M*mtm ŠJša%niiž Glasilo Udruženja p. 11 uslužbencev kraljevine Jugoslavije, Dravske sekcije v Ljubljani. Letnik XI. V Ljubljani, dne 1. septembra 1931. 17. štev. Jožko Čampa: Ureditev našega udruženja v idejnem in tehničnem pogledu* Stanje, ustvarjeno v stanovsko strokovnem življenju jugoslovenskih p. t. t. uslužbencev s predpisi § 76 zakona o uradnikih, je dalo povod za obširne polemike in razprave, pa tudi za razna nesoglasja v društvenem življenju. Kakor vedno ob takih prilikah, se v svrho uveljavljenja raznih načel, stremljenj, načrtov in ambicij vodijo tudi v našem stanovsko strokovnem življenju številne borbe, načelne in nenačelne, poštene in nepoštene, javne in odkrite, pa tudi tajne in zahrbtne. Kakor pri vseh stvareh, tako se tudi pri problemu ureditve stanovsko-strokovnega življenja p. t. t. uslužbencev uveljavljajo razna mišljenja, boreča se za svoje cilje z raznimi sredstvi. V čisto načelno borbo posegajo neredko tudi nenačelne, osebne ambicije in špekulacije. Da bo članstvo naše organizacije kakor tudi ostalo dobro misleče p. t. t. osobje pravilno poučeno o tem važnem vprašanju, ki posega globoko in življenjsko v usodo našega stanu in naše stroke, hočemo v naslednjih poglavjih informirati članstvo in p. t. t. osobje objektivno o stanju. V zvezi s tem bomo razpravljali načelno o vseh važnejših problemih, ki se nanašajo na idejno in tehnično stran ureditve našega udruženja. Te razprave bo prevejal duh onih programatičnih načel, ki so se izkristalizirala v večletni borbi za reorganizacijo stanovsko strokovnega pokreta jugoslovanskih p. t. t. nameščencev, in na kateri so sodelovali, za katero so se združili najboljši delavci v vseh organizacijah p. t. t. uslužbencev. Ta načela tvorijo zamisel o najprimernejši ureditvi edinstvene organizacije p. t. t. uslužbencev in o njenem delovnem programu. Zato bo v teh razpravah izčrpno obdelano tudi materialno vprašanje udruženja in njegovih ustanov, kakor so poštni domovi m zdravilišča ter nadalje vse važnejše akcije socialnega, gospodarskega in kulturnega značaja. L Z ustvaritvijo edinstvene organizacije še ni vse doseženo. Kajti edinstvo samo še ni pogoj za uspešno, koristno in zadovoljivo delovanje organizacije. Edinstvo je samo podlaga, na kateri je treba zgraditi stavbo strokovnega udruženja jugoslovenskih p. t. t uslužbencev. Uspešno delo udruženja pa zavisi od njegovega ustroja, od njegove tehnične in duhovne strukture. Pod tehnično strukturo si zamišljamo definicijo norm, ki predpisujejo, kako naj bo ogrodje udruženja sestavljeno in razčlenjeno, kakšna naj bo porazdelitev udruženja v teritorialnem in kompetenčnem pogledu, kako naj se sestavlja njegova samouprava, v kakšnem medsebojnem razmerju naj bodo njegove sestavne upravne edinice, na kakšen način naj se uveljavlja v udruženju volja članstva, kako naj bo porazdeljen delokrog dela, kako naj se izvršujejo posli in delo udruženja, s kakšnimi sredstvi naj se dosegajo njegove naloge, kako naj se upravljajo njegovi administrativni, gospodarski in finančni posli itd. Pod duhovno strukturo pa si zamišljamo izgraditev ideoloških načel udruženja, ki dajejo smer njegovi organizačni politiki v stanovsko-strokovnem, socialnem in kulturnem