Naši poslanti za izvoz naših vin (Interpelacija narodnih poslancev dr. Josipa Holinjeca in Antona Sušnika na gg. ministre za poljedelstvo, tr- govine in financ.) Vlada 'kraljevine SHS je z zakonom o dvanajstinah za mesce julij, avgust in seplcmber 1923 Ijudstvu naložila nova vclika davčna bremena s 500% no doklado na zemljiški davek in 30%no doklado na druge direktne davke. Ta davčni povišck je proračunjen za Slovenijo v znesku 37,424.550 dinarjev in sicer 6,642.126 din. na raznolike ncpcsredne davke m 30,871.425 D na sarn zemliiški :'avck. V!ada ie že ludi narodni skupščini predložila zelo obsežno in občutno povišanje indirektnih davkov (laks, trošarin, pristojbin), ki je tudi preračunjcno na pol milijarde din. Vsa ta povišanja bodo najtežje zadela delavske sloje ljudstva in med njimi zlasti kmetski stan. Ako vlada zahteva od kmetskega ljudstva v Sloveniji, da mora mesto 6,156.285 din. plačati 30,871.425 din. samo na zemljiškem davku, je njena dolžnost, da ustvari vse potrebne pogoje, da kmet more plačati tako povečano svoto. V tem oziru mora vlada poskrbeti za to, da zamore kmet to, kar je pridelal na njivi in na travniku, kakor tudi živino in pridelano vino po času primernih cenah prodati. Ako bo vlada to svojo bistveno dolžnost kakor doslej tako tudi odslej dosledno .zanemarjala, bo kmet v najbližjem času obnemogel pod ogromno težo davkov in plačil ter padel v brezdno dolgov. Smatraino za svojo dolžnosl, da g. ministra opozoriino na eno izmed najvažnejših panog našega narodnega gospodarstva: na vinogradništvo. Po izkazu statislike poseduje naša država nad 200.000 ha vinogradov s povprečnim lelnim pridelkom približnO'4 milijonov hl vina, od katerega se okoli tri čelrtine doma poiabi, okoli 1 milijon hl v vrednosti najmanj 250 milijonov din. pa preostane za izvoz. Dolžnost naše vlade bi bila, da ta izvoz na vse načine pospešuje. Poslanci našega kluba smo vlado pri vseh prilikah, ki so bile možnc, opozarjali na njene naloge v tem oziru. Zahtevali smo ztiižanje železniških larifov za pošiljanje vina, namenjenega za izvoz; oprostitev takega vina od vseh prislojbin; čim hitrejšo odpravo za izvoz namenjenega vina ter v to svrho poslane prazne posode od strani naših železnic; točno odpravo vinskih transporlov in transportov za polnjenje poslane prazne inozemske posode od strani naših carinarnic Zlasli pa vladi kličemo v spomin naše zahteve, da mora pri vsaki Irgovinski pogodbi s sosednimi državami ščilili interese domačega vinogradništva ter vpošlevati zahleve naših vinogradnikov. Pri sklcpanju trgovinske pogodbe s Čehoslovaško je vlada storila prvi poizkus, ki pa se je ponesrečil zaradi velike uvozne carine na vino (5 čK = 15 din.) in drugih velikih slroškov. Kot glavni vinski trg za vino iz Slovenije in zlasli iz Slovenske Štajerske pride v poštev Avstrijska republika. Na Slovenskem štajerskem se pridela v deselletr.em poprečju na lelo približno 400.000 hl vina, od katerega se kakih 150.000 hl porabi doma, 50.000 hl izvozi v druge pokrajine naše države (zlasti v Ljubljano, Zagreb in- Beograd), kakih 200.000 hl pa preostane za izvoz v vrednosti ijajmanje 50—80 milijonov din. To vino je bilo posebno priljubljeno v alpskih državah sedanje Avstrije in zato je sosedna Avstrija od priiode dani trg za slovenska vina. Zadnji čas se nadaljujejo pogajanja za sklep trgovinske pogodbe med Avstrijo in našo državo. Pri tej priliki naša vlada ne sme pustiti iz vida svojo velevažno dolžnost, da doseže ugodnosti za izvoz naših vin v avsirijsko državo. Avstrijskemu narodnemu svetu je nedavno bila prcdložena trgovinska pogodba med Avstrijo in Italijo, na podlagi katere se je carina pri vinih preko 13 stop. znižala na polovico, to je