se v tem težkem trenutku, da tukaj nimamo pred očmi samo zmage tovarne ali delavcev, ampak se gre za zmago Slovenca ali Nemca. Vsakega dolžnost je, da žrtvuje, — žrtvuje z rednimi tedenskimi prispevki. S skupnim odporom mora biti premagan naš sovražnik.
Prispevki naj se pošljejo na N. D. O. via Lavatoio, Trst.
Veselica N. D, O. v korist štrajkujočih.
Pretečeno nedeljo je bil za nas vesel dan. Spoznali smo vnovič zlato in dobro srce slovenskega delavca, prepričali smo se spet o intenzivni in globoki solidarnosti našega delavstva.
To dobro de človeku, vesel je in ponosno mu bije srce, ko se iskre oči živega in velikega navdušenja.
Tako je bilo to nedeljo v Barkovljah na veselici, ki jo je priredila N. D. O. v korist štrajkujočih tovarišev v Ajdovščin'. Pa naj je bilo vreme še tako čmerno — čete naših tovarišev so se pomikale po Miramarski cesti in so zasedle Narodni dom in vrt do zadnjega kotička. Kmalu se je vnela prava živahnost:	tamburaši
in pevci pevskega društva »Adrija" iz Barkovelj so se obnesli prav dobro. Posebno mnogo aplavza, zasluženega aplavza so želi pevci s preciznim izvajanjem pevskih točk.
Med tem so prišli med nas učiteljišč-niki iz Sarajeva pod vodstvom profesorjev Steva Markovič in Josipa Milakovič,
Podpredsednik tovariš Jaklič stopi na oder in jih prisrčno pozdravi. In kakor iz enega grla jih pozdravlja še občinstvo z glasnimi iu prisrčnimi vzkliki. Na odru se prikaže profesor Stevo Markovič, da se zahvali. Pa skoro ni mogel do beaeHe, tako viharno smo ga pozdravljali. Radostnih spominov prevzeti, kar so videli na svoji poti sem do Adrije, je govoril profesor, bi ne mogli povedati, koliko lepega so videli na slovenski zemlji in kako lju-beznjivo so bili povsod sprejeti. Krasot slovenske zemlje in kremenitega ljudstva slovenskega ne bomo mogli pozabiti nikoli. Radujemo se, ko smo Vas poznali. Kulturna vez bo morala biti odslej med nami tem tesnejša, saj smo si po aneksiji Ilerceg-Bosne sosedje.
0 Vašem krepkem življu tu ob Adriji smo že čuli in smo se tega veselili. Mnogo nas je Jugoslovanov pod žezlom avstrijskim, močni bomo, če se bomo zavedali svojih moči. Ne tlačevanje in hlapčevanje — kakor doslej — svobodno in krepko življenje na krasni slovenski zemlji: to je želja, ki nam z vašim pesnikom kipi iz srca:
Le vstani borni narod moj do danes v prah teptan; pepelni dan ni dan več tvoj —
Tvoj je vstajenja dan!
S temi lepimi besedami Gregorčičevimi je zaključil svoj govor, na kar občinstvo spet ni moglo nehati z radostnimi klici. Nato so zapeli srbski učiteljiščniki par pesmic prave jugoslovanske melodije, otožne in globokočuteče.
To je bil res diven prizor: ljudstvo je strmelo in poslušalo čisto nekaj posebnega, pesem, porojena med solzami in v stoletnem boju za svobodo, za zlato svobodo in pravico, otožna in iskrena pesem skrbeče majke je plavala nad nami! Ti tožni zvoki, ti pevci z nemirnega Balkana, ne, tega ne bomo pozabili nikoli....
In spet so zabrnele tamburice, in spet so zaorili prelepi zvoki divne naše slovenske pesmi.
Zdaj pa je podpredsednik tov. Jaklič v kratkih in jedrnatih besedah povedal zgodovino štrajka v Ajdovščini; v ostrih besedah je opisal življenje tamkajšnjega delavstva. Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli do tako lepo vspele veselice: občinstvu, pevskemu društvu »Adrija", tamburašem in marljivim diletantom, ki so vsi takoj obljubili brezplačno sodelovanje.