pogledu in ki uravnavajo zadržanje udruženja do vseh problemov, s katerimi je življenje p. t. t. uslužbencev in naše stroke v posrednem ali neposrednem stiku, tako da more udruženje usmeriti svoje odnose do teh problemov vedno in v vsakem primeru tako, kakor je to najbolje in najkoristneje zanj, za njegovo članstvo in za stroko. Dasiravno leži poudarek in moč udruženja predvsem v njegovi idejni sili in globini, ker je ideja vedno gonilna perut vsakega pokreta, vendar nas uči življenje, da se morejo idejne sile uspešno uveljavljati s tehničnimi sredstvi in da se morejo razširjati vplivno le potom tehnično dovršenih organizacij. Za to so nam dokaz vse velike ideje, ki objemljejo in gibljejo človeštvo. (Religije, države, politični in socialni pokreti itd.) Brez tehničnih sredstev in brez organizačnih pripomočkov se ne more uveljaviti nobena ideja. Zato tudi mi v našem udruženju ne smemo podcenjevati in zanemarjati teh sredstev. Nekateri mislijo, da je organizačna tehnika zgolj prazna in dekorativna forma, kar pa ni res. Sicer pa vemo iz izkustev, da organizačnemu pokretu jugoslovenskih p. t. t. uslužbencev ni primanjkovalo toliko idej, ko tehnične izpopolnjenosti in da smo ravno zaradi tega p. t. t. uslužbenci v svojem organizačnem življenju v mnogo-čem zaostali za državnimi uslužbenci drugih večjih resorov. Naših neurejenih organizačnih prilik je dosti krivo tudi napačno pojmovanje svrhe in naloge stanovsko-strokovnega društvenega življenja. Iz tega napačnega pojmovanja izvira tudi borba zoper edinstvo v naši profesionalni organizaciji, kolikor ima ta borba sploh načelni značaj. Nekateri še vedno mislijo, da je edina naloga strokovnega udruženja borba s službeno oblastjo za izvojevanje brezpomembnih krušnih drobtin. Odtod torej tudi tisto ozkoobzorno mišljenje, da se lahko najbolje bore za neke nebistvene zahteve samo ožje in sorodne skupine p. t. t. uslužbencev. Tako pojmovanje svrhe organizacije nima nobenih širših in globljih idejnih pogledov, ker mu je dovolj, da zadovoljuje svoje minimalne materialne potrebe. Za take smotre in za tako pojmovanje organizacije seveda edinstvo in skupnost ni potrebna, nasprotno, edinstvo je takim smotrom na potu in v škodo, kar je razumljivo. Toda ali je tako pojmovanje organizacije pravilno, ali more biti organizač-no življenje, zgrajeno na takih ozkih načelih, res komu koristno? Brez dvoma ne! Kajti tak način borbe za izboljšanje položaja je preventiven. Ker kaj pomagajo slučajne krušne drobtine, dosežene v ugodnem trenutku, ko pa so samo trenutne in ko smo ujeli le oddro bek od tega, kar smo po drugi strani v večjem in načelnem, bistvenem izgubili. S tem seveda organizacija, ki ne vidi vseh proble-lov, ne računa. In kaj se rodi iz tega? Večno nezadovoljstvo, ki se javlja v destruktivnih posledicah, iz česar se potem izcimlja mišljenje, da med službeno oblastjo in organizaci-jo ne morejo biti drugačni odnošaji kakor neprijateljski. Nadalje nevoščljivost in zavist do drugih skupin, ki so tudi slučajno ujele kje kako drobtinico, iz česar se rode potem sovražnosti in antagonizem med osobjem iste stroke. Skratka, same negativne strani, ker je organizačno stremljenje razcepljeno, ker nima širokih osnov in ker