■ llulto JsMSlovaaskr Kmdskc otmo. - On* i!S liln za odo loln. — Za inozemstvo «1 Din. - INisa-j '	uif7.ii« SifvilkH I liln. — N inaeratnen delu rt,akn dn.hn« rrslioa ali njp prostor 10 Illn.
Izhaja vsako trčilo oli (J 7jntra.|. -»Spisu iti itopi"! naj s<- |H>MlinJi> Uredništvu »Domoljuba", nai oiiimik reklatnai-ijn ia iiniriuti |ia Upravniširii ..lliminlliiba" v l.jiiMjaki. Ko|tilat jeva utira Ster. G.
Ljubljanska oblastna skupščina
na delu.
14. marca se jc sešla ljubljanska oblastna skupščina na zasedanje. Na prvi seji je naj-pr\'o podal predsednik dr. Natlačen poročilo o sedanjem stanju. Omenjal je, da se je za vodstvo vedno širših poslov oblastne samouprave nastavilo uradništvo, ki je za te posle že usposobljeno, d;t se je za pisarne kupila za 800.000 Din Auerspergova tiiša, kamor sta se že vselila gradbeni in kmetijski oddelek, da se bo za ostale potrebne prostore pove-Calo poslopje Kranjske hranilnice, kjer bo pojem stalno delovala obl. skupščina in oblastni odbor. Poročal jo nadalje, da je oblast dobila
lasten denarni zavod
v Kranjski hranilnici, za katero je bil imenovati nov upravni odbor. Skupno z mariborsko oblastjo je začel odbor izdajati
lastno glasilo »Samoupravo ,
ki ne b<> samo uradni org;"i za obe oblasti, temveč tudi poučen list za ase občine.
Oblastne finance.
Finančno ministrstvo jc od skupščine predlagani proračun znižalo od 56 milijonov »a 48 milijonov Din. Oblastne davščine pobirajo državni davčni uradi, skupni donos vseh davščin znaša letos do 14. marca malo Jiianj ket 3 milijone Din. Z dosedanjim uspehom smo zadovoljni.
Kranjske deželne elektrarne.
Završnic aoddaja tok (3000 k. s.) po celi Gorenjski do Kranja in se zdaj delajo Proge v Kamnogorico in Kropo, Boh. Belo m Dovje. Cena toku je še enkrat nižja kot pred vojno. Elektrarna v Bohinju (300 k. s.), J° Je gradila avstrijska armada, je pasivna vednih popravil. Elektrarna v Zagradcu i:,' k- s) se popravlja in se bo omrežje raz-?! 0 z,acti nroti Litiji.. Obnovitna dela pri zirovski elektrarni bodo kmalu gotova. Do-noaki vseh elektraren baš krijeio stroške. Zo-P« se proučujejo vodni načrti na Savi do *r:'iiija do Medvod (1300 k. s.), kar je 1. 1914 V<>JM preprečila.
Javna gradbena dela
s« se v preteklem letu mogla vršiti le še v "'•inujnejših slučajih, ker oblastni odbor ni
še imel lastnega gradbenega oddelka in je te posle še izvrševala državna gradbena direkcija. 15. marca pa je začel delati lastni gradbeni oddelek s 4 inženerji. Kljub nedostatkom so se vršile priprave za redno poslovanje. Izdeluje se načrt za železobetonski most čez Pšato v Mostah, napravljen je načrt za preložitev klanca Nemška vas—Poljane, izvršen je ogled za cesto Semič—Kot, izvršene so priprave za preložitev klancev Tenetiše — Golnik.
Nastavilo se bo 120 novih cestarjev, stari se bodo upokojili z 31. marcem, prenizke plače se bodo povišale, le na ta tučin je upati, da se bodo ceste dvignile. Predsednik je p sredoval pri ministrstvu, da se v celoti izplača državni dogl našim cestnim odborom v znesku 13 milijonov, kar je ministrstvo obljubilo, da bo storilo, ko se bo dobilo državno posojilo.
K 1. aprilom preidejo drž. ceste Kranj— Jezersko, N klo—Ljubelj, Kalce—Hcteder-šica v upravo oblastnega odbora.
Od ministrstva za socialno politiko je prejel obalstni odbor
200.000 Din za pomoč krajem, ki jih je zadela vremen, nezgoda. Iz svojega je docH 150.000 Din. Dalje je obl. odbor podvzel akcijo za nižjo ceno modre galice, ki bo tako za 2 Din cenejša kot sicer.
Zdravstvo.
Nato je predsednik obširno poročal o razvoju zdravstvenih naprav, ki so v 10 letih silno zasostale in bo treba temeljitih pre-uredb, ki se vse z veliko vztrajnostjo pripravljajo. Po Veliki noči se bo otvorila strežniška šola, zdravilišče na Golniku se razširi, cčne so se znižale, povsod se je uredila zdravniška služba.
Predlogi oblastnega odbora.
Javna dela. Naj se gradijo naslednje nove ceste oz. preložijo ali razširijo stare:
10. Predlog glede gradnje novih, odnos-no preložitve obstoječih deželnih cest. Za preložitev oblastni sknpšČini je pripravljenih 13 cestnih projektov in sicer: 1. Predolg, da se zgradi deželna cesta II. vrste od mostu v Ponovi vasi od železniške postaje Grosuplje v
dolžini okoli 6000 m; 2. da se zgradi deželna cesta II. vrste Videm—Krka, mimo vasi Zden-ska vas, Velika in Mala Ilova Gora in Hočevje do dež. ceste pri Krki v dolžini 10 km; 3. da se zgradi dež. cesta II. vrste Lazina— Hinje—Smuka v dolžini ca. 3 km; 4. da se preloži klanec na dež. cesta IT. vrste, Semič; 5. da se preloži klanec na dež. cesti IL vrste Rob—Rašica na Rašici; 6. da se preloži klanec na deželni cesti II. vrste Šmartno—Moravče pri vjavorskem pilu«; 7. da se preloži klanec pri graščini Medija na deželni cesti 11. vrste Vače—Medija; 88. da se razširi deželna cesta II. vrste Zagorje—Trojane na progi Zagorje (želez, post.) do meje litijskega in brd-skega cestnega okraja; 0. da se zgradi deželna cesta II. vrste Janče—Štanga—Litija; 10. da se preloži klanec na deželni cesti Litija—Moravče pri vasi Grbina; 11. da se preloži klanec na deželni cesti II. vrste Litija Vače nad trg. Vače; 12. da se preloži klanec na dež. cesti N. vrste Črnomelj—Adlešiči; 13. da se prelože klanci na deželni cesti II. vrste Lesko-vec—Sv. Duh in Impolca—Studenec.
Načrti za te predloge so pripravljeni, polagoma, kakor bodo dopuščala sredstva, sc bodo izvrševali.
Ostali sprejeti predlogi.
Za občino Preddvor, Kokro in Jezersko sc ustanovi zdravstveno okrožje s sedežem v Preddvoru,
Ustanovi se dvoletna strežniška šola v Ljubljani.
Uredba o zdraviliščih.
Desetmilijonski sklad za zgradbo malih stanovanj zlasti v delavskih krajih, ker se je ugotovilo, da manjka v ljubljanski oblasti najmanj 2500 stanovanj. Na podlagi te uredbe bo mogoče posameznikom ilidati stanovanjske hišice z malimi obrestmi in neznatno amortizacijo, Tekom 5 let bi bilo mogoče na ta način podpreti gradnjo 2000 hiš. Uredba je bila soglasno sprejeta.
Za povzdigo kmetijstva.
Kmetijski odsek je sklenil, da sc oblastnemu odboru naroča:
t. Da podpira zidanje hlevov in gnoj-liičnih jam z denarnimi sredstvi, ker je to eno izmed najbolj perečih vprašanj našega kmeta.
2.	Da se upoštevajo povsod lokalni faktorji, ki to akcijo podpirajo.
3.	Da preskrbi navodila, kako naj se
1'
praktično in individualno te naprave izvrže, n. pr. z vežbanjem in izobrazbo zidarjev, ki bodo reflektante o zidavi tudi poučili.
4. Nabavo plemenskih bikov naj oblastni odbor podpira tako, da daje prispevke okrajnim živinorejskim odborom, ki to delo dobro vrže. Živinorejci iz drugih okrajev pa dobe od oblastnega odbora polovico ali pa vsaj tretjino prispevka za nabavo dobrih plemenjakov, zlasti pa v revnejših občinah. — Isto velja tudi glede preskrbe merjascev in ovnov.
sami so se ujeli v zanjke, ki so jih celo lelo naslavljali našim poslancem.
Ko je nato govoril poslanec Pucelj, so vsi poslanci razen par radiČevcev in zerja-vovcev zapustili skupščino.
V Belgradu.
13. marca. Slovenska univerza je rešena. Minister dr. Korošec je predlagal v ministrskem svetu, da se iz finančnega zakona črta § 44., po katerem bi prosvetni minister mogel ukiniti slovensko univerzo. Ministrski svet je predlog sprejel. Obenem je vseučiliška komisija izdelala načrt za nori vseučiliški zakon, ki bo v kratkem predložen narodni skupščani. Če bo zakon sprejet tak, kakršen je v načrtu, bo slovenska univerza končnovel,javno rešena.
Skupščina je morala obravnavati o nujnem predlogu radičevcev in žerjavovcev glede razdelitve podpore stradajočim krajem. Minister je natančno razložil, koliko je vlada že razdelila in tla je 50 milijonov prihranjenih še za druge. Ob tej priliki je Radič obsul ministra za socialno politiko s tako grdimi psovkami, da ga je skupščina ponovno izključila od treh sej.
14. ma. ca. Žerjavovci in radičevci so vložili kar tri nepotrebne nujne predloge j samo zato, da bi onemogočili skupščinsko i delo. Načrt se jim pa vsled lastne nerodno- j sli ni posrečil in je kmalu prišel na vrsto j preračun zunanjega ministra. Ko je na- ' mestnik istega dal izčrpno poročilo o stanju naše zunanje politike — iz časopisnih poročil nam je itak znano, kaj novega pa ni povedal — je skupščina proračun sprejela.
Seja je trajala v zgodnje jutro, ko je bd sprejet tudi proračun ministrstva za agrarno reformo. S tem je bila debata o proračunu končana in pride na vrsto finančni zakon.
15. marca. Zopet nujni predlog, s katerim pa so se radičevci in žerjavovci hudo osramotili, šlo je za znani § 82. v finančnem zakonu, po katerem se naklada na neposredne davke velikim trgovskim podjetjem morejo naložiti samo do gotove mTe ker se je ugotovilo, da je po nekaterih krajih moralo eno trgovsko podjetje plačati tako skoro ves občinski davek. Zanimivo pri tem je namreč tole: Lansko leto so žer-javovski m samostojni časopisi naravnost divjali na SLS, češ da je ona kriva, če je ta paragraf prišel v finančni zakon. Sedaj pa je minister dr. Spaho povedal v narodni skupščin,, da je bas od žerjav ovskih pristašev dobila vlada celo vrsto nujnih predlo-
Kfi.fi T8" ,Vinanfni z81«™ določba, po kateri bodo vel ka industrijska noiliVii«
obveza plačevati občinske dfid^SS m je blI° žerjavovce silno sram, zakaj
Dohodnina že letos odpravljena.
Slovenska ljudska stranka je s svojim stvarnim delom dosegla nov velik uspeh za prečanske kraje, zlasti za Slovenijo: Dohodnina je za kmetsko in delovno ljudstvo že Jetos takorekoč odpravljena. Notranji minister dr. Korošec je namreč stavil v ministrskem svetu predlog, da se zviša eksistenčni minimum, torej najnižje obdavčljiv dohodek od 6000 Din iia 12.000 Din že za leto 1928., dočim bi po novem davčnem zakonu, ki pride v veljavo s 1. jan. 1929, dohodnina odpadla šele s prihodnjim novim letom. Ker naši kmetje in delavci nimajo na leto 120.000 Din čistih dohodkov, je dohodnina zanje že letos odpravljena.
Žerjavovce je ta novica strašno razburila, ker ima SLS pač nekaj pokazati, oni pa ničesar. Zato so hitro stavili nujni predlog, naj se dohodnimi že letos odpravi. Pa jim je finančni minister povedal, da je ministrski svet na predlog dr. Korošca že itak sklenil eksistenčni minimum tako povišati, da je dohodnina za delovne stanove takorekoč odpravljena — plačali jo bodo le še kapitalisti. In še več je povedal: da je sklenjena določba, no podlagi katere se bodo kmetje za doslej neplačano dohodnino nanovo pritožili in da mora reklamacljska komisija postopati skrajno prizanesljivo. Finančni minister oz. njegov namestnik minister dr. Spaho naglasa, da je vlada že vse to in še več storila, kar in kakor prepozno zahtevajo žerjavovci in radičevci.
Vodniake zastrupijo.
Med svetovno vojno smo neredko čitali da je umikajoči se sovražnik otroval zmagovalcu pitno vodo. Ni mogel uničiti svojega nasprotnika v odprtem boju z dovoljenimi sredstvi, zato se je, videč, da je vzeta zemlja zanj morda za vedno izgubljena, poslu*, nedovoljenih pripomočkov onemoglega maščevanja.	h
,i™Je"uJ t,ak®ga 0Pazujemo lahko tudi v današnjih dneh pri naših parlamentarnih m splošno političnih bojih. Pa poglejmo najprej zgodovino zadnjih mesečevi
smis Inh?JrkiČeViCeVa V,ada ie ustavila v smislu blejskega sporazuma z dr. Korošcem
državni program, kateremu naj bl s?S
pošteno delo, red, mir ter enakoprav^S n
P iT ^izenačenje davčniliSen
^^Jvss^sS
| tTn^JLUME
črta toT. •a]V^nej.ših ,ofk ''elavnega na"
ma> 'O je izenačen e davčnih
stopi v začetku 1. 1929 vVeljavo' U
žer.