Po kratki in šaljivi enodejanki »Popolna žena" so bili razdeljeni lepi dobitki srečolova.
Zadovoljni smo z veselico tudi v gmotnem oziru tembolj, ker smo se že prav resno bali, da nam bo slabo vreme vse pokvarilo.
Ob 10. uri zvečer sta prišla v dvorano tov. Josip Mandič in I. Bufon, vračajoča se z bojišča — iz Ajdovščine. Tov. J. Mandič se je tekom poročila o položaju v Ajdovščini zahvalil v navdušenih besedah prirediteljem te zares lepo vspele veselice, v prvi .vrsti seveda pevskemu društvu »Adrija".
Politični raizgled.
Avstrijska zbornica.
Tako. Zdaj je tudi tega konce. Bie-nerlh je poslal poslance domu. Izmotal se je na ta način iz neprijetnega položaja. Stališče res ni imel prijetnega. Bosanska agrarna banka, italijanske vseučilišče pooblastilni zakon, trgovinske pogodbe in premnogi drugi nujni predlogi so izčrpali zadnje moči sicer vedno kaj samozavestne sedanje vlad\
Ko je sedanje vlada stopila na krmilo, je to v slovanskih deželah završalo ne-volje in ogorčenje. Zakaj Hohenburger, Stiirgh in zraven še Scbreiner sa so bili pač slabo jamstvo za pravice, ki so jih pričakovali Slovani od vlade. Nastopili so za Slovane hudi časi preganjanja in zatiranja. Slednjič pa izvemo o nečuvenem atentatu na bosanske seliake potom agrarne banke ogrskih Židov: To in pa burna debata in zakulisno barantanje za italijansko pravno fakulteto je podžigalo in razvaolo duhove zbornici.
Zdaj so poslanci doma in se prekljajo po časopisih, kdo je boljše in lepše vršil svojo poslansko do žnost. Sitno je to poslušati, posebno, ker vemo, da se gre v teh polemikah skoro bolj za osebe ko pa za stvar. Pa naj ho, kakor že je. Kljub odioznosti obstrukcijonistiškega boja v zbornici, kjer so vsi poklicani, ds bi delali za narod, ki jim je zaupal in jih je poslal za to na cesarski Dunaj — vendar uvidevamo, da včasih našim zastopnikom res ne preostaja drugega ko zadnja sredstvo — obstrukcija, ki je kar avstrijska posebnost. V tem slučaju so bila mnenja o potrebi obstrukbije med slovanskimi poslanci različna. Osebnosti so bile spet krive. Stara reč. Kjer sta dva ali so trije Slovani, pa je prepir, mesto da bi se pogovorili in si določili skupen načrt in način boja proti svojim skupnim nasprotnikom. Ampak, če bi imeli vsi pred očmi splošno in skupno narodno stvar, bi to lahko izostalo. In več vapeha bi imeli, več politične vrednosti in več ugleda.
Je že res. Zadnja obstrukcija je bila potrebna tudi koristna in pa nekaj dokaze je doprinesla, da se mora tudi s Slovanci računati. Tedaj moralično je imela morda nekaj vspelia. Ali prav ni bilo, da so se ravno v takem težkem času cepila mnenja med poslanci, ko je bilo treba v tej najskrajnejši obliki nastopiti proti vladi.
DOMAČE VESTI.
Ali je to tudi internacijonalizem ?
V ponedeljek, dne 12. t. m. se je vršil v gostilni »Internacijonal" shod železničarjev. Dasiravno so na vse mogoče in nemogoče načine agitirali, je prišlo celih 24 sodrugov. Med shodom so začeli slovenski 8odrugi godrnjati, da ne razumejo, zakBj se vedno le nemško govori na niih shodih, ko je vendar pretežna večina slovenskih delavcev navzočih. Da vstreže tej opravičeni želji slovenskih sodrugov, se oglasi k besedi neki železničar — Toda zdajpačujtein strmite! Denuncijant Falk in Jože Kopač mu nista hotela dati besede. Šele na zahtevo zborovalcev sta dala na glasovanje, ali ima odbornik socijalno-demokratične železničarske organizacije pravico na internacijonal-nem shodu govoriti slovensko ali ne. Z veliko večino glasov so slovenski delavci dokazali, da so veliko bolji socijalisti kakor njihovi voditelji, in predsednik shoda hočeš ali nočeš mu je moral podeliti besedo. — Ali komaj je pričel govoriti, ga je prekinila nemška manjšina navzočih renegatov iz »Adriaperle" z žvižganjem in rjovenjem. Ampak to ni govornika oplašilo, marveč jim ,je tudi on glasno povedal, da ne bi bil pričakoval nikdar kaj tacega od stranke, ki hoče biti internacionalna. Povedal je še marsikatero Kopaču in Falku, katera dva sta bila v njegovi bližini, ali radi prevelicega hrupa ni mogel naš poročevalec vsega razumeti.