od 60 na 30 zlatih kron. Poleg tega se je ista postavka določila za določen kontingent (50.000 hl vina in 50.000 hl vinskega mošta) iz Tridentinske in Julijske pokrajine ne glede na vsebino alkohola. Te ugodnosti, ki so predvidene za izvoz italijanskih vin v Avstrijo, so velike važnosti tudi za nas, ker sentžermenska mirovna pogodba določa, da ugodnosti, ki jih doseže kaka zavezniška država, veljajo tudi za ostale zaveznike. Tako bi pogoji za izvoz italijanskih vin v Avstrijo veljali tudi za uvoz naših vin v to državo. Naša vlada bi torej morala pri sklepanju trgovinske pogodbe z Avslrijo zahtevati, da se avstrijska uvozna carina na vino, ki znaša 60 zlatih kron za 100 kg, zniža na 30 zlatih kron pri uvozu boljših vin, za uvoz navadnih namiznih vin pa na 15—12 zlatih kron. Še posebej pa se naj dovoli primeren kontingent vina iz Slovenije brez ozira na vsebino alkohola, ker je tudi pred vojno večina vina šla iz Štajerske v današnjo Avstrijo, ki brez njega sploh ni mogla vnovčiti svojega nižj^avstrijskega pridelka. Izvoz našega vina v Avstrijo je lačas conditio sine qua non za obstanek vinogradništva v Sloveniji in zato mora vlada pri tostvarni obravnavi zahtevati, da se dovolijo morebitne ugodnosti pri uvozu živil (žita, mesa) iz naše države v Avstrijo in pri uvozii industrijskih produktov iz Avstrije v našo državo le pod pogojem, ako Avstrija kot kompenzacije dovoli primeme ugodnosti pri uvozu našega vina. Pri tem pa bi se ne smelo omejiti na 13%na vina, marveč na 10%na, ker je pri nas primeroma malo takega vina, ki bi imelo toliko odstotkov alkohola. V zadnjem času je tudi Madžarska sklenila pogodbo s Švico za uvoz mesečnih 50.000 hl vina po znižani uvozni carini. Tudi naša vlada bi lahko dosegla to ugodnost od Švice, če bi kot kompenzacijo za olajšanje uvoza naših živil v Švico zahtevala enake ugodnosti za uvoz našega vina. Pokazati je treba tudi na soscdno Italijo, ki je za svoje vino ne samo znala pridobiti čehoslovaški in avstrijski trg, marveč je že tudi podvzela nekalere korake za izvoz svojega vina v našo državo. Poslanec Pesante jfc na italijansko trgovsko in finančno ministrstvo stavil predlog za izvoz 300.000 bl goriškega in islrskega vina v kraljevino SHS z najmanjšimi. carinskimi stroški. Svoj predlog skuša Pesante opravičiti s tem, da se je z novimi carinskimi tarifi, ki so stopili v veljavo dne 1. julija t. 1., znatno znižala carina za uvoz zivine iz Jugoslavije in se je za nekaterc predmete celo povsem ukinila, vsled česar naj bi v kompenzacijo naša vlada dovolila omenjeni uvoz vina iz Julijske pokrajine. Kaj bi tak uvoz vina iz Italije pomenil za naše vinogradnišlvo, ni treba še posebej omeniti. Vlada, ki bi kaj takega dovolila, bi sama podpisala smrtno obsodbo nad našim vinogradništvom. Opasnost pa tudi preti od druge strani. Med vinogradniki na Francoskcm je nastalo mogočno gibanje za to, naj Francoska popolnoma prepove uvoz vina iz inozemstva, ker doinači pridelek popopolnoma zadostuje za potrebe domač. konsuma. Ako se to zgodi, bo dalmatinskim vinom zabranjen uvoz na Francosko, kar bo na škodo ne samo naši izvozni bilanci, marveč celotnemu našemu vinogradništvu. Vprašamo torej g. ministra: 1. Ali je voljan stoiiti vse korake za pospešitev izvoza naših vin v inozemstvo ter dovoliti v to svrho vse primerne in potrebne olajšave? 2. Ali hoče pri sklepanju poedinih trgovinskih pogodb tned našo državo in drugimi državami ščititi interese našega vinogradništva? 3. Ali je voljan pri sklepanju trgovinske pogodbe nied našo državo in avstrijsko republiko zahtevati za izvoz naših vin, zlasti onih iz Slovenije, največje ugodnosti in ta pogoj smatrati kot bistven in neizogiben? Beograd, dne 21. julija 1923.