Zagrizenim sovražnikom ljudstva « javovcem, ki so jim nasedli tudi radtt pa resno delo Vukičevičeve vlade niT"'
osebno in strankarsko-političnc raf
zato so Vukičevi vladi proglasili boi t?"*' hoteli zrušiti in posaditi sebe v vodstv i žave. Davidovičeva demokratska strank kmalu ugotovila, da žerjavovcem in li® čevcem vzlic lepim besedam in mamliiv' predlogom ni do ljudskega dela, temvJi! za oblast. Po kratkem razgovoru z njimi • tudi g. Davidovič spoznal, da hočejo« vovci in radičevci le podirati in da so „ pravo državotvorno delo zaenkrat še neDri merni in nesposobni. Zato ima danes M grajski parlament tako veliko vladno n čino, kakor je po vojni še ni imel.
Kmetska demokracija, žerjavovci in radičevci so torej izgubili vso nado, da si pribore večino parlamentarnim potom i; gubili so bitko in na umiku zastrupljajo vodnjake. Evo, na kakšen način!
Napeljevanje k uporu.
Ko je SLS svoj čas zahtevala zakono dajno pokrajinsko samoupravo, so žerja-vovci napadali nje somišljenike s separatisti in protidržavnimi elementi in kruto preganjali politične nasprotnike. Slovenskim davkoplačevalcem, ki so le ponižno zdihovali pod težo žerjavoskih davčnih bremen, pa ja grozil žerjavovski tednik z zaporom. Zdaj pa, ko je izenačenje davkov izvršeno in so davčna bremena znižana, hujskajo žerjavovci in radičevci, da državnega proračuna prečani ne bodo priznali četudi bi glasovala zanj večina ljudskih zastopnikov in da bodo odrekli plačevanje davkov. Hkratu napeljuje Kmetska demo-kracija k uporu tudi z blazno utemeljitvijo, češ: vsega prečanskega prebivalstva ni mogoče postaviti pod rubežen, ?e manj pa v zapor. (Glej Kmetski list št. 10.)
Zapeljevanje k plemenski mržnji.
Vsak narod ima svoje napake, vendar gotovo je, da je srbski narod v svoiem jedru pošten, dobrosrčen, varčen, junaški narod, To priznava ves svet in tudi žerjavovci in radičevci tega dejstva niso zanikali, ('okler so bili pri državni blagajni in dokler so
stebmecki, celje.
Zolim, (ln Jo vsakdo v .Tniroslavlji delclen ugodnega nakana v moji veletrgovini, rudi t»sn ravpoSl lam nnročila čez SO« Din poSti ine prosto, pri osebnem irnknmi pa povrnem vnžnio v primera naknpn. Ne sledim konkurenci I«' no vodim cenenega lila-ro, katero So te make ceno n vredno Imdalam zalainienn dutiro •■'"ko i7. na Iholjšlh »ve,ovnih tovarn, ker i mam sani« direktne zveze s tovarnarji lz vb"Ii industrijskih držav v Ki rop . Ve^ inltOonsko zalogo, katera se nahaja v |irill'čju prvein nadstropja In v podstrešnih skladlSčH' cel« ogelne liiSe, si vsakdo lnliko ogleda in vprafa ja oeno, ne da Id bil pr.morali kaj kupit1. Na razpolago Je vodno 40 do .1(1 strokovn ■ na-obraženih in pri azn h uslužbencev, kale" dajejo radevoljo vsakemu obiskovalcu mina P« asnlla ln slednje eeno -d vseli predmetov, Zaloga setoji iz sledečih oddelkov m predmetov Mannfaktnrnl oddelfk i snkiio, vol"n, platno, tislianine In razno tkanino u hoinbiitn in lann. Modni oddelek: perilo, pletenine, torharskl, nožarski jekleni in kosme lični Izdelki, traki. Čipke, vezen no >'. '"»«'-kalile. Konfekcij« I oddelek: gotove obleke za damo, gospode ln otroke in kfolmkt. Cenil skl oddelek: galunterl iskl. luksuzni In »t[» pačili oevlli za dame. gospodo in nlriiKe. PoStorazpoStlJalnl oddelek ln engros odclelf«.
stebmecki. cetje
i,ko bičali svoje politične nasprotnike s koroiioni. Danes govore in pišejo drugače, 'svojimi izpadi o Kajmakčalanu je razburil Lnliruni paMjot gPribitevic v Zagrebu
bo iuzniaKi. — Evangelij južnjakov pa je le-u ba Kaj naj pomenijo navedene besede? Ali vodi tako psovanje k utrditvi države in ( slogi njonili narodov, brez katero je dr-!av» trajno nemogoča?
Sramotenje države pred svetom. Gospodar, ki mu je mar ugled hiše, bo popravil napake kar mogoče tajno, kajti dobro ve, da trpi njegov dom in njegovo dobro ime ako sc gotove, četudi resnične domače adove obešajo na veilki zvon. Prav isto •olja za državo. Žerjavovci in radičevci danes niso tega mnenja. Dokazane in nedokazano; napake d#avne uprave, n. pr. Glavnjačo so že dvakrat privlekil pred parlament. Prej, dokler so bili v vladi, pa za belgrajske zapore niso imeli kritične besede. In dr. Korošec jih je naravnost prosil te dni, naj mu kot notranjemu ministru spo-roče vse slučaje in jim obljubil, da bo prizadeto strogo kaznoval. Le pred svetom naj nc grde lastne države. Vse zaman. Kmet-I ;kft demokracija : hoče, <lu zve naše brez-I umno po njej povečane napake, brez katerih ni nobena država, vsa široka javnost. Tako bi) naša domovina pred svetom še bolj uma-zana, naši sovražniki Italijani bodo bolj »rdo pisali o njej in bo imela še manj kredita. Ali se tako popravljajo pogreške? Ali so ljudje, ki se poslužujejo takega načina kvitike prijatel ji ali sovražniki države?

JTI€NI
ZAPtSK!
p Za »prečane nič, za Srbijo vse«, >pije »Kmetski list«. Da, tako jc bilo, posebno kar se Slovenije tiče tedaj, ko so bili žerjavovci in radičevci v vladi. Če pa tudi danes ni še vse tako, kot bi moralo biti, je kriva centralistična ureditev države, za katero so se baš privrženci današnje "kmetske demokracije« najbolj potegovali in za njo glasovali v največjo škodo Slovenije in edino le zato, da uničijo »klerikalnega zmaja«, Zmaja niso ugonobili in ga ne bodo, pač pa so privedli ravno žerjavovci in radičevci Slovenijo v '-'.esetih letih svojega nesrečnega gospo-f darenja na rob propada.
P R^ečkarski »Ujedinjeni železničar« poroča, da bodo železničarji zopet volili svoje zaupnike, za katere so se od leta 1923. zaman potegovali. — Pa le ni sedanja »kleroradikalna« vlada tako za nič, kot siccr pišejo neki socialisti,
P Obupali so gospoije okrog »Kmet-sk®ga lista«, da bi dobila n'ih kuietska demokracija sploh še kdaj večino in vodstvo države, zato pišejo, da je treba dr-zavo v temelju preurediti in spremeniti jjstavo. Nimamo nič zoper to, da zahteva danes radičevska gospoda popravo last-napak. Pa naj bo ustava kakršnakoli, ^dala bo večina naroda. Te pa »kmet-
NOVICAH
d Jasna beseda. Ta teden so sklicale ljubljanske svobodomiselne dame sestanek, na katerega so povabile tudi gospe iz naših krogov, Namen je proslaviti desetletnico izročitve podpisov za majsko deklaracijo, Svobodomiselne dame so predlagale skupno proslavo, na kateri naj govorita dr. Korošec in dr. Kramer, Kakor nam je izza kulis znano, hočejo žerjavovski krogi, ki so s svojo politiko zašli v zagato, najti nekakšen izhod s tem, da se sporazumejo s SLS, ki naj bi jim odstopila del oblasti v Sloveniji in jim ne nasprotovala v Belgradu pri morebitnih pogajanjih za vstop v vlado. Zato gospodje med drugim pošiljajo v ospredje tudi svoje dame. Vse prav. mi bi načelno nič ne imeli proti sporazumu. Toda nikjer nimamo ne dokazov ne jamstev, da bi bil ta sporazum iskren in pošteno mišljen, Gospodje od žerjavovske strani so žc večkrat sncdli dano besedo, ob času, ko so bili na vladi, so tako nasilno in neusmiljeno in skrajno krivično preganjali naše uradništvo, uči-teljstvo, orožnike, oficirje in vsakogar ki je le malo krščanskega imel na sebi, da so uboge žene teh preganjancev iz strahu in skrbi izjokale zadnje solze, so pošiljali oborožene bande na naše ljudi, so javno pripovedovali, da bodo v 4 letih iztrebili zadnjega klerikalca iz državnih služb, so v svojem časopisju grdo in neprestano napadali naše duhovnike, škofe, papeža, še danes dan za dnem psujejo in obrekujejo r.-vsega voditelja dr. Korošca, pred katerim se odkrije vsak pošten Jugoslovan in še marsikatera zelo odlična osebnost izven države. Kdo pri takih ljudeh jamči, da se bo ta sporazum pošteno držal? Zakaj na ta sporazum niso nikdar pomislili, ko so bili leta in leta na vladi? Častite dame lahko prav pošteno mislijo, toda dokler gospodje ne pokažejo v dejanju in v svojem časopisiu, da je z njimi sporazum sploh mogoč, toliko časa na naši strani nimamo vzroka, da bi po ponovnih bridkih skuš-nah zonet šli na led. Radi verolomnosti in pomanikanja morale na žerjavovski strani smo bili pri vsakem sporazumu vedno te-peni le mi, ki smo pošteno mislili, Z nami vred seveda je bila tepena tudi dobra
stvar, ki jo zastopamo. Tega pa mi dopustit ne moremo. Zato naj gospe od nasprotne strani najprej vplivajo na svoje gospode, da pokažejo iskreno voljo in podajo zanesljiva jamstva, da jim bomo zopet kdaj smeli — verjeti.
d Delo iščejo iu delo je na razpolago. Pri borzi dela v Ljubljani išče tlelo: 1 gozd. praktikant, 4 manipulanti les. stroke, 2 gozdna čuvaja, 2 ekonoma, 2 vrtnarja, 1 rudar, inženir, 1 rudar, uradnik, 1 rudar, paznik, 11 rudarjev, 1 kamnoseški brusač, 3 kamnoseki, 1 pečar, 2 kiparja, 1 izdel. cementne opeke, 14 kovačev, 34 stavb, ključavničarjev, 5 livarjev, 7 železostnigar-jev, 16 kleparjev, 6 zlatarjev, 1 elektro-inženir, 2 strojna risarja, 2 str. tehn. uradnika, 63 stroj, ključavničarjev, 14 elektro-monterjev, 94 mizarjev, 9 kolarjev, 1 se dar, 1 stolar, 4 Žagarji, 3 usnjarji, 1 strojar, 5 sedlarjev, jermenarjev, 5 tapetnikov, 1 krojaški prikrojevalec, 21 fp*ojačev, 4(1 čevljarjev, 5 slanmikarjev, 1 klobučar, 3 brivci, 1 dežnikar, 5 knjigovezov, 4 mlinarji, 28 pekov, 3 slaščičarji, 1 medičar, svečar, 4 mesarji, 1 restavr. poslovodja. 3 natakarji, 5 inženirjev kemije, 1 laborant, 1 stavb, proktikant, 2 zidarska polirja, 44 zidarjev, 22 soboslikarjev, pleskarjev, 27 tesarjev, 1 vodnjakar, 2 dimnikarja, 1 krovec, 1 tipograf, 1 fotograf, 14 strojnikov, kurjačev, 7 šoferjev, 1 strojevodja, 25 to-var. pomož. delavcev, 7 pisar,slug, 12 knjigovodij, 2 fakturista, 2 korespondenta, 3 kontoristi, 1 absolvent trg. akademije, 3 trg. potniki, 2 trg. skladiščnika, 28 trg. pomočnikov, 1 geometer, 51 zasob. uradnikov, 4 pisar, praktikanti, t godbenik, 1 gledališki igralec, l desinfektor, 2 bolniška strežnika, 40 hlapcev, 92 dninarjev, 11 vajencev; ženske: 17 pisar, moči, 1 vzgojiteljica, 1 otroška varuhinja, 2 kon-toristinji, 15 trg. sotnidnic, 4 pletilke, 10 šivilj, 1 šivilja za perilo, 2 krznarici, 2 mo-distinji, 1 štiparica, 1 šivilja slamnikov, 7 natakaric. 1 hotel, sobarica, 2 žebljarici, 16 tov-, delavk, 23 dninaric, 53 kuharic, služkinj, postrežnic, 6 vajenk. — De!« je na razpch»go: moškim : 3 vrtnarjem, 1 puškarju, 30 strok, ključavničarjem (starejšim), 7 železostrugarjem (starejšim), 1
ska demokracija« nima in je ne bo imela, ker je že doigrala.