Jože ! Jože ! Kaj • tacega bi ne bili nikdar pričakovali od Vas. I)a boste slovenskim delavcem po nemško zabijali soci-jalizem v glavo, potem, ko ste se prepričali, da v slovenskem jeziku to ni šlo !
Kdor ne verjame, dobi groš. —
Sodrug Kermolj poroča v »Rdečem pra-
porju“, da je stanje strokovnih organizacij v Trstu sledeče: železničarjev 1227, delavcev glavnih skladišč 400, Mesarjev 600, krojačev 104, tiskarjev 110 i. t. d. Ime-novani list pravi dalje, da se imajo strokovne organizacije za te krasne številke mnogo zahvaliti sodrugom Jernejčiču, Ker; molju in Milostu. ki so baje z vsemi silam} delali na to, da homatije v italijanski socijalno-demokratični stranki niso segle tudi v slovenske strokovne organizacije.
Gori navedene številke gotovo niso tako visoke. Znano nam je, da gospodje sodrugi radi pretiravajo. Ako bi bile vse druge številke v redu, pri železničarjih so se gotovo zmotili za približno 1000 članov. Zakaj so nehali izdajati „Delavski list“, če imajo toliko članov?
Kdo dobi groš?
»Delavski list", glasilo jugoslovanske socijalno demokratične stranke v Trstu, je v najlepši dobi svojega življenja mirno >« na podlagi internacijonalizma zaspal. Vzrok preranega samomora je nalezljiva bolezen bivšega dnevnika ,,Il Lavoratore“. Prip°' ročamo ga v blag spomin in pozabljenje'
DOPISI.
Iz Trsta. — Prejeli smo in priob’ čujemo : Izvolite, gospod urednik, prijavit' nastopni članek : Na nemško prevzetnost odgovorimo tudi mi delavci primerno !
Cital sem v »Edinost", kako je grašk' nemški nadutež Rosegger pozival vse pre' možne Nemce, da naj nabirajo darove z® zloglasno nemško »Siidmark". Predlaga' je namreč, da naj se prične zbirati dva' miljonski fjnd za omenjeno šolsko družbo, da bi tem vspešnje,še ponemčevala naše dežele. Temu pozivu je odgovorilo precejš«0 število premožnih Nemcev, kateri so vo)jnl darovati vsak po 10 kron letno; tako, d® se v nekej letih nabere tisti dvamiljonsk' fond.
Tudi mi Slovenci ne bomo držali rok križem. Za Ciril-Metodovo družbo mora®0 delati na vse pretege. Poglejmo Čehe i« Poljake !
Po svojih močeh moramo tudi mi lavci kaj storiti. Naše moči so skrom«0 a nekaj bi zmogli. Naša organizacij8 je važen faktor za narodno probujo. Ak° bi se vstanovila kaka podružnica na jerskem in na Koroškem, bi to bilo veh' kega pomena. Trdo verjamem, da se zgodi prej ali slej v tej ali drugi oblik'' Ampak zdaj bi bilo dobro, če ne druge!!8’ vsaj teren pripravljati za našo idejo in °9 našo organizacijo. To bi lahko storili, čist5 lahko. V listih sem večkrat čital poz^’ da bi pošiljali prečitane slovenske liste «° narodno mejo. Prav dobro! Shranjuj«10 »Nar. Delavca" in ga razpošiljajmo v v°’ likih množinah med svoje rojake na mej1, Ako dobro premislimo, bi to bilo velike!?9 pomena; kajti delavci v tistih krajih • čitali naš list in bi se seznanili z naši*' dejami. In prišel bi čas, ko bi iz la®t«f volje zahtevali ustanovit ;v podružnice. T®8 bi Be napravljal teren za naše ideje. K9 kega nomena bi to bilo, lahko uvidi vs®8 tovariš.	M
Nekaj naših tovarišev naj bi vzelo v roke, pa bi šlo.