ni neke skupne višje sile in moči, ki bi različne težnje koordinirala v nekem idejnem pravcu in po nekih načelih harmonije vseh pripadnikov iste stroke. Smoter strokovne organizacije je v današnjih razmerah in časih višji in globlji. S tem pa seveda še ni rečeno, da bi morala izločiti iz svojega delovnega programa brigo za vsako, tudi še tako neznatno izboljšanje stanja svojemu članstvu. To stremljenje mora biti slej ko prej njena prva in glavna naloga. Vendar pa mora biti njeno delo v tem pogledu smotreno in sistematično. Bazirati mora na širokih osnovah in načelih, izhajati mora iz ideologije, v kateri so obseženi odnošaji do vseh problemov, ki se pojavljajo v sodobnem življenju in vplivajo posredno ali neposredno na stanovsko in strokovno vprašanje. Delo in stremljenje organizacije, ki ima v svoji ideologiji trdno oporo, je trajno in dosledno, ima raven pravec v vseh primerih, ker je njeno stališče do vseh pojavov in vprašanj načelno fiksirano že v njeni ideologiji. Taka organizacija ne izgublja glave v kritičnih trenutkih in ne omahuje ob kočljivih dogodkih. Ne hlasta po navideznih in dvomljivih uspehih, ker pozna njihov izvor in njihove posledice ter jih zna tako oceniti in pretehtati s stališča splošne in širše, relativne in absolutne vrednosti. Novi zakon o uradnikih je s precejšnjo preciznostjo uredil dolžnosti in pravice vsem skupinam državnih uslužbencev, tako da so medsebojni odnošaji raznih skupin natančno fiksirani. Poleg tega je novi zakon stabilen, preračunan na daljšo dobo. Spričo tega je v tem pogledu delo edinstveni organizaciji v marsičem zelo olajšano. Zato bi bilo drobljenje sil v majhne organizacije tudi iz tega vidika brezpomembno. Novi zakon je za strokovno organizacijo velika razbremenitev, zlasti ko bo urejena sistemizacija in druga vprašanja, katerih ureditev je predpisana in zvezana z njegovimi določbami. Zaradi te razbremenitve se bo mogla toliko intenzivneje baviti z drugimi problemi in nalogami, ki so v programu sodobnih strokovnih organizacij. V prvi vrsti s socialnimi vprašanji. Ne v lovu za nebistvenimi in trenutnimi uspehi in drobtinami, ampak v široko zasnovanih socialnih akcijah leži pomen našega edinstvenega udruženja. Tu je odprt njegov delokrog za najbližjo bodočnost. P. t. t. uslužbenci potrebujemo socialnih ustanov, kakor so bolniško zavarovanje, zdravilišča, ambulance, konvikti itd. Odtod bomo uspešno paralizirali nepovoljne higienske razmere v naših uradih in stanovanjskih neprilikah. To bodo zavodi, Id bodo izdelovali za uslužbene oblasti znanstvena in strokovna statistična dokazila o zdravstvenem stanju p. t. t. uslužbencev. Ta dokazila bodo več zalegla in bolj nazorno slikala higienske nedostatke naših uradov in prezaposlenost osobja, potrebo dopustov in odmorov, telesno in duševno izčrpanost, živčno razrahljan ost p. t. t. uslužbencev, kakor tisoč spomenic organizacije. Ravno tako bo moralo posvetiti edinstveno strokovno udruženje več pažnje čisto strokovnim vprašanjem in študijem, strokovni literaturi, naraščaju itd. Zatem kulturnemu delu med p. t. t. osobjem, ki ga bo treba koncentrirati v naših domovih, da poštarji ne bomo stali v svetu neopaženi in neupoštevani, kakor da smo zgolj mašinelna