p Žerjavovska protivladna demonstracija je bila preteklo nede'jo v ljubljanskem sokolskemu domu. Pod vlado Pribičeviča je bila taka demonstracija izključena, kajti takrat je veljalo: kdor je proti vladi, je proti državi, marš z njim v Glavnjačo! Na dobro obiskanem shodu, kjer je bila dobra polovica radovednežev drugih strank, so kmetski demokratje povedali edino to, kar že tedne čitamo v njihovem časopisju, ki je dokazano skregano z resnico. Kričači v dvorani so v zahvalo, da jim notranji minister ni shoda prepovedal, kričali, naj se dr. Korošec zapre v Glavnjačo, Toda on je že prve
dni svojega nastopa šel tja ne kot hudodelec, temveč, da preišče zloglasne zapore in popravi tudi tam stare žerjavovske grehe. Pri govoru nek?ga radičev-skega župnika se je zaslišal klic »Dol s slovenskimi popi« kar je gotovo dilo shodu poseben sijaj napredne izobrazbe. Pohvalno pa moramo omeniti, da se kmetsko jedro podeželskih sainostoine-žev žerjavovske demonstracije ni udeležilo. To so večinoma pošteni, verni ljudje, ki so dosedaj čisto brez potrebe služili samostojni gospodi in ki že davno vedo, da od žerjavovske klike ni drugega pričakovati kot batin. Zdaj so pa gotovo spoznali tudi g, Puclja in njegove prave namene,
usnjarju, 1 brivcu, 1 šefu-kuharju- 1 starej. kovaču, 1 tapetniku (mlajšemu), 1 hišniku, 12 vajencem; ženskam: 3 tkalkam, 2 likaricam, 4 štrikaricam, 1 služkinji, 1 trg. vajenki.
d Pri borzi dela v Mariboru dobijo delo: 12 hlapcev, 26 viničarjev, 4 majarji, 2 vrtnarja, 1 brivec, 4 železostrugarji in 2 pomožna delavca za tovarno vagonov v Subotici, 4 mizarji za tovarno vagonov v Smed. Palanki, 1 čevljar samo za strojno delo, 1 krojač prikrojevalec, Specialni delavec za uniforme in salonske obleke, 1 kovinotiskar, 1 sluga za srbsko pravoslavno episkopijo, več vajencev (pekovske, mizarske, slikarske in kovaške obrti), kakor tudi 4 kuharice, 1 gospodinja, 1 sobarica, 2 štikarici, 2 likallci, 3 kuharice k orožnikom, 4 služkinje, 1 prvovrstna pisarniška moč.
d Dva milijona dinarjev od kredita, namenjenega za pasivne pokrajine, je določil na predlog ministra dr. Korošca ministrski svet za ljubljansko oblast, 800.000 dinarjev pa za mariborsko oblast.
d Iz Kanade smo prejeli pismo, ki nam opisuje veliko nesrečo v zlatem rudniku Hollinger Golld Majn vsled eksplozije plina. Mrtvi so tudi štirje Jugoslovani: po en Primorec, Lokvarac, Črnogorec in Žužemberčan Jožef Balič iz vasi Balič pri Sušicah. Žrtev raznih drugih narodnosti pa je nad 40.
d Iz Kanade se nam piše: Ostra kanadska zima nekoliko ponehuje, kajti bila je letos jako huda. Na pustni torek je bilo 29 stopinj mraza. Tukaj je zaposlenih mnogo Slovencev. Delamo v rudokopu nikla in sicer za prvo silo še dosti dobro. Plače res niso posebno velike, smo pa lahko zadovoljni, ker imamo stalno delo. Kraj je pa tukaj (Levack Ont.) bolj pust in skalnat, goli hribi in pečine segajo proti nebu. Sloven. naseljenci iz Levacka želimo vsem slovenskim prijateljem, fantom in dekletom, možem in ženam zdrave in vesele velikonočne praznike ter obilo pirhov. — Al Ro-dic, Janez Selšek, Matija Golob, Anton Smohč.
d Pasijon. - I. N. R. Z. - Jeruzalemski dogodki v 1. 33. p. Kr. r. Za oder napisala
n frd„°ng0rin in dr' p- Roman Tominec. u- r. M. Dne 25. marca bo v ljubljanskem opernem gledališču prva predstava največje drame človeštva: Zadnji dnevi našega Oosoo-Odresenika. Uprava našega narod, g edahšča sc je odločila, da peda najšK
£ S S,ovTke'Ca naroda kot velikonočno darilo to predstavo. Kakor povsod po svetu ima tud, pri nas Slovencih pasijon že stari davno tradicijo. Igrali so pasijonske igre t Ljubljam škofji Loki. Kristusa b0 l2ra , Edvard Fran Gregorin, Pilat bo g Te-J' Marija - g Marija Vera, Peter - } Danita Ana - g. Cesar, Kaifa - g. R0g0z E
vrl! r im>° ^ločilne v oger« o '^lc. Prvič :,e bo igrata 25. marca S
Hki petek vti^ Veliki četrtek ^ ne iek všp 1 nede,Ja ,n velikonočni pone-Sni kl se zamma o za lepo podano
d Stadionske srečke moreš naročiti
fcSECTASJ^pAlSSJ
srečke pa, ki niso plačane, ne pridejo v poštev. Žrebanje sc bo vršilo pod državnim nadzorstvom v veliki dvorani hotela Union. Številke so v dveh votlih in zaprtih kolesih, ki se vrtita. Nato se odpre najprej eno kolo, mala deklica poseže z roko v ozko odprtino in dvigne prvi listek, nato se odpre drugo kolo, odkoder zopet dvigne deklica drugi listek. Številki obeh listkov tvorita zadeto število. Vsaka prevara je torej popolnoma izključena, zlasti ker državni nadzornik preje natančno pregleda, da so vse številke v kolesih.
d Med »pokvarjeno gospodo«. Kdo ne ve, kako je »Kmetski list« skozi več let vrtil lajno o »pokvarjeni gospodi«, ki da se zbira v prvi vrsti v žerjavovski stranki in da pošten kmet s to gospodo nič opraviti imeti ne more. Preteklo nedeljo pa so se samostojni kmetje javno združili s »pokvarjeno gospodo« in samostojni gospodje so pridno ministrirali ljubljanski in hrvaški pokvarjeni gospodi*. Kako človek včasih sam sebe po zobeh tolče!
d Kdo pozna še kakšno novo barvo, s katero se slovenski samostojneži še niso preštrihali? Dosedaj so porabili že vse domače, hrvaške in srbske barve. Čez nekaj tednov bo treba novega štrihanja. Naj se samostojni gospodi pomaga iz zadrege.
d Odločno ugovarjamo. Sokolska župa kraljeviča Marka je razposlala potom ministrstva (na tozadevnem dopisu ni podpisan minister, temveč namesto ministra nekdo drugi, kojega podpis ni Čitljiv) nekakšne kolke, ki naj se po 1 Din razpečajo po šolah. Odločno ugovarjamo, da bi se po naših šolah od naših povečiri revnih . učencev pobirale podpore za čisto privatna društva. Naši otroci nimajo denarja niti za najpotrebnejše šolske potrebščine, zato so vse druge pobirke čisto odveč. Prosimo velikega župana, naj to naše stališče odločno pojasni v Belgradu, da se ne bo ta ali oni uradnik v prosv. ministrstvu čutil poklicanega potom revnih otrok financirati privatno društvo.
d Pri volitvah delavskih zaupnikov
v tobačni tovarni v Ljubljani je zmagala hrta kr.-čansko-socialneffa delavstva. '
d Koliko denarja labko pošlfeš v inozemstvo. Finančni minister je izdal odlok, glasom katerega se lahko v bodoče nakaze potom Poštne hranilnice v inozem-stvo do 3000 Din v naši ali tuji vabiti.
>e b,!a inozemska denarna po*iljka omejena na 1000 Din.	p 1
• dv^ov! poslov, podmornici »Hrabri« m .Nebojša* sta odpotovali iz Angliie proti našim pristaniščem.
d Nova telefonska postaja med Mur-
ooboto m Bogoševci v Slovenski
so se kolesa in se ni moglo več d ' v zrak, zato so poslali aeroplan in »n nike na Dunaj — po železnici
sko
krajini bo" kmalu Izročena' prometu"
d stavbisce za 80 delavskih hišic bo
kupila mestna občina mariborska in nri
nafin^S; d70<foin0; Tie
men 2 miliiona brezobrestna ^osoina"
i^ubilo smer in se je spuS' jo V megli pri Bukovcih v bližinT Ptuja na tla, Potria
d Župan občine St. Jurij ob Tak« g, Alojzij Lesjak je v ponedeljek 12 m, umrl. Vedno je bil zvest pristaš SLS
d Županom v Trojanah je izvolil j sedanji g. Gašper Cukljati. Tudi S svetovalci so vsi odločni pristaši SLS d Za župana v občini Sv. Peter Sv. Gorami je bil 15. t m. izvoljen Alojzij Zoreni, posestnikov sin in S' sednik tamošnjega Orla.
d Stadion bo sezidala Delavska zbor
20CK000 Din'6VU D°,OČi,a * ** ^ d 60 letnico je praznoval te dni»
služni zdravnik umobolnice na Studenci g. dr. St. Divjak, 70 letnico pa g J0iL Korošec, poslovodja v pokoju v LiubUani ki je leta 1894. prvi pražil misel, da bi se v Ljubljani sezidala cerkev sv. Jožefa in je izročil tudi prvi dar za to leno cerkev.	p
d Petindvajsetletnico svojega igral, skega udejstvovanja je praznoval te dni v Ljubljani g. Rudolf Vrančič. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov je proslavilo ta jubilej na sv. Jožefa dan v Ro-kodelskem domu tudi z dramatično predstavo, ki jo je vodil g. jubilant.
d 200 letnico, odkar je pozidana v sedanji obliki je praznovala 19. marca božjepotna cerkev sv. Jožefa v Studencih pri Mariboru.
d Poštenje nad vse. G. Pavel Staro-vašnik, trgovec iz Vitanja pri Celju, je našel na cesti pri kolodvoru zavoj, v katerem je bita 280.000 Din v gotovini, last drž. rudokopa iz Srbije. G. Starovašnik je izročil takoj po najdbi denar g. Milanu Popoviču, drž. uradniku, ki je bil seveda v skrbeh zaradi izgubljenega denarja in je povpraševal po njem.
d Kako ujameš živega divjega prašiča, Znano je med lovci, da je divji pra-išč silno oprezna in pretkana ter plaha žival, kojo je še na strel težko dobili, kaj še živo ujeli. To bi sc dalo doseči Irko, da se na »prašičji promenadi« izkopljejo po 2 m globoke jame s spodre-zanimi stenami, te se pokrijejo z vejami in na sredi se na dolgi kol nasadi vada, krompir, pesa ali tudi žito na kaki pri; merni deski. Tako bi jih kmetje tudi sami smeli loviti brez orožja, seveda bi smeli jarie kopati le na svojem posestvu, Na tujem pa po sporazumu.
d Mariborska oblastna skupščina ji sklicana k zasedanju na dan 26. marca.
d 19 vegonov koruze bo razdelil v najkrajšem času mariborski oblastni odbor onim krajem, ki so najbolj potrebni.
d 105.0C0 Din je odobrilo ministrstvo javnih zgradb za dovršitev ccste iz Ka-stava na Sušak.
d Zasluženo »priznanje«. Z ukazom od 27. febr. 1928 je razveljavljen na podlagi razsodbe drž. sveta u^az od 4, julija 1925, s katerim je bil Pavel P* stotnik imenovan za prosvetnega inšpektorja. Ta gospod je bil, kakor znano, zelo velik »prijatelj« katoliškega učiteljstva,
, d 150. leto je doživel te dri v Olov« P" Mostarskem blatu neki Tadija M«'
stafič. Živel je torej v 18., 19. in 20. sto-1 tiu V njegovi rodbini je bilo več sto-etnikov in še nedavno mu je umrl najmlajši sin v starosti 105 let. Tadija ni bil ne Cn dan bolan, in se je v zadnjem času celo pomladil ter so mu že tretjič pričeli rasti /.obje. Čuti se popolnoma zdravega in izvršuje celo lažja dela, le da ga je visoka starost "nekoliko upognila. Alkohola ni vse svoje življenje pokusil niti kaplje.
d Pazite, kaj kapujete! Iz Gržeče vasi ori Leskovcu nam poroča zavedna Dolenjka, da se potika tam okrog neka ženska, ki prodaja krščanskim družinam protestantske knjige. Pozor pred njo!
d 1 milijon za 160 Din. Te dni so bile iz.vlečene srečke vojne škode. Največji dobitek v znesku 1 milijon dinarjev je zadela srečka 1335-36, katere lastnik Stevan Milin, trgovec iz Zadra, je že prejel denar v državni hipotekami banki. Izjavil je, da je srečko kupil pred 5 ali 6 leti za 160 Din, Milin je doma iz Bečkereka.
d Po trinajstih letih se je oglasil iz Rusije bivši vojni ujetnik Jožef Cvar, doma iz Brega pri Ribnici. Domači so ga bili seveda že popolnoma izbrisali in jih je pismo zelo presenetilo.
d Tobačnim vpokojencem. Strokovno društvo tobačnih vpokojenk in vpokojen-cev v Ljubljani, ki je včlanjeno v Jugoslovanski strokovni zvezi, se že nad 10 let bori za boljši položaj in pravice upokojenega tobačnega delavstva. Uspehe, ki so si jih ti upokojenci priborili še pred in po vojski, so uspehi tega društva in pred dnevi je društvo zopet poslalo zelo važne predloge ministru dr. A. Korošcu in vsem poslanccm v vednost, da se tako vsi naši zakonodajci zavzamejo za ugodno rešitev težkega stanja tobačnih vpoko-jcncev in vpokojenk. Vloga bo prečitana na prihodnjem občnem zboru Strokovnega društva, ki bo 29. marca (zadnji četrtek tega meseca) ob pol treh popoldne v Alojzijevišču. To sporočamo vsled tega, da ne bo zamenjave z nekim novim »Društvom vpokojenk in vpokojencev tobačne tovarne«, ki je včlanjeno pri »Zvezi drž. nameščencev za Slovenijo«, in ki je docela nepotrebno, ker se s tem razbija skupna moč, Vsled tega opozarjamo vse prizadete, da pazijo, za katero društvo plačajo članarino. Pravo naše društvo, ki temelji na krščanskih načelih je: Strokovno dru-štv o tobačnih vpokojenk in vpokojencev in le to je včlanjeno v Jugoslov. strok, zvezi.
d 90 let je dopolnil zidar Paul v Vitanju. Birmoval ga je še škof Slomšek.
d Obnovili bodo živinske sejme na Ptujski gori: prvi je bil 17. marca, ostali pa bodo: 19. maja, 30. junija, in 14. avgusta.
d Dva nova živinska in kramarska
se;tna v Šmartnem ob Paki sta dovoljena m sicer na dan 22. septembra in 11. novembra vsakega leta.
d V najhujšem pogonu se je cirkularna "ga razletela v Radencih in poškodovala do smrti strojnika Jakoba Škrleca.
d Pod vlak je padel zavirač Ilija Val-pri postaji Podorošča pri Mostarju. Našli so mrtvega.
d V šoli je zgorela učenka Manda j Šaričeva v Vrbanji v Bosni. Pritisnila se I je v razredu k žareči peči in se ji je l vnela obleka.
d V šoli je umrla na davici neka de-; klica v Mahincu pri Karlovcu. Sploh je : v okolici Karlovca mnogo slučajev da-| vice in škrlatinke.
d V Celju je umrla usmiljenka Ana i Simonič, ki je 18 let z vzgledno goreč-i nostjo vršila v bolnici službo žrtvujoče sc ljubezni in usmiljenja.
d V Ljubljani je umrl znani zobo-, zdravnik dr. Hinko Dolenc, brat vseuči-| liščnega profesorja.
d Umrla je 13. marca t. 1. nenadoma , Albreht Marijanca v Rovtah pri Logatcu, stara 18 let. Zadela jo je kap.
d Umrla je 11. t. m. v Podgorici Ne-žika Kos, velika dobrotnica ondotnega : gasilnega društva.
