Osvobojena Prekmui*ska! Mačeaiki so bili ogrski Sloveaci. Usoda jim je od 1. aov. 1918 aapolaila kapo trpljeaja večkrat do vrha. Nepopisae so muke, ki so jih morali prestati v zadajih devetih mesecih aaši bratje ia se3tre v rodovitai Prekmurski. Madžari, Nemci ia boljševiki so se vsali aa rodovitae prekmurske poljane. Kakor kobilice ia goseaice so obžrli celo pokrajiao. Na stotiae aajboljših Ijadi so poklali, druge so zopet tirali po živiasko v sažajost. Požgali so jim hiše ia vasi, odgaali živiao ia agoaobili vse, kar se je dalo. Narod nraceniški je prosil ia rotil po svojih poslaacih aašo vlado, rotil zevezaike v Pariza, aaj ga rešjjo nezaosaega jarma sužeajstva. A višji oziri ia političea položaj je preprečeval, da ai bila Prekmurska že davno oteta. Iu daaes, ko to pišemo, že korakajo jugoslovacske čete v Prekmurje. Pariška koaferenca je prisodila ozemlje, ca katerem biva okoli 100.000 prebivalcev, Jugoslaviji. Murska Sobota, Leadava, Beltiaci ia drugi važai kraji v Prekmurju so že zasedeai. Maloštevilae boljševiške čete so zbežale pred aašimi. Ljudstvo vriska veselja in gra v celih procesijah naproti svojim rešiteljem in jih pogošča. Vlada je imeaovala mariborskega okrajaega glavarja dr. Srečka Lajnšiča za civilaega oblastaika v Prekmurju, da uredi upravo. V torek se je odpeljal s francosko komisijo preko Št. Leaarta ia Radgoae v Mursko Soboto. Bratje in sestre prekmurske, ki ste odslej državljaai velike Jagoslavije, pozdravljeai!