bitja, ki ne umejo drugega, nego znamke lepiti in pisma žigosati. V okvir kulturnega udejstvovanja spada tudi vzgoja članstva za dobre strokovne delavce, kritične in vendar disciplinirane člane in človeški družbi vsestransko koristne ude. Pojasnilo. V zadnjem »Poštnem Glasniku« je bilo objavljeno, da so napredovali vsi, ki so bili 3 leta v skupini in bili ta čas odlično ocenjeni. Da ne bo kakih razburjanj in nepotrebnega dopisovanja, moramo pojasniti, da je za napredovanje iz 10. v 9. in iz 9. v 8. skupino po novem zakonu predpisan rok 4. let (čl. 49. U. Z.) Pri zadnjih napredovanjih se je torej za te skupine upoštevala predpisana doba 4. let, ne pa 3. let. Kdo piše resnico? V zadnji številki »Poštnega glasnika* smo objavili članek o enotnem udruženju, v katprem smo rekli, da je g. prometni minj? ster potrdil samo Udruženje p. t. t. usiuž» bencev kraljevine Jugoslavije, dočim je za* vrnil pravila vseh ostalih društev. Ml smo ta resnična dejstva ugotovili v listu čisto objektivno, mirno in brez žalitev. Naša ob» jektivna registracija dogodkov pa je šla »Poštarju« tako na živce, da je izlil zaradi tega ves svoj žolč na nas in edinstveno or» ganizacijo, jo Poštar« nas postavlja zaradi gornje ve» sti kratkima!o na laž, češ da ni še nobeno društvo potrjeno in tudi še nobeno zavrnje* no. Kaj smo mi krivi, če uredništvo »Po* štarja« spi ter pe ve, pe vidi in ne sliši, kai j,e.drugim že davpp znano? Kaj smo mi kri* vk če se urejuje »Poštar« po polževo? Ali smo mi krivi, če urednik »Poštarja« in nje* govi suflerji miže in si tišče ušesa, da ne b( videli in slišali, kar jim ni všeč? Ali boste mpr kfatkomalo utajili odloke g. ministra, ker vam niso po godu? Ali pp jih hočete mogoče utajiti zato, da bi si ?a kak mesec podaljšali bonorapčke, ki jih imate pri »Po* štarju«, in ki so oči vidno edini razlog, cla, ste proti, edinstveni organizaciji? Mi vam iz srca privoščimo tiste honorarje ip če bi šlo za to, bi bilo še nam žal, da so dnevi »Poštar* ju« štuti. Toda zarpdi v^ih honorarjev mi vendar ne moremo V našem listu molčati o stvareh, ki so važne ne samo za naše član* stvo in organizacijo, ampak sploh za vse poštne uslužbence. In če mi poročamo v svojem listu resnico, odkod si vi potem jejnljete pravico, da izlivate zaradi tega na nas svoj žolč? Upaipo pa, da je medtem dospela vest o odlokih, o, katerih smo mi poročali že 15. avgusta; že tudi do opaženih vrat »Poštar* ja«. Ce ne, pa vprašajte predsednika Osred. društva nižjih uslužbencev, ali mu je morda kaj jcnanp o tem. Mi bi sicer morah po svoji novinarski dolžnosti poročati, da je g. Pen* kp odpotoval dva dni nato, ko je izšel »Po* štar«, .v jjeogrbd m da je bilo njegpvo potp* vapje ,y z gl o tesni zvezi a odlokom o zavr> nitvi pravil Osrednjega društva. nižjih uslužbencev. , Culi smo tudi nekaj o nekih pritožbah, ki paj bi .bile baje vložene m Državni svet zoper odlok, o katerem ^Po* Star« ničesar ne ie. Toda bojimo se, da bi ne bilo zopet zaniere,'pa bomo zato raje po* čakali, da[ bo prej »Poštar«1 kaj poročal o 'tepif.Jffljtl jni tbp res nič badi ne delamo kop* kiircnce. Pričakujemo torej, da bo prihodnji »Pp* štar« prinesei zelo važne novice o spornih odlokih, kakor tudi o uspehih pritožb in in* tervencij g. Penka v Beogradu. Morda bo prinesel iz Beograda vsaj kak' prašek za »Poštarjeve« slabe živce in kako prijetno tolažbo zastran ogroženih honorarjev. To bi še n^s veselilo. Zato želihjo, da bi bilo vsaj še to posiednje potovanje v Beo> grad uspešno in srečno, Če ne za vse, pa vsaj za g. Penka. dbent. š£eop. SmetftoCj tehničar prej voditelj ateljeja Zins Ljubljana Tli Celovška cesta 32/11. Sprejema od 9.