I d Zopet železniška nesreča. Brzovlak, ki odhaja iz Zagreba ob 7.05 zvečer, je 1 zadel na postaji Plaška v lokomotivo. Težko so ranjeni oba strojevodja, sprevodnik in kurjač, od potnikov ni nihče poškodovan. Škoda pa je ogromna.
d Ekspresni vlak je trčil na postaji Caprag pri Sisku v tovorni vlak. Človeških žrtev ni bilo, škoda pa je velika.
d Podsekana smreka se je prevalila v Krcčvinah, župnija Negova na posest-nico-vdovo Ivano Šipeh ter jo končala. Vdova zapušča 2 nepreskrbljena otroka.
d Velik požar je bil te dni v Jagodini v pivovarni in tvornici sladu. Zgorelo je 75 vagonov slada in 14 vagonov ječmena.
d Denar zgubil in zblaznel. Iz Amerike se je pred kratkim vrnil v domovino Milan Kovačevič iz Nikšiča in prinesel s seboj sedem in pol tisoč ddarjev (1 dolar cirka 57 Din). Naložil je denar v neko belgrajsko banko. Te dni je zvedel v Mostarju, da je banka propadla. To je na reveža, tako učinkovalo, da je takoj zblaznel. Prepeljali so ga v bolnico.
d Neznan slaboumen mut^c. Due 2. marca t. 1. je bil oddan ljubljanskemu mestnemu magistratu slaboumen mutec, star približno 17 do 20 let. Ker ne daje neznanec niti z znaki nobenih pojasnil, ni mogoče dognati, kdo in odkod je. Oblečen je v sive hlače in zelenkast suknjič ter ima vojaške čevlje. Osebni popis: oči rjave, lasje kostanjevi (ostriženi), obraz ovalen. — bi lahko dal kakšna pojasnila o goriimi .cm, naj jih blagovoli sporočiti ustno ali pismeno mestnemu magistratu v Ljubljani, soba št. 42.
d Dva nevarna tiča pobegnila fz za-
ftora. Mariborska kaznilnica je obvestila jubljansko policijo, da sta od dela pri Sv. Miklavžu pobegnila Ivan Urh z Rib-nega pri Bledu in Ivan Jerin z Viča, ki sta bila oba obsojena na večletno ječo. Da ju ne bi izdala njuna kaznjeniška obleka, sta si prilastila še dve pelerini, last paznikov. Ivan Jerin je bil pred leti obsojen pred ljubljansko poroto zaradi uboja lastnega očeta na dvanajst let ječe.
d Skrbna mati, ki še ne pozna Žike, naj je ne pozabi kupiti. Dobi jo v rdečih zaViHflih po Vz i« P<> V* kg. Otroci, ki pijejo Ziko namesto prave kave, so zdravi kakor dren.
d Ne odlašajte s plačilom naročnine za »Domoljuba«! Ta mesec izide samo še ena številka »Domoljuba«, v aprilu pa ustavimo list vsem, ki dotlej ne bodo plačali najmanj polletne naročnine. Vsi prizadeti smatrajte to za zadnji opomin!
d »Nedeljski Slovenec« z ilustrirano prilogo velja od 1. aprila dalje 30 Din za eno četrtletje ali 120 Din na leto, torej letno 40 Din več.
d Ameriške razmere poznati osebno se pravi poznati stvari, ki so urediti. Obrnite se na Gospodarsko pisarno dr. Ivan Č e r n e v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6, Cene zmerne.
d Opozarjamo na današnji oglas Tekstilbazarja, kjer se dobi manufakturno blago po zelo nizkih cenah.
d Pri utrujenosti, razdražljivosti, tesnobnosti, pomanjkanju spanja, bolečinah pri srcu, tiščanju v prsih, ureja naravna »Franz-Jcsei-grenčica« redovito kroženje krvi v spodnjem delu telesa in s tem pomirjevalno učinkuje na valovanje. Profesorji za bolezni prebavnih organov izjavljajo, da se izkazuje »Franz-Josef«-voda pri pojavih, ki izhajajo od samozastrup-ljenja želodno-črevesnega kanala, kot iz-borno čistilo. Dobiva se v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
NAZNANILA.
n Šenčur pri Kranju. Prosvetno društvo v Šenčurju priredi v nedeljo 25. marca ob 3 v Ljudskem domu žaloigro v 5 dejanjih: »Bele vrtnice«.
n Orliški krožek v Predosljih priredi v nedeljo t. j. dne 25. marca 1928 ob 3. pop. v Društveni dvorani Materinski dan. Spored: 1. Deklamacija. 2. Govor (Cilka Krekova). 3. Deklamacija. 4. Spevoigra »Mati«.
n Romanje k sv. Emi na Koroškem se vrši letos v dneh od 2. do 5. maja. Vrši se v istem redu kakor doslej. Zberemo se na Jesenicah in se odpeljemo z brzovlakom ob 10.40. Romarji iz kranj: akega okraja se pripeljejo na Jesenice z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.55. Ker mnogi izprašu-jejo, koliko stane vožnja, zato sporočamo, da stane vožnja od Jesenic v Celovec in potem s Krke na Jesenice 05 Din. K temu pride še vožnja do Jesenic od domače postaje in potem od Jesenic zopet nazaj. Vsi, ki se žele romanja udeležiti, naj se priglase najkasneje do Velike noči. Pri priglasitvi naj naznanijo: Ime, očetovo tir*, priimek, bivališče (kraj, občino) in rojstno leto, obenem naj pa pošljejo 10 dinarjev za potni list. Romarji iz kranjskega okraja naj se priglase na naslov: Župni urad Javorje, p. Poljane nad Škofjo Loko; romarji iz radovljiškega okraja pa na naslov: Župni urad Jesenice na Gorenjskem. Priglase sc pa lahko tudi od drugod na enega izmed gorenjih naslovov.
n Dol. Logatec. Tudi pri nas se pripravljamo na proslavo Materinega dne na dan Marijinega oznanjenja ob osmih. Na sporedu so: Simbolično vaje, petje, deklainacije itd. Ker je ta proslava namenjena pred vsem našim materam, da jim pokažemo, da znamo coniti njih trud in delo, torej vsi, ki Vam je znano njih trpljenje in ki umevate njih veliko delo — zlasti ve drage matere, pridite!
n Sadjarski odbor za ekraj Radovljica priredi na Brezjah pri »Finžgarju« v nedeljo 25. marca t. I. celodnevni tečaj za preeepljanje in oskrbo sadnega drevja. Odbor vabi vse zatiimance iz okoliša osobito mlajše posestnike in mladeniče, da se udeležijo tega tečaja v čim večjem številu. Udeležencem se priporoča, da prineso seboj cepilno orodje. Tečaj prične ob 8. predpoldne. Sadjarski odbor prueai enak tečaj tudi v Ljubnem pri Podnartu v šoli in sicer na cvelno nedeljo, 1. aprila t. I
n Pozabil se je v ponedeljek 5. marca zavitek raznega blaga v dopoldanskem vlaku od postaje Reteče-Gorenja vas do Ljubljane. Kdor ga je našel ali kaj ve o njem, naj sporoči proti nagradi lastuici Amaliji Jamnik, vas Dol št. 6, pošta Medvode.
5l
Stran 182.
])OMOL.M'B> 22:1
ORMOZ.
Tukajšnja farna organizcaija SLS je name; lnvala jiiirediti v torek dne 27. marca v dvorani Katoliškega doma gospodarsko političen leeaj. letuj se l>a no bo mogel ob tem času vršili, ker so gospodje predavatelji oblastni poslanci zadrzani vsled zasedanja oblastne skupščine. Kdaj se bo tečaj vršil, bomo pravočasno javili v naših časopisih. — Na Marijin praznik dne 25. marca popoldne po večernicah nameravajo prirediti preprosto proslavo Materinskega dne ua čast našim materam. \ stopui-na se ne bo pobirala. Pričakujemo, da pridejo pol-noštevilno posebno naše vrle matere. Saj je prireditev namenjena njim in pa njihovemu vzoru — božji Materi Mariji. — Tudi za mohorsko družbo smo se letos boli zavzeli in tako dobili 08 članov več kol lani.
LESE.
Prosvetno društvo bo napravilo na velikonočni pondeJjek igro Dr. Vseznal in njegov sluga Slipko liček«. Pridite v obilnem številu, ker nam s tem pomagale nabirati fond. s katerim hočemo začeti z graditvijo svojega društvenega doma. ki »a nam l.iko primanjkuje. Kaši občani so pa zelo pritožujejo zoper nekatere, ki nimajo druge naloge, kakor da pošiljajo razne dopise brez jjodpisa in s tem spravljajo svoje sosede kakor tudi druge občane v nepotrebno sovraštvo in jezo. Krščansko delo to ni. -šolski odbor je tudi sklenil, da dobi šola novo vrtno ograjo, s katero je imel lanskoletni dopisnik v j Domovini« toliko opravka. Ker bo pa ograja precej draga, zato prosimo dotičnega dopisnika, da naj malo izkaže svojo dobro voljo tudi v dejanju, ne samo na papirju. Predloge dajati je lažje nego jih izvršiti.
(iORBSCE KOT .SEMI« .
Gorence je ime vinske gore, ki jo tujci imenujejo Semič. Tn sloji sredi vinske gorice prijazna cerkvica posvečena sv. Jožefu. Poslaja in Gorenci pa ležijo v veliki vasi Kol, katera skoro golovo meri nad dva kvadratna kilometra in ima preko 100 hiš in mogoče še loliko hišic na vinskih kleteh, ki pa so letos dc malega prazne radi lanske toče, ki je vzela preko celokupne gore 3 km dolgo črto. Na tisoče heklov vina se je razlilo po brdili in doleli. Kaj lo pomeni za naše prebivalce, si vsak lahko predstavlja. Postili čas je letos prav dostojen. Navadno se v tem času v vinogradih največ dela opravi .Vsa gora je bila eno samo zgolenje, a letos ni petja, ni vriskanja, harmonike pa so menda zarjavele, le tužna melodija klarineta izpod nevešče roke se oglasa v večernih urah. Kdor more, beži v Kanado. Kdor no more, pa se lolaži s leni, da bo nekaj zaslužil, ko se bo gradila cesta. Veliko se namreč govori, da se bo "letos gradila cesta iz Semiča in Kota, v Gorencih se združita in kreneta skupno na postajo, del pota od gostilne Bukovec na jiostajo pa se razširi. Ako je (o resnica, tedaj sino dolžni pozdravljati ljubljanski oblastni odbor, cestni odbor in vse one, ki se za lo brigajo.
ZAGORJE «15 SAVI.
(Srečna šola: šola v Zagorju ima 13 razredov in 18 učnih moči, ne vštevši veroučitelje, Učiteljev je več kot po nekaterih razredih učencev. — Sejni v Kotrcdežu 12. t. m. je bil zelo slab - skoro sc ni poznalo, da sc vrši. Samo 3 glave živine so pripeljali - udeležbe od strani občinstva pa sploh ni bilo. - V nedeljo je bil občni zbor elekiričtie zadruge v Zagorju. Kač. zaključek je izkazal '>7 915 dinarjev čistega dobička. Vsled tega so znižali ceno loku z novim letom od 5 Din na 3.50 Din. Toka so po.ab.li dan. 27.1886 KW za razsvetljavo in 11.077 za motorje. Članov ima zadruga 118.' Da je'načel-
.ijalistične gospode, sc je
stvo v rokah liberalno socijs
ker sc je vršii občni zbor med kar moramo odločno
je
božjo,
jjokaz.ilo v leni, popoldansko službo
?ra,a"' GORJE PRI BLEDU.
rine n marca t. 1. smo imeli žrebanje 3. loterije za novi Snski dom. Srečk je bilo 50.10 po D " dobitkov pa 100. Večinoma so vse dobitke pobrali lastniki s^ečk takoj po ^^njvt. Neoddau, so še dobitki, ki so jih fde'e srečke: 180. 3300, 470, 2811, 101. 480, 3300. 3-10, ^1, « , 1W 1010, 070. 1772. 33*1, 2406, MU**}*'	1M1. M«.