Penavljam še enkrat: da bi to “

videz skromno delo prinašalo obilo sad0: — - -#
Prosim torej tovariše, da bi se odzv°' temu vabilu ; dogovoriti bi se morali s®«1 še glede načina.	*
Bodimo zavedni! Toliko v premi®}0'
Nelci vaš tovori*1
Z železnice. (Dopis). Z veseljem s"}},
doznali iz časopisov, da so šla v potrje«} pravila „Zveze jugoslov. železničarjev*1. \ prevideti mora sleherni, kako potrebno F da se jugoslovanski železničarji tesno zdr
žimo, ako je zasledoval v zadnjem ^
pota slavne internacijonale. Internacijo«0
vpije vedno : kaj narodnost, — žep i«
V
lodec, to so tisti, ki nas kličejo! P0^ Ali kako si hočemo pridelati cvenk« ( pomiriti naš želodec, ako nas izpodrR”, vedno bo'j in bolj tujci, in nazadnje , dobi Slovenec zaslužka na svoji l«s «
\f
grudi. In ravno internacijonal«. največje zasluge na tem, da se nahal0 naših slovenskih krajih pri železnici « .
manj dve tretjini Nemcev, in vendar ^ četa železnici, državna kakor južna, ^ Celovca na Koroškem in od Maribor« Štajerskem do obal jadranskega &°0l izključno po slovenski zemlji. Uvidc''0^ jasno dejstvo, da dobimo edino pi*avo ^ stopstvo in zagovorništvo v namerava^,-,
društvu „Zveza jugoslov. železničarj0^ii katera sloni na narodni podlagi,
smo se tudi mi železničarji iz Seža«e^|e'
6. t. m. v prijateljskem krogu in smo , nili, pristopiti od prvega do zadnj«!^
„Zvezi jugoslovanskih železničarjev. društvo ima svoj sedež v Trstu. Prlt‘
e®° torej z veseljem ustanovnega shoda ’’ "v®ze“, kateremu bode sledil precej usta-n°Tn> shod podružnice v Sežani.
, Srdita impotenca. Solkanski „so-FuSi ‘ groze predsedniku goriške podruž-lce N. D. O., tov. Knafliču, da ga bodo Jj‘lPadli, ko pride v Solkan. Tovariš. Kna-s je že v časniški polemiki pokazal, da ^.lle hoji zlobnosti, ki bi mu jo radi Pr,zadjali razni „sodrugi“ in njihovi „vele-nn“ — ustrašil se tudi ne bo neumnih §?°$€nj in eventuelnega dejanskega napada. 'c?r Je pa značilno za našo takozvano j^c|alno-demokracijo, da si ne more pri-0rit> tal drugim potom ko z neotesanimi ®aPadi. Gospoda rdeča, ste pač banke-°tni! p0maga nič ! Sic transit........
Darovi.
v Za štrajkujoče v Ajdovščini. N. N.
K Čretnik M. K 2, Blažič I. nabral je tovarni Linoleum K 4, Štolfa Jos. K 1, nabral med pevci društva „Kolo“ 8, Moldan K 2, Bonefačič K 2, Štolfa “°s. nabral v gostilni pri „Deteli“ K 3'32, 1 žganjariji Bonefačič K 1'60, Baučer *r&n 30 st., gospa A. Slavik K 4, nabrale I18 veselici pri Sv. Ivanu g.ce Mici Lenasi ln Bora Vinčeh K 30, gospa Čelar in Maz‘- K 1’60. Bakcivila K 1, pevsko društvo „Adrija“ v Barkovljab nabralo po Veselici K 13, Anton Bremic K 1.