—IS. in od 14.—IS. Telefon štev. 34—48 Komu je to v korist? Naš list na pisanje »Poštarja« že dlje časa ni reagiral. Naš molk ni značil prezir* Ijivega ignoriranja, ampak molčali smo za* to, ker smo mislili in želeli, da bo »Poštar« opustil svojo nestrpnost, če mu ne bomo da* jali netiva. Toda naše pričakovanje je bilo zaman. Nasprotno, »Poštar« piše vedno bolj žolčljivo, strupeno in žaljivo. Ni je šte* vilke, v kateri bi ne spustil žela na našo or* ganizacijo in na njene funlkcionarje. Mislimo, da tako pisanje ni v skladu s pojmovanjem stanovske strpljivosti, zlasti v sedanjem času ne, ko je splošna želja tako v naši organizaciji in med poštnimi usluž* benci, kakor tudi pri službeni oblasti, da se izgladijo in pozabijo nekdanji razdori, pre« piri in sovraštvo. Mi odkritosrčno želimo tovariškega sožitja in popolnega izmirjenja med slovenskimi poštarji. Vodstvo naše or, ganizacije dela na tem iskreno in pošteno že več ko eno leto. Za dosego tega cilja je dala naša organizacija dovolj dokazov in odstranila zapreke," samo da bi prišlo do po« mirjen ja in da bi se nehala sovraštva. Pa pa žalost moramo ugotoviti, da ima« mo v poštarskih vrstah še vedno ljudi, ki nikakor ne žele miru, in ki še vedno podži* gajo plamene sovraštva. Ti ljudje hočejo imeti med slovenskimi poštarji za vsako ceno razdor in mržnjo. Zakaj, komu v ko» rist?! Ali je to v interesu slovenskih poštar* jev, al} je to dobro za naš stan, zs naše medsebojne zasobpe in službene odnošaje? Ali je to dobro in koristno za našp stroko? Ali naj bodo sloyenski poštarji res še edini v državi, ki naj se še nadalje 'medsebojno pobijajo, s čbn$fi škodujejo celokupnemu stanu? Ali naj bo medsebojno sovraštvo edina odlika slovenskih poštarjev, s katero smo se proslavili že po vsej državi? Kaj ne bo že enkrat konec tega? -u Slovenske poštarje zanima, kdo stoj j za »Poštagamp:, &4o krije pjegovo pisave^ in se identificira z njp. J^ajti znano je, da ga zdr* žuje • Osrednje ,društyp nižjih poštnih usluž* bencev in Maturantsko društvo. Obe ti dru< štvi pa sta se svoječasno ob pogajanjih za enotno organizacijo izjavili, da sta načelno za edinstvb, šfe posebno pa sta poudarjali, da je pogoj za to medsebojno izmirjenje in ustavitev sovražnosti, zlasti v listih. Naša organizacija je opustila vse, kar bi utegnilo kaj iti dobre meifsehoj-ne' odpošaje, S prjla* goditvijp predpisom § 7(\ zakona P,yracini* kih je* prenehala obstojati nekdanja OPO, ki. pa še vedno straši po »Poštarju«. Nakda* nje samostojne Oblastne organizacije ni več, zliH smo se v edinstveno udruženje, v katerem je sedanjd'Dravska sekcija UPU samo upravni organ edinstvene organizacije. S teip smo formalno pokopali preteklost. S svojim delom in zadržanjem pa smo tudi hciansko napravili križ čez vse, kar je bilo nekoč, Mi