3800 mit, 3878, 841, Kit. 3075, 477, .«184, 2216, ŠTlO m. 2230, 2<wr», 3337. 2212, 4113. 2865. 3, M. Kdor ima katero izmed navedenih številk, naj do konca meseca marca 1028 pride s srečko m dobitek dvigne Kdor ne pride, v tem času. izgubi pravico do dobitka. ■ Od 25. marca do 1. aprila pridejo k nam oo jezuitje in bomo imeli inisiion. Udek-žba obeta biti dobra, ker za delo na polju se še ne bo nič niu-,lilo. ker imamo šo sneg in občulen mraz, pa tudi volitev ni nobenih ua vidiku in ne bo mogel nihče trditi, da je misijon volivna agitacija. Pokazalo pa se bo javno, komu ni nič več za vero iu za dušo. 1'paimi |ia. da' bo Kop našo molitev uulišal in pri; j)eljal 1. Sebi nazaj tudi lake. ki so Ga zapustili in mislijo, da zanje misijon .potreben ni. Oče.je, matere, bratie, sestre, otroci na delo in k molitvi, da ne 1») nikogar, ki bi zajvl vrata niilosli ob teh blagoslovljenih dneh.
SV. KRIZ PRI LITIJI.
S 1. majem bo začela pošta vsak dan vozili. To jo velika dobrota za naše kraje. Za lo >e imamo zahvaliti v prvi vrsti našemu poslancu Kremžarju.
Na Cvetno nedeljo |x>poldne bo občili zbor naše Posojilnice in hranilnice. Domačini in iz sosednin občili udeležite se ga! Cim bolj sc boste zanimali za Hranilnico, tem bolj boste koristili domačim krajem.
ST. JANZ NA DOL.
Preteklo nedeljo so dekleta v naši dvorani nalovile razstavo iu pokazale, kaj so se naučile iu naredile v 10-ledenskcni gospodinjskem tečaju. Vsi smo moraii priznati lepe uspehe in pridnost deklet. Naj bi vsa dekleta porabile to znanost v življenju in marsikateri dom bo jKistal lepši iu družinski člani zadovoljnejši. , Bela žena nam jc iztrgala iz naše sredine dobro jioznanega leskovskega »direktorja-Jožefa Starino. Bil je odtočen katoličan v zaseb-iu javnem življenju. Vedno veselega značaja je marsikoga razveselil v svoji zidanici, imenovani ->jii-sarni-. Nas|irotniki so ga imenovali katoliški steber. Bil je tudi. Bog nam daj veliko takih mož! Njegov veličasten pogreb j« |>ričal, da jc katoliški nio/. I ud i ob smrti čislan. Ohranimo ga v lepem spominu in ga posnema i nio v katoliški odločnosti!
SELA PRI KAMNIKU.
Na liho nedeljo oz. Mar. Oznanenje pop. priredi dekliški odsek našega prosvetnega društva obširen materinski dan z razstavo ročnih del - izdelkov na tedenskih sestankih pod vodstvom naše idealne šol. upravileljice. - Po veliki noči se prične 10 tedenski gospodinjski tečaj ali takozv. univerza za naša kmečka dekleta. Ker imamo ugodne prostore, se bo vse k .useda lepo razvilo. Priglaševanie se s cvetno nedeljo zaključi. Od dobre gospodi,, e je veliko odvisno. Priznali se mora, da je večina dc klet prav pridnih. Kdaj bodo pa fantje kaj priredi i - prihodnjič povem, ko pridejo domov.
JURJEVICA PRI RIBNICI
Podpisano uredništvo se je prepričalo, da je bilo z dopisom »Jurjevica pri Ribnici«, k ga priobčilo v 40. številki »Domoljuba, z d« 7® J 1X> d°P,61,ll<u "P*™ informirano o po el(u
>v. lo
občinskih volitev v lej občini iu 0 slaniu m akega gospodarstva. Zlasti izjavljamo, da TiT dopisom nismo imeli povoda žaliti in okteta, Ivana Rusa. bivšega župana v tej občini. Najn ' smo se osebno na licu mesta prepričali, da • Ivan Rus vodil županske posle v popolnem L* Uredništvo . Domoljuba«.
ŠMARTNO PRI LITIJI.
Na praznik 25. marca ob pol 3. se bo vršil Društvenem donui "Materinski dan« z iepiru redom. Matere pridite v družbi vaše družine na*10 jirireditev, ki ima namen pokazati Vaše delo m, diti v družini ljubezen do staršev iu zanesti v dr« žine odo medsebojno vzajemnost, ki je temelj dru /inske sreče.
BEGUNJE PRI LESCAH.
Pri
nas se je začelo s prezidavo Gasilnega do. ma, ki lxxie. ko bo dodelan, res mogočna slav« To je tlelo zelo agilnega načelnika g. Avstnife ki se trudi, da bi prišlo društvo ua mesto, ki pripada. DruMvo priredi ti. maja tombolo s krjv nimi dobitki. Zato skrbimo, da ne bode niti tablica o.-tala neprodana. Tako bo društvo pokrile; vsaj uekaj stroškov.
BRDO PRI LUKOV1CI.
V nedeljo 4. marca je priredila okrajna živino rejska zadruga predavanje o živinoreji in sicer o plemenski živini, o jx)menu raznih pasem, o njih dobrih in slabili lastnostih, o odbiranju bikov u pieme. o mlečnosti krav ter o pravilni in napa.\ii molži, pri kateri se |>ri nas jako veliko zagre i. (Kar nam je pa g. predavatelj povedal o postanki človeka in o [»itilajevanju istega, pa prosimo naj drugič obdrži to stvar zase, ker ne spada stvar v javno predavanje. Slednjič jc pa nas oblastni poslanec g. Jožef Pozilič predlagal zbranim živinorejcem. da bi se ustanovila nekaki) drušfvo za zavarovanje živine. Prečital nam je tudi pravila, kalen je sestavil sam.
Književni trg.
AAureniška Mehika. Knjižica popisuje na i(> straneh mučeniške boje, ki jih bije sv. Cerkev v Mehiki za versko svobodo. Knjižica je toliko zajemi ji vejša, ker je v njej na kr tko orisan tudi zgodovinski razvoj cerkve v Mehiki, začetek in vzroki preganjanja, podan je tudi značilen opis novodobnega Nerona, predsednika Callesa. Knjižica st:-ne po pošti Din 7.— ter se naroča pri upravi Glasnika, Ljubljana, Zrinjskega c. «).
Slavcspevi na čast presv. srcu Jezuse-' vemu. Deset pesmi za mešan zbor. ki jih je ugl sbil p. Hugolin Sattner. Slog je pristno Sattnerjev, kakor ga naši kcJri sedaj na splošno najlažje obvladajo. Zato Sattnerjeve skladbe tvorijo največji del nedeljskih pevskih sporedov pri službi božji in bodo iz istih razlogov gladke pevnosti, sočne harmonije in zmerne modernosti ti slavospevi prav lahko in I""0 našli pot na naše cerkvene kore. Partitura stane Din 25.—, glasovi so po Din 5.—, izročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Ženske obleke in rute
V največji izbiri samo dobre kakovosti-Cene nizke.
R. MiKLAUC - PRI ŠKOFU - UUB1JANA
POSVETU|
II ii ■—■imi i ■!
Vatikan.
s Visoke šole in katoliška vera. Po
zgledu angleške vlade je katoliška Cerkev utvorila v Indiji mnogo visokih šol. Dokazano je, da v Indiji čimbolj napre duje izobrazba, tembolj se širi katoliška vera med pagani.
s Duhovniški naraščaj za Rusijo. Bolj-ševiška vlada jc večino katoliških duhovnikov zaprla ali pa pobila. Okrog dva milijona katoličanov je ostalo brez dušnih pastirjev. Pretekli mesec je bil položen v Rimu temelj za novo semenišče, ki bo vzgajalo duhovniški naraščaj za Rusijo.
s »Učenost« svobodomisleca. V mestu Martigny v Švici so pozvali svobodo-misleci nekega učenjaka Lorulota k predavanju, pri katerem naj bi pobijal lurško prikazovanje in čudeže. Zbralo se je okrog 400 ljudi. Učenjak jc trdil, da so si duhovniki prikazovanja v Lurdti samo zato izmislili, da bi tem lažje pozneje proglasili brezmadežnost Matere božje kot versko resnico. Pri predavanju se je raz-v:i rledeči dvogovor: Duhovnik Cormut: Kdaj pa so se začela čudežna prikazova-na v L : du?< Svobodomiselni predavatelj: Leta 1858.<■ Duhovnik: »Kdaj pa jc proglasila Cerkev Brezmadežno spočetje kol versko resnico?'« Svobodomislec: »V letu 1859. ali 1860.« Duhovnik: »V zmoti ste, g. Lorulol, kajti dogma o Brezmadežnem
spočetju obstoja od leta 1854., torej štiri leta prej, kakor zaznamujemo prikazovanja v Lurdu,« Po dvorani jc zabučal smeh in »učenost« svobodomiselnega predavatelja je utrpela popolni krah.
s Razno. Špansko mestece Ceantiri, ki ima 3000 prebivalcev, jc dalo Cerkvi 139 duhovnikov in 96 redovnic. — Za zlatomašniški jubilej sv. očeta so darovali prebivalci Milana zlat kelih v vrednosti 120.000 Din. — Sv. kongregacija obredom je postavila z odlokom z dne 15. dec. 1927 sv. Terezijo od Deteta Jezusa za za-ščitnico katoliških misijonov. — 3 milijone si bodo izposodili katoliški krogi v Češkoslovaški od ameriških katolikov za zgradbo katoliških domov, čitalnic, gledališč, knjižnic itd. — Slovaki bodo dobili lastno nadškofijo, najbrž s sedežem v Bratislavi ob Donavi. — V bližini Vasere v milanski nadškofiji so postavili temeljni kamen za duhovsko semenišče, ki bo največje v Evropi.
Italiid.
s Fašistovski učitelj skruni cerkev. V
Kubcdu jc domači duhovnik g. Brezavšček poučeval v cerkvi otroke krščanski nauk. Nenadoma je vdrl v cerkev italijanski učitelj in pričel vpiti nad duhovnikom, da ne sme poučevati otrok v slovenskem jeziku, sicer mu bo on pokazal. — Skoraj po vsej Istri so duhovniki prisiljeni učiti otroke krščanski nauk v cerkvi, ker jim jc- vttop v šolo prepovedan. V šoli poučujejo varstvo italijanski učitelji, katerih znanje pač ne more jamčiti za širjenje čistega krščanskega nauka.
s Fašisti kršijo Italijan, ustavo, Mussolini je v svojem boju za utrditev fašizma brezobziren do skrajnosti. Ne brigajo ga najpriprostejše človeške pravice državljana, nc slovesne obljube, ne mednarodne obveze. Pa tudi na ustavo lastne države se požvižga, kadar mu je tako prav. Bivši italijanski ministrski predsednik Giolitti je te dni v zbornici jasno povedal, da pomeni novi fašistovski volivni red /.a parlament kršitev ustave, na katero je tudi Mussolini prisegel. Torej popolna anarhija, ki je jasno znamenje polagoma, a vendar nevzdržno približajo-čega se konca fašistovskega tiranstva.
^ s 35 slovenskih učiteljev je-zopet odpuščenih, in sicer so kaznovani: Bekar Alojzij, Bevk Matilda, Londek Sidonija, Čehovin Rudolf, Fakin Vincenc, Gorjup Rihard, Grgič Silvo, Kancler Teodora, Koglot Jožef, Grmeč Anton, Križman Fr., Kunstiš Josipina, Lašič Josip, Lestan Avgust, Malič Justina, Marušič Valerija, Mer-molja Franc, Mikuž Matej, Mikuž Marija, Mužnik Franc, Novak Oton, Petrovčič Janez, Podgornik Franc, Polšar Telicita, Pra-protnik Avgust, Sattler Andrej, Schonberg Franc, Šinigoj Josip, Štrekelj Albin, Tratnik Franc, Trebše Andrej, Trebše Ivan, Trošt Justina, Turko Emilija in Vilhar Ka-larina.
s Razne novice. V Trnovem pri Gorici sta praznovala zlato poroko bivši mnogoletni župan Franc Peršič in njegova soproga Jožefa, — Sodnik dr. Pietrucci v Idriji je premeščen v Gorico. — Knezo-nadškof dr. B. Sedej je blagoslovil nove zvonove, določene za Opatje selo. — V
49
Razno.
Žilnimi).-i .odmi obrov-
n»vii. V HudimpeSti nu M.uljariikem -c jo vrSiln nedavno zanimiva obravnava. Neki »ladjarski veleposestnik jc dvoril mla-li daini. Končno sc je 7. ".i" zaročil. Poklonil je >vi>ii nevesti ver dragocenih daril. Dan poroko i'' bil že določen, ko jo nevesta nenadoma nevar-(10 zbolela. Zdravniki so izjavili, da more damo re-J'fi siiiao takojšnja transfuzija (prenos) krvi. Že-'"» je predlagal, naj odvzamejo kri njemu, na-kiii- *e jc operacija takoj ,IVI?"I«- "dvzeli so mu .'" 1"»1 litra krvi. One-j;?';? *c )e posrečila iu "K|e je ozdravilo. J>o 7 (<' 111 l"i«lo, zn-] ie razdrla. Zato ij f"1""«1 ženin. da mu "*Wiv„ bivša nevesta da-, '< vn"'. J-riškj je do ob-« ave V eleposestnik je r ?!1 s,>M'ani daril, za-,	drugim tu-
...... l>ol litru krvi,
^ "IJO odvzeli, da so 1. Jostenki življenje. S (t ' j« spravil «o-v«t»i 1 !(lro8°: sodnik ni ek.1 v"sno S0,Ib" bi lz-njivn r, 1 v bila obrav-,„ n, P™'«*™«, med tem j P« PnSlo med stranka-111,1 (l« Poravnavo.