Marc Iv. ker se ni udeležil veselice * barkovli ah 60 vin., Škamperle K 1—, ^kancer Fran K 2'—, Maganja K 1’—, v Janežič K 10'—, nabrali odborniki !)ri odborovi seji „Tržaškega podpornega 111 bralnega društva41 K 5'50, J. P. ker hi udeležil nedeljske veselice K o'—, na k*trinji pri tov. Mladovan-u gg. Anton '°vk in Andrej Ce.i po 5‘— kron.
Na veselici „Narodne delavske organizacije41 v Barkovljah dne 11. t. m. so P^pbčali vstopnino sledeči gospodje: Dr. *r. Brnčič, deželni poslanec Svetko Marjanc, Babič Josip, predsednik konsumn. vruštvm r Jadran“ 2 K, Josip Pertot K .'60, Somrak K 1-30, Šorn K P20, Le-kčar. Novak Josip, Turk Anton, Žbogar,
N. in Sodor po 1 K, Benčina L., Zafred, Skalak, Zadnik, Nussdorfer, Cotič ^an, Martelanc, Sušmelj, Martelanc An-kn. N. N., Anton Žiberna, Može, N. N., jVkar Fr,, Martelanc Karel, Lavrenčič, Mikoth, Sraj, Žnideršič Martin. N. N., Se-kr Josip, N. N., K. P., I. Ž., I. U., Kralj, £°§mina, Stiebil, Ščuka po 60 vinarjev, ^r>stina in Pepca po 50 vinarjev, Čermelj, ‘k N., Žerjal in Z. po 40 vinarjev, Križnič, N. N., N. N., Jelen I., Trošt, o N., Šmuc, Kocijančič, Marc. Furlan, v'tek in Bole po 20 vinarjev, N. N. in ^ N. po 10 vinarjev. Rebek Andrej, ker v >1 mogel vdeležiti veselice N. D. O. v Vkovhah 1 K.
Iskreno zahvalo izreka vsem daroval Cfl*i odbor „Nar. delavske organizacije44.

Odgovorni urednik: ŠTEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu.
ZAHVALA.
Podpisani si šteje v prijetno dolžnost ^valiti se tudi tem potom najprisrčneje Pevskemu društvu „Adrija“ ter buraškemu in dramatičnemu °^scku tega društva za preprijazno sodclo-lJ'njc na veselici, ki se je vršila minulo ne-Ue\io v prid stavkujočim v Ajdovščini. Ob pa se hvaležno spominja zaslug, ki 80 jih za prireditev te vspele veselice dobili predsednice imenovanega pevskega
■	r,'šiva gosp. Dragotin Pertot, odbornik ^e9a gosp. Janko Pogorelec, pevovodja g. fjnlj ter vodja tamburaškega odseka g. lMk0 pertot. '
Trst, dne 14. julija 1909.
^___ Odbor N. D. O.
tflojz Povh, urar
s pridelano delavnico
■bsf - Via del Sivo št. 26 - Trst
tjjjj. bvrSujB vsako popravljanje žepnih in sten-Ijar hr kakor tudi vsako zlatarsko in dragu-
■	vSko delo po najzmernejih cenah.
a,l1stvo za dve leti za vsako popravljanje.
Slovensko podjetje! "M
Književne novost!.
GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K 2-20
vezano „	3.20
GOVEKAR:	»Dobra gospodinja1,
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano....... 2'80
»Štiri ruske slike", povesti ....	„ —‘60
BENEŠ: »Brodakovakl odvetnik" .	„	150
Kip Gregorčiča................ 4-—
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
NOVOST!	’	NOVOST
Nakit) za dvorane In vrte pri :: zabavah ::
v belo-modro-rudečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 10, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Slovanski knjijarni In papirnici
Josip Gorenjec
Ulica Valdirivo 40.
TRST.
TVRDKA
Adolf Rostoris
skladišče oblek za moške in dečke
Trst, vin S. Giovnnni 10,1. n.
(zraven restavracije Gooperativa ex
prodaja na mesečne ali led. obroke
obleke in površnike za moške, perilo i. t d. -
NAJDOGOVORNEJŠE CENE.
jKatevž furlan
ul. Antonio Coccin 11
(prej Androna del Moro).
ima najboljše vino v Trstu.