smo se z veseljem podvrgli volji zakona in odločitvi g. ministra za promet. Ljudje okoli ^poštarja« pa hočejo na vsak način tudi še naprej hoditi po starih potih, rušijo slogo, se zaletavajo v edinstveno or* ganizacijo in slikajo edinstvo kot zlo in ab* surdnost. Kljub temu, da je naša organiza* cija sijajno dokazala, da je edinstvo mo* goče in da v enotni organizaciji lahko de* lajo složpo, uspešno in koristno uslužbenci vseh vrst in skupin, kljub temu, da je tako v celi državi, kljub temu, da je edinstvo sankcionirano od službene oblasti, goni »Po* štar« še kar naprej in trdovratno svojo ža obrabljeno lajno. Toda medtem, ko se otep« lje v organizaciji zlasti nižjih uslužbencev, s katerimi očividno ne želi' imeti nobenih stikov, ga vendar prav nič ne ženira, da na« vija svojo lajno ravno za denar nižjih usluž* bencev, ki so mu dobri menda samo takrat, kadar rabi njihov denar. Kje je tu iskrenost, poštenje, logika in doslednost? Teh skrivalnic je dovolj! Vprašujemo Osrednje društvo nižjih poštnih uslužben. cev in Maturantsko društvo, katerega dele* gati so na izredni skupščini Saveza izjavili, da so za enotno organizacijo in da se ji maturanti pridružijo, in ki so zaradi te svoje izjave na skupščini tudi polnopravno sode* lovali in glasovali, kaj je sedaj res, ali nji* hove nekdanje izjave ali to, kar piše »Po* štfjr«, ki ga imenovani društvi zdržujeta? Ali so izjave v »Poštarju«, ki so v nasprotju z izjavami predstavnikov gornjih društev, napisane v imenu društev in ali se ona z njimi identificirajo, ali pa so to le samovolj* ne izjave urednika in njegovih sufterjev? *— Bilo bi prav in v redu, ako bi dobili na to odgovor, pa ne morda od urednika »Poštar* ja« ali od kakega njegovega anonimnega su* flerja, ampak od društev samih. Ta odgovor je potreben zavoljo jasnosti, katero zabte* vajo interesi vseh p. t. t. uslužbencev. Molk bom« smatrali za potrditev, da imenovani društvi krijeta in se solidarizirata s piša* njem »Poštarja«. A bilo bi potem intere« santno vedeti, kakšno je v tem pogledu miš* ljenje njihovega članstva. Kako Je s poštnim domom? Načelstvo zadruge »iPoštni dom« je olbjar vilo v zadal številki »Poštarja« neko izjavo, katera seiga v .področtie, ki ne spada v kompetenco zadruge »Poštni dom«. Ta izjava se dotika idejnih in ,nače hrib strokovno pOlitičr n ih kriterijev, ki spadaijo itzkfučno v kompetenco 'udruženja. Izjava 5e stilizirana takb, kakor da bi bila zadruga »Poštni dom« nadzorni orgajt ideologije in poli'tiike strokovne organizacije, ip kakor da bi bilo zadrugi prjr držano tolmačenje orgaaizaaailh načel. . iGldboko obžalujem«, da je bila objavljena ta izjava in da Zdrayje< štev. 5+6/i93j, Zamena službe. Kateri tovariš ali tovarišica, pogodbeni poštar, bi zamenjal svoje mesto s pogodbeno pošto I. reda v bližini Celja, Šoštanja fli Zidanega mosta. Ponudbe na Dravsko sekcijo JJPU v Ljubljani. Pletenine, nogaVfee, galanterijo nadi po Bajnlžjlh cenah Eksportno kišo „IrUNA“ Maribor Strokovna posvetovalnica. Vprašanje: Pošta N trcjj* da se tovor na avtomobilih računa kakor prtljaga vsake teže, druga pošta pa, da se tovor računa vedno za 30 kg, tudi če ima 8 kg. Katera pošta ima prav? ^«. Odgovor: Za prjlj^gp jn tovor velja isti cenik, ki ne dela med zaračunavanjem pristojbin za prevoz tovora ali prtljage nikakega razločka. Razlika bi bila kvečjemu v tem, da ne plača potnik za ročno prtljago do 5 kg teže, ki jo lahko vzame brez ovire s seboj v voz, nikake prtljažine (glej čl. 54—57 Pravilnika o poštnem avtomobilskem prometu in cenik, ki je bil objavljen- v T. O.