Slavko Savinšek:
V goifrikSh sstBazovifi
Povest z gorenjskih planin
Solze so se ji udrle iu šla je. Mati niso več mogli gledati njenih objokanih oči in so ji zvečer mimogrede omenili, da-so mislili vse le tako bolj za šalo, ker se jim že čudno vidi, da ni o Matevžu nobene sledi.
Ko je drugi dan financar Ivan prišel zopet mimo in je mater Hribarjevo dobil ravno doli v rebri na njivi ter vprašal kako in kaj Cilka, so mu kar naravnost dejali, da z njegovo modrostjo ne bo nič prida. Vprašal jih je, zakaj; pa so mu povedali, kar so bili čez dan poskusili.
Ja, mati, to nc bo šlo čez noč! Saj sem vani že naprej povedal; počasi bo šlo,- počasi; le odnehati ne smete!
-Ne vem, če bo kaj? Poskusila pa bom še.
.Pa mene ji malo spomnite, mati.4
. To pa le sami opravite 1 se je glasil odgovor.
Pa je že moral nekje Janez ujeti konec tega pogovora. Kajti ko je Ivan šc tisti dan jel v hiši tiščati
v Cilko in ji sladko govoriti, je naenkrat zrastel med vrati hlapec Janez. Cilka mu je hvaležno vrgla oči in srce se ji je olajšalo, ko je videla, da je Janez s čudnim pogledom oplazil financarja in kar naravnost butil vanj:
"Dajte no že enkrat mir Cilki s takimi neumnostmi! Ali vas ni nič sram!«
»Česa bi naj me bilo sram, saj sem vendar pošten. In ničesar ne delam na skrivaj!«
Pa ni lepo, tiščati v dekleta, če nc mara za vas in ji delate nadlego in Žalostk
Kaj ti veš, hlapec, kaj te briga!-: Toliko me briga, da vas bom, če mi še enkrat pridete s takimi in podobnimi neumnostmi, s puško vred vrgel doli po rebri, da nc boste vedeli več, kje drži pot do Hribarja!
V finanearju jc? zavrelo, da bi najraje s puško planil nad hlapca. Ali v tem trenutku so prišli oče Hribar v hišo in so brž vedeli, da je zopet nekaj napak med Janezom in financarjem. Koj so segli vmes:
Kaj pa imata spet, Janez?-. Hlapec mi grozi, da me vrže iz hiše. Ali je on gospodar?
• Prav golovo ga vržem, če ne bo pustil Cilke na miru! pritrdi Janez.
Vidim, da je pri Hribarju hlapec gospodark zbode financar Hribarja in vstane.
Prej bo on kot vi, zapomnite si tok odločno reče Hribar. Cilki je pa pri tem tako toplo pri src«, da bi se najraje vrgla očetu okrog vratu.
In so odšli v vežo, financar pa brez pozdravu mimo njih k Lipovšku. Janezu se je srce smejalo, ko jo videl financarjevo jezo in tisto dni delal na polju, da so oče menili, pretega se. Ko so ga posvarili, naj se ne žene preveč, jim je odvrnili »Vi meni dobro, jaz vam! Oba pa za grunt in za Cilko!«
Cilka je prav kmalu spoznala, kam merijo vse materine besede o Matevževi smrti. Opazila je, da Ivan zadnje čase hodi okrog matere, kakor bi se pri njih ženil in bi mu nje ne bilo mari. Zato je v nji pričela vedno bolj pogajati trdna vera, da je Malevž vendarle živ, pa se je umaknil in se skril financarjem v kak skriven kot, kjer bo najpreje izleČil rano. Pošte o sebi najbrže poslati ne more, ker se boji, da se na
Cerkno je prišel živinozdravnik dr. Stem-berger, — Pred dnevi je popolnoma zgorela hiša posestnika Jakoba Makuca v Zgornji Tribuši. — V Idriji se je težko ponesrečil rudniški voznik Franc Štravs. — Odredbe glede preklinjevanja in žalenja katoliške vere se strogo izvajajo. Zadnje dni je sodišče v tem oziru zopet obsodilo na 110 lir globe 21 letnega Franca Cernica iz Sv. Mihaela na Krasu. — V Sv. Luciji je predaval znani strokovnjak dr. Valič o sadjarstvu.
Bolgarija.
s Jngoslovanska zapora bolgarske meje bo ukinjena. »Demokratičeski Zgovor«, uradno glasilo vlade, poroča, da bo vprašanje otvoritve bolgarsko-jugoslovanske meje, ki je z ozirom na atentate v Južni Krbiji zaprta, : v kratkem ugodno rešeno. Za dijaštvo bo meja odprta že prihodnje dni. Splošna zapora bo ukinjena v bližnji bodočnosti.
Francšja.
s Nova vojaška postava. Francoski parlament je izglasoval novo vojaško postavo, po kaferi so k obrambi domovine za slučaj mobilizacije obvezane tudi ženske. Stalne armade bo imela Francija 525.000 mož.
in protestna zborovanja, saj je ta zakonsk načrt v nasprotju z določbam, dogovora ki ga je sklenila romunska vlada s sveto stolico, zato bodo romunski nestrpnezi, ako bodo na takem zakonskem načrtu vztrajali, doživeli prej ali slej — polomijo.
Poljska.
s Gibanje komunistov. Komunistična stranka v Poljski ni dovoljena, zato nastopajo tam komunisti pod raznimi drugimi firmami. Pri zadnjih volitvah so izvojevali 6 poslancev pod geslom >Kmetsko-delavskega edinstva-. Fajno pa delujejo na vso moč. Tako je n. pr. odkrila policija na ženski gimnaziji v Lodžu tajno komunistično celico m več učenk od sedemnajstih do devetnajstih let je bilo obsojenih radi širjenja komunizma. Par dni pozneje je izsledila policija, da so komunisti v Lodžu imeli svoj generalni štab v neki knjigarni.
dni pred poroto, ki je obstojala iz 5 žensk
ker
bo usmreen na električnem stolu ~-""v*uu> ne
in sedem moških. Spoznan je bil krivim\ pa je priporočala porota milostno sodbo
Romunija.
s Proti enakopravnosti cerkva. Vlada je predložila zakon, ki ne pripoznava enakopravnosti veroizpovedi in ki hoče označiti pravoslavno cerkev za državno, druge pa zakonsko prikrajšati. Zato se pripravljajo od katol. strani velike manifestacije, procesije
Amerika.
s Velika poplava v Kaliforniji. Bramb-ni nasip reke Santa Klara se je pod ogromnimi masami vode, ki jo narastla vsled deževja. podrl. S sedem metrov visokim valom se je razlila voda po ravnini San Fer-nando v Kaliforniji. Voda je uničila več krajev, mesti Fillmore in Piru se nahajata v črti deročega valovja, kraj Nevil II je uničen! Zadnja poročila govore o 500 smrtnih žrtvah, škoda pa znaša seveda več milijonov dolarjev.
s Razno. Slovenec 19-letni Anton Jon-tes, ki je nedavno vsled ljubosumnosti ustrelil svojo izvoljenko Alice Preskar, je bil te
de v dosmrt. ječo. — V cieveland??0£ rili koncem februarja 1928 novo poslopje s venske hranilnice, ki bo stalo nad 10 milii nov dinarjev. V poslopju bo tudi veliko X dal išče s 1600 sedeži in bo med najmo<W nejšimi v mestu. Samo krasne orgle v tem gledališču bodo veljale nad 1 milijon Din
Drobne novice.
77 ministrov je imela Cehoslovašb , desetih letih.	Kd 1
Z 18. leti je šel v vojake, a vrnil se ie2 32. iz ruskega ujetništva Kari Osvvakl doma v Bratislavi v Cehoslovaški.
Znani cehoslovaški komunistični posla-nec dr. Šmeral se je v Rusiji — oženil.
20.000 mož je zbral arabski šejk Tevsal Vso Arabijo hoče združiti in še Angleže nagnati. Bo težko šlo.
Vst je hotel prekositi v zračnem letanju
angleški letalec Kinkead. Je padel v morje in utonil.	'
Avtomobil se je prevrnil v bližini Lub-lina na Poljskem. 70 oseb ranjenih, med njimi 6 smrtnonevarno.
V Alpah je zopet zapadlo toliko snega, da je promet na cestah otežkočen
Mednarodni spomenik proti vojni hoče postaviti odbor, ki ima sedež v Ženevi.
Na madjarsko odposlanstvo, ki jc pri-?!o k odkritju Kossuthovega spomenika v Njujork so padali streli. Bilo je nekaj ranjencev.
izdal in fin an ca rje m svojega skrivališča ne dal »znati. Drugače bi ji bilo nerazumljivo, kako da
»Hlapec mi grozi, da m? vrle on gospodar.'<
iz iiišu. A.li
nt glasu o njem. Menila je, da je financarja sram, ker sam nima nobenih vesti, da pa misli isto kot ona sama in hoče priliko MatevŽevega molka izkoristiti zase in speljati vodo v svoj mlin. Predobro je poznala mater in vedela, da so kaj dostopni lepim in prikup-ljivim besedam. Zato se jim pa ni udala niti za las tn ni hotela poslušati njihovih namigavanj in ugibanj, ker je vedela, da se bodo brž ugnali, ko bodo videli njeno trdno voljo in živo upanje v Matevževo srečo
Zvest tolažnik je bil Cilki stari hlapec Janez. Vedno znova je poudarjal, da je Matevž najbrže kje skrit in da se bo oglasil, kakor hitro se mu ne bo več zdelo prenevarno.
Tako je Cilka vse tiste dni živela dvojno življenje, eno zase m za Janeza, ki mu je zaupala vse svoje srce, drugo pa za očeta in mater in ljudi. Mati so počasi uvulevali brezmiselno in brezplodno prigovarjanje ter nehali siliti v Cilko. Saj so ji želeli samo Il-rh -u?''M°V0 ^pvarjanje je največ povzročila 7 tn'd • » C("ra v ?krbi re* zadnje ne zbolela.
videl i t! lil? ' '"'I1' ob™iH v (lrue° smer. Ko so pa In vAt le./a to nedostopna in posebno, ko so zdaj večkrat videli njeno navidezno dobro voljo so se tem laze dali preveriti in so odnehali. Tudi o&ve
1 . I mar«lkatero noč na dobravskem do-
Skoval,, a. 9C b0 neUiS'"c^ST0^:
Otrori starejših roditeljev. No k i amer iški profesor je proučil 1028 znamenitih inož iu je napravil pon"''ilo, i/, katerega je ra/.\idno, da se role starejšim staršem boljši otroci kot mladim roditeljem. Alek.-ander Veliki, Napoleon. Friderik Veliki. lir. sevelt, veilno-mu torej vojskovodje, s« se rodili, ko je hi... \ i m slarJem 30 let; Bacil, Beethoven, Mendelesobii, Goethe, Shakespeare, Rafael iu Kembrandt, sami umetniki, s r imeli -io letne starie, državniki in ii-lozofi Konfucij, Cronnvell, Bismarck, Gladstonf. Franklin, lliu-on so imeli celo starše |>etdesetlelni-ke. Profesor trdi, da i«
80 odstotkov vst Ii »Mulcev imelo očeta mlajšega nego 25 let.
Ogromna veriga.
V
sheffiedlski tovarni M Angleškem se izdeluje veriga, ki bo največja ver-ga na svetu, lelitala t» 80 ton in bo dolga približno 40 m. Vsak člen* rige bo 4 m dolg m P« bližno toliko širok veriga je določena,
o jači nekaj glavnih sten londonske katedrale »>• Pavla.
Najbolj zdrav poki"« I' vsekakor poklic adm.r ■ Francoska moi aanca i'" n. pr. približno (oliko »«
Dve letali sta trčili v zraku v Londonu. Vse mrtvo in razbito.
25. otroka je dala sveta te dni 42-Ietna 2ena v vasi Sanlucar v Španiji. Dosedaj je imela enkrat trojčke, štirikrat dvojčke.
Turki nameravajo svojo nerodno pisavo zamenjati z latinskimi črkami. Uvedli pa bodo tudi slovanske sičnike: č, ž, š.
Prve tri podmorske čolne je naročilo v Franciji poljsko vojno ministrstvo.
Nebotičnik, ki bo dom vlade sovjetskih republik, so pričeli graditi v Moskvi. Največja dvorana bo imela prostora za deset tisoč ljudi.
Velika tovarna za pisalne stroje in kinematografske aparate je zgorela v Parizu, vsled česar je 1100 delavcev brezposelnih.
Nove poštne znamke s slikami pisateljev Tolstega in Oorkega bo izdala sovjetska poštna uprava.
Blizu Budimpešte se je zaletel vlak v veliko čredo goveje živine. Lokomotiva je skočila s tira, 14 živali je bilo mrtvih.
Ncvo uniformo bodo dobili italijanski diplomatje. Na levi prsni strani se bo bliščalo zlato fašistovsko znamenje.
Nove zaloge marmora so odkrili v Bolgariji, ki je boljši od italijanskega.
12 milijonov dolarjev je podedoval delavec Abnciak v Lodzu na Poljskem. Ne bo več rdečkar!
Ustaja v mestu Caracas v prestolici Venezuele je zahtevala doslej 42 smrtnih žrtev.
l)p«etIetnico nepretrganega ministrovanja ie praznoval 3. marca ruski komisar
za zunanje zadeve g. čičerin.