Tovariši členi N. P. 0.!
Podpisani Vam naznanja, da je otvoril svojo novo gostilno

(Gostilna pri Gimnaziji)
v ulici dello Scquero nuovo 7.
kjer se postreže vsacemu in vsem ravno tako in po istih cenah, kakor prej v gostilni „Prl stari l)reskvi“. Priporoča se za obilen obisk
Hinko Kosič.
gnu i b n d B n ■ m a b^
i Konsumna Zadruga članov „N. P. 0,“ r
(registrovana zadruga z omejenim poroštvom)
je odprla
svoje prvo skladišče
I	v ulici Bosco štev. 17.	I
* Skladišče ]e odprto: vs»k dan od 7. I I zjutraj do 1 pop. in od 3.—8. ure zve- I | Cer; oh sobotah le odprto do 9. ure j e zvečer; ob nedeljah zaprto.	■
ODBOR.
■ ■ ■ n
na
AUSTRO-AMERIKAMA - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
TRST—NOVI-VORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec.
TRST—NOVI-ORLEANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec.
TRST—BUENOS-AIRES, via Almeria, Cadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Santos ali Montevideo, odhod vsaki mesec.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Tr»tu, ulica Molln Plooolo it. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
Novo pogrebno podjetje

Pisarna in prodajalna Via Vineenzo Bellini št. 13.
Telefon št. 1402	(poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon 1402
Zaloga oprave ulica Massimo D’Azeglio št. 18.
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve ; čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	[Cene nizke, da se ni bati konkurenze.
Za slučaj potrebe se nljudno priporočajo
HENRICH STIBELJ in drugi
J
VESNA
imenuje se izvleček iz rastlin in drugili naravnih snovi. Izkazala se je kot edino res uspešno sredstva za raŠČO las. U3peh zanesljiv že po kratki uporabi iste tudi na največji in zastareli pleši. — Spričevala uglednih in znamenitih oseb na razpolago i	i Cena steklenici od IOO gr. K 1-50. \  ——>
Dobiva se pri založniku :
M. ŠKRINJAR, Trst, ul. Solitario 25.
PEKARNA in -SLADČ1ČARNA
Vinko skerk
TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9.
V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi. se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni.
Spoštovanjem VINKO SKERK.
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
JOSIP STANTIČ
Zalagatelj c. kr. redarstvene stražo, c. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, c kr. priv. lloyd. orož. c. kr. finančne sti-aže v Trstu, Kopru In Pulju.
TRST. - Ul. Rosario st. 2.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodaja najboljše voščilo (is) C. ia II.
Velika izbera Galosch
-----Cene nizke.-----
— Postrežba točna. —
UH	kemično pripravljena tekočina radikalno za
iztrebljenje mrčes (osobito stenic) je povsem _______ neškodljivo zdravlju in opravi.
Vsestransko priznavanje in mnogobrojna spričevala (hotelirjev, vojaških oblastih itd. itd.) dokazujejo izbornost „MX>RANE“.
Cena steklenici od IOO gr. 50 vin.
Dobiva se po večjih mirodilnicah.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji
pekarni in sladščičarni
v ulici CASERMA 17, in na TRGU CASERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh, najfinejše slaščice, potice itd ter razne likerje in vina v buteljkah.
Udani
Alojzij Gul.
Tovariši!
Dne 26. junija 1909. je odorl • svojo brivnico naš tovariš *
ud tiar. Del Orj. Anton Novak
ulica Settefontane št. 13.
ki se tem potom priporoča vsem tovarišem in Slovencem sploh za mnogobrojen obisk.
Sprejme mesčenike po najnižji ceni.
Člani „N. D. O." dobe 2°/o popusta, ako nakupujejo v trgovini jestvin
3van VJiegele & dr.
•• (jtfatija JVtillonig) ••
ul. C. Ghega štv. 10.
Člani „N. D. 0“ ! Pozor !	1
V trgovini jestvinami
ANTON ŽERJAL, v uta BELVEDERE Št. 3.
in v Filijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerclale št. 18. dobite vsi K I.— blaga zaston
ako nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom.