—K0C/168—1929). Zato je trditev, da se plača za prevoz tovora vedno pristojbina za 30 kg tsžak tovor, čeprav je tovor lažji ko 30 kg, prazna. Pošto najbrž moti določilo direkcijske odredbe od 12- maja 1930, štev. 45.284/11 b, ki so jo prejele razen garaž tudi vse pošte, ki leže ob drž. avtomobilskih progah, in ki pravi, da pošte in spremljevalci avtomobilov ne smejo sprejemati v prevoz prtljage in tovorov, ki bi bili težji od 30 kg. To mejo v teži je pa morala direkcija postaviti, ker bi se sicer avtomobili preobremenili, kajti cenik sam dovoljuje, ne glede na kapaciteto avtomobilov, sprejem tovorov in prtljage v neomejeni teži. A# K. v M- "79 -usti,:*' ■ '■* * . Vpr^^anle: Pr; pj^yodbi ooyl uradniški i^afcon >sam bila bržčas uvrštena y napačno periddižnO' ipov&ieo. Ker sem v 3. jkurpino II. kat#gorije napredovala 10. febr, 1928, sadri n, da mi pripada 2. perjadičija po- višica WH. iskup ine, ne pa prva, katnor sem prevedena. Odgovoir: Motite se. Uvrščeni- ste pravilno v 1. periodično povišico VIII. skupine. Po določilih § 52 in 255 u. z. mora državni nameščenec prebiti najprej tri leta y m a j nižji plači svoje skupine, to je y plači br e z periodičnega ipoviška. Po treh letih, prebitih v skupini, dobi d. periodični povišek oizirama plačo s prvim periodičnim poviškom, po šesth letih dobi 2. periodični povišek itd. Ker ste komaj 3 leta v 3. skupini II. kategorij®, ste pravilno uvrščen; v -VHI. skupino s 1. periodičnim poviSkon>. Darila za »Poštni dom« Celo ali delno 10% provizijo od prodanih srečk efektne loterije »Poštnega doma« v skupnem znesku 360 Din so darovale pošte: Cankova, Kokra, Laško, Mirna peč, Osilnica, Ponikva, Radovljica, Radeče pri Zidanem mostu, Sv. Križ pri Litiji, Trebnje, Vitanje, Vojnik, Vrhnika, Vuzenica in pa tovarišica Slavica Rozman, poštna ip-adnica na pošti Ljubljana I. Vgem iskrena hralgf Vse naročene srečke je doslej prodalo 62 pošt. Večina teh jih je vnovič naročila, nekatere od teh so pa znova naročene že tudi prodale. Tovarišice in tovariše prodajalce srečk vljudno prosimo, da pri naročanju novih srečk predložijo vedno obračun za stare srečke, čeprav morda še niso vseh prodali, ker samo na ta način je omogočena natančna razvidnost 0 prodanih srečkah. »Poštni dom«. moamnnr^i^inrppanpinrrianomuciac IVe&o&Cav (ffrornlefi trgovina s špecerijo in kolonijalnim blagom CELJE, PREŠERNOVA ULICA ST. 8 3CXJnannn: Dcncn Pri nakupu manizfaKturgega blaga kak^ tudi moških in otroških oblek vseh se priporoča tvrdka F K. MMIVNIK LJUBLJANA, STARI TRG 2 i-EKARNAl PRI ZLATEM ENOROGU" Mag. Ph. Ubald pl. Trnk6czy SK iftj “a i I |t,jy BOJANA HI MOSTAM TRS *TEW. 4 Veletrgovina stekla in porcelana STRUPI FRANC CELJE, KULU ' PL-gM p»l\ m Priporoča svojo bogato zalogo raznovrst- Ustanovljeno 1852 TE»1>. KOMU Ljubljana, Poljanska cesta štev. 8 (prej Henrik Kon;) Krovep, stavbni, galanterijski m