V vsako hišo Domoljuba!
Viri pravega veselja.
a) Branje dobrih knjig in časopisov.
Med mnogimi viri resničnega veselja zavzema gotovo odlično mesto branje dobrih knjig in časopisov. Namenoma povdar-jam: dobrih. Na najboljši njivi najdete dosti ničvrednega plevela, med lepim sadjem najdete tudi gnilo in črvivo, med užitnimi gobami najdete tudi strupene in smrtonosne. Plevel po svojih njivah preganjate, pa tudi svojim otrokom ga pokažete, da ga poznajo in da ga zatirajo; za gnilo in črvivo sadje ne marate, za kupčijo je sploh nerabno; strupene gobe se uče otroci spoznavati po šolah in tudi vi ne boste šli in kuhali strupeno mušnico, da bi jo pojedli, če je tudi lepa za oči. Raje verjamete izkušenim ljudem, kakor da bi bila mušnica vaša smrt.
Vidite, prav tako je s književnim in časopisnim btogom. Marsikaj je slabega, gnilega, črvivega, marsikaj plevela, marsikaj strupa. In mnoge je že tak strup omamil morda celo zastrupil. Seveda se marsikdo izgovarja: »Meni ne more nobena reč škodovati. Sem že vsega navajen.« Ne tako hitro! Strup ne škoduje naenkrat, v hipu, ampak lepo(?) počasi razkraja kri, dokler ne dovrši svojega dela. In ko je delo dovršeno, se ti že nič več ne zavedaš. Upam, da boš primero lahko sam našel.
Povejmo zdaj, kakšno veselje imaš pri branju. To je pač <xlvisno od tega, do kakšne vrste branja imaš ti največje nagnenje.
Morda te veseli p o li t i k a , velika in mala, belgrajska, oblastna ljubljanska ali mariborska, okrajna in domača občinska. Bereš,
kako se podajajo naši v Belgradu. Bereš in zdi se ti, kakor bi bil zraven. Zdaj kimaš z zadovoljstvom ali Korošcu, pa spet veselo za-mrmraš: »Dobro jih nere Pušenjak!« zadovoljen si 7. Brodarjem; če bi mogel, bi kar šel tja v Belgrad in bi sam posegel v razpravo živo in ognjevito, dostojno in prepričevalno. Enako te veseli vsakokratno zasedanje društva narodov, pazno zasleduješ morda pametne nasvete, pa zraven pomanjkanje dobre volje, samoljubje posameznih držav. Tudi rad pogledaš, kaj kuhajo naši sosedje, kako godejo Italijani, kako se prepirajo Romuni za in zoper svojega Karla, kaj mešajo Ogri, kako se gibljejo Bolgari, kaj pravijo Grki, kaj počno Albanci tam za gorami in kaj mislijo v Nemški Avstriji. Rojen jjplitik si. Bog ti blagoslovi to veselje!
Vidiš, vsi pa niso iz takega lesa. Vneti so samo za novice. Skoro so malo hudi na »Domoljuba« da preveč ustreza politikom in da se premalo ozira na našo radovednost. No, pa se bo treba že unesti. Rad vidiš, če je v časopisih kaj novega iz tvoje bližje okolice, morda iz tistih krajev, kjer si kdaj hodil in delal, kjer imaš svoje prijatelje iz vojnih ali iz vojaških let, morda celo iz dni, ko si se pehal za svoj vsakdanji kruh tam po Ameriki, tam po Vestfaliji. In spet rad bereš o nesrečah na morju na suhem, v zraku, o povodnjih, o potresih. Samo da ne bereš takihle reči s prikritim veseljem, ki ljudem nesrečo privošči, pa bo vse prav. Nič se ne bova skregala.
Pa so še drugi, ki kažejo bolj gospodarske talente. Niso iz tiste šole, kjer pravijo: »Kaj bo mene gospoda kmetovati učila! Že sam dosti znam.« Smete mi verjeti, da je že nekatere važne gospodarske članke v »Do-
50
mira lov kot ladij. Velik del leh gospodov je starih nad »> ic|. \j. (živahnejši med vsemi je admiral Floueaiid de Dourcroi, ki jc dočakal že 0<i. leto; služil .ie še na starih vojnih ladja!], ki so bile lesene in po imele jadra.
'lis v sodni dvorani. V nekem londonskem srdi-Sfiu se je te dni med obravnavo nenadoma pojavila miš. Skočila je iz koto. oblozla sodne spise in zakonike ter je prav tako Jnlro, kakor se je prikazan, tudi izoinila. Cez trenutek pa so je zopet Pojavila in je začela skakljati po mizah in stolih, itazprava se je morala Prekinili i„ na ubogo ži. val se je zafel velik po-K»n, ki je trajal celo uro.
vj« so, najprej lo-viu sode i sluge, potem so »e spravili na noge tudi »Mniki, za njimi časnika i'H iti končno še pred-sudrnk razprave. Po do-011 uri nervoznega lova »j. 1° zapisnikarju posre-i," napraviti dogodku konec. Vrgel je štiri ln Po!v funtov težko 1; ni igo na ?„"! ln J" tako pokončal, oojhia razprava pa se je v
VHf^T veseios,i nadalje-
, *ajvečji ženski. V ber-"uskem cirkusu Buectiu
dne z Lovračevo I.ono, ki jI je dejalo, da se njej zdaj že prereumno vidi, ker ne dasta tihotapca nikake vesti od sobe. Trdno veruje, je dejala, da sta Tilen in Matevž srečno ušlo. Če bi bil Matevž mrtev, bi bil Tilen gotovo že prinesel sporočilo. Da bi bila mrtva oba, si Lona ne more misliti, ker je Tilen hujši od vraga in se ga niti krogla ne prime. Mora biti tedaj kak drug vzrok.
»Veš, Cilka.« je še dodala Lona, »meni se prav močno dozdeva, da Matevž prav tako težko čaka novic o tebi, kakor ti o njem.«
Te besede Cilki vse popoldne niso šle iz glave. Misel, da Matevž leži kje bolan, in ne more do nje, ali pa si misli, da ga je morda ona pozabila, ji ni dala miru. Ko je v mraku šla v cerkev, da pred Avemarijo malo pomoli za Matevževo srečo, je srečala gospoda župnika. Slučajno jima je nanesel pogovor na finan-carje in tihotapce, pa so jo gospod župnik naenkrat vprašali, če se res ženi.
»S kom neki?« jih začuden vpraša Cilka.
»Menda z nekim financar jem, ka-Ii?« ji omenijo gospod.
»Ne da bi vedela. Morda bi se res financar rad ženil pri nas, ali zato je treba dveh, tudi nevestel«
»Tedaj ga ti ne maraš, Cilka?'.
»Ali meniš ostati vedno kar sama? Čas je že, da se malo ogledaš in misliš nase. Oče in mati ne bodo vedno!«
,„ Skoro si je mislila Cilka, da je financar tudi gospoda župnika pripravil, naj ji tako govore. Zato jim mirno, a odločno pove: »Sem si že ogledala.*. »Si? Koga pa?« »Ni od tu.«
»Tedaj še vedno misliš na onega tihotapca, ki So ga na Golici ustrelili, kot so mi oni dan pripovedovali Lovračeva mati?«
»Povedali so mi, da je pošten fant, čeprav ga je nekaj časa premotilo tihotapstvo. Mislim, da ga ne bo zapeljalo nikoli več. Srce mi pravi, da bo zame in za našo hišo. Poštena je moja ljubezen. Brez ljubezni pa ne grem z nikomur v zakon, ker so pretežka njegova bremena, da bi jih mogla nositi brez ljubezni.«
Lepa je bila Cilka pri teh besedah. Visoka ln vitka je stala pred duhovnim gospodom, za prst višja od njih in oči so ji gorele v živi modrini, zlasti lasje pa so se še v mraku lesketali. — Gospod župnik so ji z očetovsko ljubeznijo dejali:
»Le vedno ostani tako pridna in dobra, kakor si bila dozdaj, Cilka, pa ti bo Bog srečo dal!«
Te besede župni kove so se razcvetele v Cilkini duši, da ji je skoraj na jok šlo. Še bolj so potrdile njeno slutnjo, da se mora nekaj zgoditi, da se mora obrniti. In sicer na bolje, ne na slabše, ker hudega je bilo vse te dni že več kot dovolj. Z Janežem sta se po večerji menila pod tepko in« tudi Janez je bil te misli, da se mora kmalu zvedeti, kaj je z Matevžem. Ker je tudi v Janezu rastla živa vera, da se bo Cilki l.nalu obrnilo na srečo.
Tako je šla Cilka precej pozno spat v nekem cudpem nemiru. Na eni strani se ji je laskala dobra beseda gospoda župnika, tolažba Lonina in Janezeva, na drugi strani pa jo je plašil ves prestani strah in tegoba vseh minulih dni, ki je morda še vedno ne bo konec. Zato je tisti večer pred podobo Matere božje posebno iskreno molila in vroče prosila majniško kraljico, naj ji za konec svojega godovanja prinese ve3l o Matevžu. Nekako potolažena je legla k počitku in dolgo, dolgo ni mogla zaspati. Še ko ie zatisnila trudne
..DOMOLJUB 1028
jstev 12.
mcljubu« iu drugod napisala kmetova roka. Pameten človek bere take članke iz gospodarstva, iz gospodinjstva, pa si misli: »Poskusimo še pri nas!« Morda se mu bo stvar obnesla in nov napredek mu bo vlil novo veselje do gospodarstva. Mogoče ne bo šlo. Pameten gospodar se bo vprašal: »Zakaj se pri nas ta stvar ne obnese?« Morebiti ni dobro prebral, morebiti kakšno malenkost opustil. Morebiti je kriva neuspeha drugačna zemlja: ilovnata, prodnata, močna in rodovitna, pusta in peščena? Morebiti lega zemlje: odprta vetrovom, v z tišju, odprta samo mrzlim vetrovom. Pameten gospodar bo razmišljal vse to, morda povpraševal pri strokovnjakih in s tem bo napredoval v gospodarstvu in tak napredek mu bo prinesel mnogo veselih ur.
Mestni sloji žive danes v športu, pa bodo našli najprijetnejši kcticek v športnem oddelku >'sega časopisja, nasproti pa bodo mnogi naročniki po deželi z največjo pažnjo zasledovali društveno gibanje. Prijatelj lepe knjige bo kar sprcti požiral nove književne pojave v domačem slovstvu; morda b. včasih malo nejevoljen, ker mu finance ne prepuste, da bi si tudi vsako knjigo nabavil. Pa bo že našel pota in sredstva, da bo denarne težkoče premagal in bo spet v tem našel nov vir veselju.
Koliko duševnega bogastva prinese hibam in družinam knjiga nabožne vsebine ali časopis s podobno vsebino. Nimam tu v mislih mušnih knjig, ne, ampak knjige o življenju in razvoju sv. kat. Cerkve, o življenju svetnikov, o cerkvenih obredih, o cerkvenem letu in podobno vsebino. Pred očmi so mi naša Mohorjeva družba, naš Bogoljub, njegov tovariš Glasnik prešv. Srca, Kat. misijoni, (udi Misijonski koledar in temu podobne knji-
ge. Saj so to knjige, ki nam pomagajo izpev polnjevati naše najpotrebnejše znanje, nauk o Bogu in o njegovem delovanju in o njegovem vplivu na človeka.
1	(Dalje prih.)
minil l/C od 60 Din naprej, žepne in sten-DUUILIVC 5ke ure, zlatnino in srebrnmo,
ar OČALA "tr JOS, JANKO
urar v KAMNIKU, nasproti farne cerkve.
1442
Naivečia izbira
moškega in ženskega sukna je v trgovini
JOSIP ŠHBAR, Ljubljana,
Stari trg 21 (poleg Zalaznika).
t}fnj\a Brovningi, pištole za strašen je psov. Ul UtJC samokresi, puške, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umctalni ogenj, F, K. KAISER, puJkar, LJUBLJANA, Selenbur-gova ulica ttev. 6.
V VSAKO 11 ISO »D0M0LJl'B.\ t t
Žalostnim srcem obveščamo vse znance da '
FRANC PAPEŽ
p. d. Ivanov oie Iz Lopate pri Hinjah
dne 16. marca t. t. izdihnil svojo blago dušo v 88. letu svoje starosti. — Zapušča onega sina V dve hčeri. — Bog mu bodi plačnik)
ŽALUJOČI OTROCI.
Alojzij Zupan fcj^^ft
Tino, vse vrste divjačino in razne vrste koit Naročila sprejema tudi Peter Kristan, čevlji Savsko predmestje, Kran|.	'
Ndf€€Ii€jŠ€ 119 liflfhOlfSC
kupite klobuke, čepice, srajce, samoveznice, nogavice in vse vrste pletenine lastnega izdelka pri:
Mm MmiZ-vi v Hrama
Največja zaloga modnega blaga.
Edino najbolj:
Trboveljski cement ^i^-ffi ,v„
ŽELEZNINA LJUBLJANA
i5i Ovalni stroji in pietilni svit „Dub:ed" stroji ter kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
los. Pciclinca
,. . Orllmer, aiucr
Najnižjo cene! Tudi na obrokel
LJubljana
blizu Prešernovega sjionionika. Pouk v vezenju brezplačno. ^ Večletna garancija.
Ugcdna prilika za Vefiko noč!
Zaradi popolne opustitve finih modernih in navadnih štofov so razprodaja po najnižjih conah! Cena po dogovoru.
Manulakturna trgovina Marija Rogelj, Ljubljana, Sv, Petra cesta št. 26.