Telefon št. 699^	Telefon št. 699.	,
(Konsumnn zadruga 11. D. 0.
Prodajalna: ulica Bosco 17. : Telefon: štev. 23-21. :
tovariši!
Čisti dobiček tega Vašega prvega gospodarskega podjetja )e namenjen le ::	Vam In Vaši sveti stvari!	::

Na novo vrejena
Slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“ priporoča podpisani svojo dobro-znano
,,Kavarno Universo"
na trgu della Caserma št. 1, tik „Narodnega doma", kjer ima na razpolago najfinejše likerje ter tukajšnje in zunanje slovenske, italijanske in nemške časnike, kakor tudi najboljše ilu-strovane revije.
Za obilni obisk se priporoča vdani
Fran Bojc.
Delavci'!
v
Ce hočete dobiti kozaree dobrega in cenega vina vstopite v
VINOTOČ
ulica del Vento 20. (vogal ulice Guardia.)
Prepričajte se, da četrt najboljega vina stane le 14 st., na dom po 12 stot. Za obilen obisk se priporoča
___________________JOŽE LEBAN.
: Pekarna jVireuie :
v Rojanu, ulica Montorsino št. 7
ima na razpolago
C vedno svež kruh n
in vsakovrstne najfiinejše sladščice.
Sprejema naročila.
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Ornišu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne
„All’Adria“ ul. Nuova štv. 11 in „A1 fratelll dalmatl“ ulici Zudecelie štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst.
Slovenski delavci !
Postrežem Vam z kozarcem dobrega in pristnega vina v svoji gostilni
„Pepi Moro“
Belvedere 49.
ter tudi vsaki dan z vsakovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedmi.
Za obilen obisk se priporoča
Ivan Škerjanc.
Podpisani priporoča sl. občinstvu in članom „N. D. 0.“ svojo
Pekarno, sladščkarno in tov. biškotov
v Ulici del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago
BV vedno svež kruh WH
raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd. ,,	Vdani
/'	LOVRENC REBULA.
Civilna in vojaška krojačnica
Pavel Pestotnik
Trst — ul. Farseto št. 46 — Trst
se priporoča
slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“
Cene najnižje. - Delo solidno. - Postrežba — točna. —
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah |
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih naj finejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Civilna in vojaška krojačnica
Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. —
Odlikovan dne 5. aprila 1 906.
v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko „GRAND PRIX“ diplomo.
Naročbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom
August Štular.
TRST, via delle Poste 12. I. nadst.
(nasproti Smolarsove papirnice.
Ugodno kupovanje.
40 metrov daljših docela porabnih ostankov, platno za pernice, zefir, oksford, barvano blago, flanela, platno za srajce, vse samo za 18— kron proti povzetju.
V vsaki pošiljatvi je poleg tega še za dve boljši obleki blaga, če ne ugaja, vrnem denar.
fi. Pinkava
tkalniea v Dolni Radeehovi pri Nahodu, Češko.
Pekarna in slaščičarna
Benedikt Suban
TRST, - ulica deINstria št. 12. - TRST
je preskrbljena s kruhom lastnega izdelka ier veliko Izbero vsakovrstne moke in mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan.
3/0T Postrežba na dom
Pekarna •
Valentin Kukanja
vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi
Ima na razpolago
- - vedno svež kruh - -
in vsakovrstne sladščice.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano
gostilno s Krušnim orlom
v ulici Stadion štv. 19,
kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce.
Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan.
Podpisani priporoča svojo
GOSTILNO
i ul. deli' Istrla 658
kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili.
G. Babič.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno in slaščičarno
Čampo Belvedere št. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
Udani Filip Trobeo.
Podpisani naznanja članom „N. D. 0“, da je v ulici del Solitario št. 3 odprl svojo
M* GOSTILNO
JL GASTELLO Dl DORNBERG”
kjer toči najboljša vipavska, izborna Istrska in najfinejša desertna vina, in ima poleg tega vedno na razpolago gorka in mrzla jedila. Postrežba točna in cene zmerne.
Za obilni obisk se priporoča vdani
R. Lužnik.
—Pekarna i sladščičarna —
Josip Pahor - Trst
ulica Madonnina št. 39.
ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan
svež kruh lastnega izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladščice in Izdeluje najboljše biš-kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na dom, Telefon št. 1190.
1 Pekarna Karol Trošt'
TRST, - Čampo S. Giacomo št. 20. • T$
(nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vsa1*0, vrstne sladščice, čokolado itd., kakor ‘0 najfinejše likerje.
Gostilno društvo Jadran
ulica S. Marco št. 17.
toči najboljša
vipavska
in istrska vina
Gorka in mrzla jedila so vetlo°j na razpolago, kakor tudi slovenski časopisi. — Najnovejše avtomatični orgije, katere svirajo izbrane slovel1' ske komade.
W Postrežba točna.
amr Cene zmerne.
Za dobrohotni obisk se priporoča
Odbor	krčmar
društva „Jadran“	Vinko Kante.
IVAN KOŠMERLJ IVANOV
priporoča svojo
TRGOVINO Z JESTVINAMI
v ROJANU, ul. Montorsino št. 7. kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonija111" in druge jestvine, kakor tudi razne delih*' teše, najboljša vina in pivo v buteljkah.
** Osi Slovenci v slovensko trgovino! *'
V. DOBAUSCHEK
TRST, ul. Giosue Carducei 11 (prej ul. Torrente), TRST.
O
Delniška
K 10,000.000
Telefon 19-95.
co
60
ro
X)
T3
O
£
Q
>
O
C
o
c
>
CD
C
D
Zaloia izptDvUeiih oM in perila za mite ii ftečke.
Vporabite priliko!
občinstvu,
razprodam svojo obilno zalogo,
* da sem občutno znižal ceno blaga.
Kdor se hoče lepo in ceno obleči, naj se zglasi v moji trgov
naznanjam cenjene!1''1
ID1,
Moderne moške obleke.....................K 16
do K 60'' 60-20-
črne moške obleke na izbero....................... 14’—
Obleke za dečke na izbero......................... 1‘2-—
Moški jopiči iz bombaževine, ki se dajo prati . . ,,	2 80
„	„ iz boljšega blaga, . . . ............„	7—
„	,. iz Alpagasa, črni in modri............. 0’—
črne moške hlače, za delavce, I................„	2 50
Volnene moške hlače............................... 4-—
Hlače za dečke.................................„	1 20
Volneni površniki za moške.....................18‘-—
Močne delavske srajce.............................  1'50
Poleg tega velika izbera vsakovrstnih oblačilnih predmetov moške in dečke po jako ugodnih cenah, mali kostimi, bele in piši srajce, maje, spodnje .hlače, nogavice, ovratniki zapestniki, napr^n1" kravate, naramnice, žepne rute, črni klobuki in moške kape.
4'^ V" 16-' r,-' 20< 4'x 4(K 3l' 1»
P>?
Lastna krojačnica. — Izgotovljajo s? obleke po meri.
Govori se slovensko.
ČEŠKIH HRANILNIC
:;rs:OSREDNJA BANKA
Podružnica v Trstu —Piazza del Ponterosso 3.
vloge na knjižice.	Premijene vloge
Q	MENJALNICA. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih
zavodov avstro-ogrskili. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije. ^
It
Vlog okoli:
K 100,000.000
Naslov za brz.: SPOROBANKA
- JADRANSKA BANKA v TRSTU -
KUPUJE IN PRODAJA
V^EDflOSTTiE PflPlHtJE
(RENTE, .OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISMA, PRIdORITETE, DELNICE, SREČKE 1. t. d.)
---VALUTE IN DEVIZE------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
—Uradne ure ; 9 — 12.,
Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje).
Mont menic in Maso, borna naročila
SflFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
DOKUMENTOM VKRCANJA.----
2-30 — 5.30. — Brzojavi: „JADRANSKA“ - Tr.t. — Telefon : 1463 in 793.	-.-.
4
II 0 4
VLOGE NA KNJIŽICE.
0 — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN —
VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI
8 Restavracija, S TrSt — Grand Hotel BftliKAN — Trst = = Kavarna, s S
cene zmerne.	*	~	ppnp Tmprnp
cene zmerne