okrthhi klepar. Instalacija vodovo- . Instalacija »♦»♦»•♦♦♦»»♦»»♦»»»»»»♦»♦♦♦»»»♦♦»♦♦♦♦♦»»»»O««« : JOSIP OI.CP ----LJUBLJASA . priporoča svojo »L mi oblekami domačega ij lastne tovarne »Triglav« I nah. — Obleke in perilo! iBfSSI kaznici. perilo Iz nižjih celin se naj-— Moje o«. — Do-protl na- O ^e n: q ]! « Q C .2 4‘* P O P O l M A RAZPRODAJA MANUFAKTURNEGA BLAGA^ Radi opustitve trgovine se bo yse blago po zelo nizki ceni popolnoma razprodalo. Različno blago celo pod lastno ceno. JOSIP ŠLIBAR manufakturna trgovina Ljubljana, Stari trg štev. 31 Solidno blago se samo hvali! O tem se lahko vsakdo prepriča v trgovini Servat Makotter Maribor Velika izbira pohištva, modrocev, zaves i. t. d. Oglejte st veliko zalogo manufakturnoga blaga, svile, platna, nogavic i. t. d. v trgovskem domu (Preora «1, Maribor Največja izbira vseh vrst modernih čevljev domačega in tuje-zemskega izdelka najboljših svetovnih znamk ter dežnih in snežnih čevljev, galoš po najnižjih cenah se dobi v trgovini A. Žibert Ljubljana Prešernova ulica SNOJ JOS. I manufakturna in modna trgovina Ljubljana Prešernova 3 ; Priporoča svojo veliko zalogo v moškem in damskem blagu, f veliko izbiro svile v najnovejših vzorcih itd. i * Poštnim uradnikom in nameščencem se > prodaja na obrobe. ELEKTRIČNE SVET1LJKE za stanovanja, urade, poslovne lokale, dvorane itd. v veliki izberi in po zelo solidnih cenah Vam nudi Nogavice, rokavice, moško perilo, modno blago, dežnike, vse potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in ta-petnike kupite najboljše le pri JOS. PETE1.INC LJUBLJANA, za vodo, v bližini Prešernovega spomenika KEMIČNA TOVARNA Dr.A.Kansky Krekov trg 7. Telefon 2088. Fly-Tox, najboljše francosko sredstvo za uničevanje vseh insektov (mrčesa). — Kisline za konservira-nje sadja in sodavičarje. — Esence. Prva jugoslovanska tovarna dežnikov Josip Vidmar Ljubljana Pred škofijo št. 19 ELEKTROINDUSTRIJA d. d. Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 (Kollzej) Telefon 2314 ▼as vabi na ogled svoje gromne zaloge, da se prepričate o kvaliteti in Skrajno nizkih cenah naših izdelkov. — Popravila dežnikov hitro in ceno! Izdelava in prodaja damske, moške In deške KONFEKCIJE na debelo ih drobno. Prvovrstno izvrševanje po meri. — Poštarji, nabavljajte potom Gospodarske Zadruge po originalnih cenah! DRUŽBA z o. z. LJUBLJANA, Prešernova ulica 9 Cvetnica dežnikov Itli&u&f StjuGCjana •Mastni 1& priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic. Največjo izbero vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin priporoča Franc Erjavec Ljubljana, Stari trg št. 11 FABIANI & JCRJOVFC Ljubljana, Stritarjeva ul. 15 Priporoča svojo veliko in krasno zalogo angleškega in češkega blaga za gospode in dame Vedno zadnje novosti v zalogi Državnim nameščenoem nudimo nakup na obroke MERCINA in DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NAVELIKO LJUBLJANA Kolodvorska ulica št 8 Glavno zastopstvo in samoprodaja za Slovenijo vseh izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir BRATJE PIATNIK, RADEČE VRLIKA IZBIRA sukna ter velika zaloga damskih in mo-ških črnih in modrih kamgarnov. Zastopstvo slovitih tovarn »Medvedjega platna« ter bogata izbira Schroll-ovih belih tk*n