Nobeden nnj ne zamudi ugodne prilikel
oci, je v rahlem spanju prisluškovala v odprto okno, 1° skozenj lila v sobo svetla noč in tiho, tiho pri-]>eva'a Cilkinemu rahlemu spancu.
Komaj jc Cilka dobro zaspala, ko jo uaeukrat prebudi močno Sultanovo lajanje. Dekle plane zviška s posteljo k oknu in pogleda na dvorišče. Vidi ravno smukniti dolgo, krepko moško postavo okrog vogala , 0 in 1,1 I-1'"1' hlevu. Srce ji pričenja močno utripati, ker se p vidi, da je bil Tilen. Skloni se kolikor mogoče skozi okno in vidi neznanega moškega odpreti vrata, v hlev nt jih za seboj zapreti. Niti dihati si no upa vse njeno telo in vsa notranjost jo samo uho, ki lo bolečine napeto prisluškuje v noč, Ne trpi dol-o ko se vrata iz hleva zopet odpro in z neznancem pride •Janez, uho m oprezno ter najpreje pomiri še vedno ajajocega Sultana. Potem pa zavijeta obadva k zadnjim d ur i m, ki je nad njimi Cilkino okno in so ustavita pod njim.
ln.rjenfu!°Z' ^ "" 'C? Vpi'a5a doklc v si,n""1 ()urj>Nek«lo ima veselo sporočilo zate! Pojdi in odpri
Cilka vrže nas« obleko in bolj leti ko teče oo
mX,Ca n' "" Tner'.8e' -(!a uteRne »budit? očeta in mater, n res, komaj pride do zadnjih duri k še na vratih v hišo pojavijo oče:	be
'Kaj pa je, Cilka? Pes je lajal i -Oče, menda je Tilen prišel. Janez me je »o-klicali. In že je odprla vrata. Urno stopita JanVTn "jim dolg, neznanec v vežo. Bil je res Tilen pravl resnični T,',nf samo precej shujšan in ves pitam Ulka j utegne zapreti duri: »Jezu , Tilen, kaj je z Matevžem?:-
•Tilen, Tilen, sam Bog te je prinesel! hiti Jane/, m z obema rokama stiska silno Tilnovo desnico.
•Glej ga, zlornka, star si, pa imaš še moči v krempljih! Tak spusti me :io, desnico mi izpuliš! se s moje Tilen.
Tilen, Tilen, povej brž, kaj je z Matevžem? sili Cilka, ki visi z očmi na veliki Tilnovi postavi in ne more niti koraka napraviit z mesta.
Uh, če si čakala štirinajst dni, vsaj še minuto počakaj, da sapo dobim! Sem moral presneto hiteti, kajti skoro bi me bil zasačil zelenec financarji! se jezi Tilen.
V hišo, v hišo! priganjajo oče, ki so že naŽgali
■Bolje ne v hišo, se vidi morda luč na cesto meni Tilen.	'
>Res je,: pritrdi Cilka, »pojdimo raje v kuhinjo I
Ze pograbi luč, stopi v kuhinjo in zagrne edino okno na dvorišče tako, tla se ni moglo luči videti na
tisnp	pov,ej1' Pr'Ka»ia Cilka in po-
I sne lilnu stol.co, k. ta sede nanjo, da zaškriplje, ko stara nenamazana vrata.	H 1 '
od tub ' neP°takana! Ni <la,e5> "i, komaj dve uri
> Jezus, kdaj pa ie prišel?
>1, kdaj neki? Nikoli! ■
•Kako, nikoli?«
>T!li!fiŠer S°,'n K« Prinesel I <
./Tilen, al. je hudo?, se zasolzi Cilka.
nastopat« sedaj Ive sestri, ki merita skupno 4.4N m. Da prihaja njuna teh-siiil visočina še bolj do veljavo, se smuka okrog obeli najmanjša lilijmtanka Marga, ki je stara 2!l let, n je le :>:i cm visoka.
Ženske b-e/ slepe?« Črevesa imajo prednici, V uekeni nemškem dnevniku je bil nedavno pri-občen sledeči oglas: rte-nitna ponudba. Dobro sjr ječi trgovec išče v svrlio zakona družico prijetne Kimanjosti in prijaznega značaja. Ženske brez slepega črevesa imajo prednost.«:
Najstarejša industrij« na svet n je vsokaknr psi bombažiui. Že v 14. stoletju so benečanske in gc-novežke ladje pripeljale v Evropo prve bale boni' bažn in mesto Manebe-ster na Angleškem je listalo središče bombažne industrijo in jc šo danes, največji bombažni industrijski kraj na svelu. <f ta 17(H). jc Anglija iz«1' tata za 5 milijonov zlatu frankov bombažnih kov, danes jo la števil« narastla nn 8 in pol m«': jjarde na teto Vrednost i/, bombaževim- narejenega blaga na celem svet« pu cenijo nn '25 nidijni.J zlatih frankov. Kaj <W človeštvu malo seme n'» lega grma l
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki ^Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
m S š'cn in priden, se spre] me v trgovino Franc Majdič, Kranj.	Mliega vajenca
	ki se Je že učil te obrti, sprejmem. - Prednost imajo oni, kateri so dokončali učno dobo Gašper Golob, kovač, Za dvr35. Sp.Hrušica.
m JSSSt £ štenili staršev sprejmem v kolarsko obrt. Franc Mežek, kolarski mojster, Jesenice 97. Gorenjsko.	
	rPe?i,epoo8t sprejme na lepo kmetijo pri Ljubl jani. Bo-gokletniki izključeni. Ponudbe na upravo lista pod štev. 2391.
Mm lrs,poa štenili slaršev sprejme za mesarsko in preka-jevalsko obrt Franc Zaliir, mesar in pre-kujevalec, Ljubljana— Bežigrad.	
	Dobra hnharica pridna, poštena in snažna, dobi stalno službo v krščanski hiši. Poudhe pod „ Preskrbljena" št. 218X na upravo Domoljuba.
Kleparska vajenca	
sprejmem takoj. Emil Kalan, Kranj.	
	Hovaštoga učenca sprejme takoj z vso oskrbo v h'ši Franc Rozman, iiovač. Prim-skovo 82, p. Kranj
Eeuljapslii pomočnik	
in vajenec se sprejme takoj al1 o Vel. noči. ki je izve bau finega dela, na utaluo mesto vajenec, ki se je nekaj fa*a vi il. — Hrana in stanovanje v luši. — Franc'1 ravnik čevljar, Trebnje.	
	H:Š0 v dobrem stanju, ' ob cesti, v Ihanu, je ueodno naprodaj. -Franc Vidmar. Ilian 17, Domžale.
mi	Zaradi preselitve	I —
ni j svoje trgovine prostovoljno \p
91 RAZPRODAJAH
GI raznovrstno blago za moške, ženske \ 79 flTf in otroške obleke in drugo manuf. IO P-1 blago pod tovarniškimi cenami v g j Sliofji Loki, traven ktpidnske «rk «. Ig 1 Za obilen obisk dokler traja zaloga se. pri- \ « občinstva Martin Remih l"
MILO
ODLIČNO
NaifPIIP io se oblečete, ako kupujete gotove lldJIfCIICJC nioške in deške obleke domačega izdelka pri JOS. OLUP — Ljubi ana, S ari trg it. 2, ki ima v zalogi tudi sukno in hlačevino iz svetovnoznanib čeških tovarn ter vsakovrstne pletenine, jumpcrje, jopice in perilo. — Obenem se priporoča znana gostilna »POD TRANČO« kjer se točijo najboljša štajerska in dolenjska vina.
Neomejena varnost!
KRANJSKA HRANILNICA V LJUBLJANI
Knatljeva ulica št. 9, eno minuto od glavne pošte, najstarejša hranilnica v Jugoslaviji (ustanovljena 1. 1820)
zdaj last Ljubljanske oblasti,
katera jamči za vse njene obveze z vsem svoiim premoženjem in davčno močjo, sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obresto-vanju ter izposoja denar glasom Statuta na hipoteke in menice po zelo ugodni obrestni meri. Vloge v naši hranilnici so proste rentnega davka. Stanje vlog koncem decembra 1927 je znašalo okroglo Din 50,000.000'—-.
Pozor! Prodajalci srečk na obroke!
Še nikdar ni b lo tako visoke provizije! N. v sistem I Takojšnja vprašauja pošljite pod š fro „Sijajen zaslužek" 2t>2—196 na „Interreklam" d. d. Zagreb, Marovska 28.
PfKPCtVn srednje, se da v najem, event. se i UOCOIVU, tudi proda ali zamenja za mlin ali žago na kakem prometnem kraju. Posestvo obsega 9 rodovitnih njiv, travnikov za 5 glav živine, redi se po 10 prašičev. Hiša in gospodarsko poslopje novo, z opeko krito, pred hišo vodnjak, sadonosni vrt, 4 orale skupaj, ograjen z živim plotom. 4 parcele hoste, 2 vinograda, vse v najlepšem stanju, 15 minut od mesta. — Naslov se izve v upravništvu »Domoljuba« pod številko 2413.
Predno gradite
vodno Rolo
zahtevajte ponudbe za
vodne turbine
od tvrdke O. F. Schnelter,
podjetje za gradnjo vodnih turbin, Skolja Loka
2*
V VSAKO HIŠO .DOMOLJUBA«!
Vaše telo
- -J	-t
zahtevi nego, da ostane zdravo. Za pravo nego telesa sc uspešno rabi že od dedovekih časov pravi Fellerjev milodišeči Elsafluid. Oslabljenemu telesu doprinaia moči in svežosti. oživ-lju;e živce, jači mišice in tetive ter deluie dobro
na vse ostale dele telesa. Masirame io drgnenje z Elsafluidom pospe-šu e obtok krvi ter vzdržute tako telo vedno odporno iu čvrsto za delo. Umivanje z Elsa-lluidom lači trudne oči, deluje umirieno na živce ter ublažuje boli. V zunanji in notranji uporabi je najbolj« zaščita proti nahodu, iuflu-enci, gripi in drugim nalezljivim boleznim in prehladu Raztopljen :e izvrsten za izpiranje ust grla in goltanca Elsafluid te že 30 let tak? pril ubl en le zato, ker je vsestransko uporabljiv. zuname in notranje, kot naizaneslji-veiše domače sredstvo in kozmetikum. Močnejši ie kot francosko žganie.
Zahtevajte v lckurn.ih tu tozadevnih trffoviic.li ta-.li v najmaiijMh krojili izreeno ,,Fellerjev" prn\ i KU: llniii v poizku-nih steklenicah po f," , dvojne po '.<' ali speeijalen 1'0 Hiti. Drugače naročilo direktno po po&ti. potoni jc ecueje, čim večjo količino naročile naenkrat, kor
stane z omotom in poštnino vred 0 poizkus, ali 6 dvojnih ali 2 špecijnlni stekl. 6*2 l)iii t « li t t 4	t Wi Din
54 : « 3«	' U	L'".'l Din
Naslov označite a-no : Lekarnar
£UG£M V. FEIE £R
STJSICA DOHiU ElSflTSa 1 , Hi VAVSKA
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Lubljani, poleg hotela Union4.
Obrestovenie nafugodnefe.
Posoiila proti vknUžbi na posestva, prot poroštvu i. t. d.
Najpopolnaji'
ST0EWER
šivalni stroji
Si^li«, krojače m ».evljane ter z«
>srak dota. Preden ti nabavite str o?, oglejte al to izredno«* pri tvrdl;i
L. Baraga,
Ljubljana Selenburfl. ui. 6/1. BreipUlcfl pouk. 15 lctao jamstvo.
Denar
si prihranite, ako kupite dobro blago za obleke in perilo; to pa le za!o, ker
najdete
občno znani, nad 50 let obstoječi trgovini
R. Mlklonc
„Pri Škofu" Ljubl-ana
za veliko strokovno odbrano zalogo prvovrstnega kamgarna za moške obleke, fino svileno, volneno in perilno blago za ,en-ske obleke, kakor tudi vse druge vrste blaga. — Postrežba zanesljivo poštena. Naročila po pošti se takoj Izvršijo.
Gnojite z umetnimi gnoj II
kntere ima stalno na zalogi
sr. društvo na Vrhniki
Dobi se SUPERFOSFAT, ČILSKI SOLITER in KALIJEVA SOL. Poleg tega vso vr>te najfinejših poljskih in \ rinili semen ter raznega Specer. blaga.
Cene nizke.	Solidna postrežba.
Svoji k svojim.
Ne zamudite prilike in ogleile «i veliko zalo' o novodošlega spomladanskega blaga za ženske in moško obleke pri
Savniku v Radovljici
Cene najnižje! Prepričajte se!
Ljudje, m deiajo, nosijo
PALMA
K A U Č U K PETE
Prednosti:
Ceneje in trpežneio kot usnje, prijetna hoja. Varuje Vam živce.
Najuspeir ejl« sredstvo za rejo domalt živ »Vi jc breedvomno
»MASTIN«
ki pospešuje rast, odebelitcv in omaslilcv domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljivo vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalno pismal Črna: 5 škat. 46 Din, 10 šltat 80 Din LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovž«), Ljubljana, Mestni tri! 4
Pri ..ČeSniku"
Ljubljana - Lingarjeva, Stritarjeva ul.
Najlepši in najboljši nakup blaga za ženske in moške obleke. Največja izbira svilnatih rut in šerp.
Ocfiejte si zalogo!
Zadružna gospodarska banka d. d.
—Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 b™i«,, Gospod
Kapital in ve.evve sUupno „a«l DIn I6.„„0 000._, vlosenacl „,„ 30o,o«o.ooo -.
" sreeu Državne vredne lolert)e.
Jugoslovansko tiskarno: Karel
Izdajatelj: Dr. Franc Kul»m, A
Urednik; Franc Zubret.