mosno ži- Št. 7(2165) Leto XLII Novo mesto, četrtek, 14. februarja 1991 Cena: 18 din '3 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom .ZASLUGE ZA NAROD S SRFBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 UJ >Q 1 Effizsa® ELiL.TMttUHAi Na smrt obsojenih novih 250 žrtev Vlada močno zmanjšuje cestni proračun, kar spet odmika novo dolenjsko avto cesto — Terjamo namensko porabo cestnega denarja In določitev prednosti NOVO MESTO — Očitno se je sedanja slovenska vlada odločila, da v naslednjih petih letih obsodi na smrt Se 250 ljudi izmed tistih, ki se kdaj peljejo po dolenjski magistrali. Toliko ljudi my bi po izračunih novomeške UNZ doživelo konec na odseku te ceste od Biča do Bregane, če se bo gradpja nove avto ceste, na katero Dolenjci in Posavci že težko in neupravičeno dolgo čakajo, zares odložila ali zavlekla tako, kot je videti zdaj iz zadnjega predloga slovenske vlade o letošnjem cestnem proračunu in iz njene neopredeljive za prvo prioriteto med šestimi cestnimi odseki, ki so na spisku za gradnje. * GE2HZES3 BS3I23B21ZS3 EE2E3ES3 0 grozi svINJSKA kuga v vi.K n*iS0 vetermarske inšpekcije °bve7n„S °Vens^ °bČinah dobile treba m nrr!^0^0’ 1,0 k?terem J'e Čey \7 o Pro(^jalce (lastnike) praši- sumliivihbi,Je’ VoJvod'ne in drugih Evronct ,Jev uvesti na zahtevo Praši« ~ skupnosti poseben režim. rantennmpraj° M določen v ka-Pod nrjJ.r°met s Pra^*Či mora biti prevet -C[l0 kontrolo. Posebni skefarmIniiU^r®p' veliaJ° “ sv'nJ-l°k Evro ’ k*avijice in sejmišča. Odda ie skuPnosti še določa, klav,v<^0lov-ieno Je namreč, da je O (ne)gradnji nove dolenjske avto ceste je tekel pogovor na ponedeljkovem delovnem sestanku v Novem mestu s slovenskim prometnim ministrom Matjanom Krajncem in direktoijem Republiške uprave za ceste Andrejem • Še netenj je močno dvignilo tem- peraturo na ponedeljkovem sestanku, namreč podatek, da so vsa cestna sredstva, ki jih zbiramo v Sloveniji strogo namensko, s povečanim cestnim dinarjem v ceni bencina vred, sestavni del integralnega republiškega proračuna in se tako uporabljajo za Usklajevanje letošnjega republiškega proračuna vse do ponedeljkovega jutra je namreč znižalo letošnji slovenski cestni proračun od 6,8 na 4,3 milijarde dinaijev, od česar naj bi 1,658 milijarde din namenili vzdrževanju, 2,654 milijarde din pa novogradnjam. To je odločno premalo, če naj bi se v Sloveniji še šli kakšno gospodaijenje s cestami. Od novogradenj je v takšnem proračunu ostalo šest krajših odsekov. Odločitvi, kateri od teh ima prednost, se je slovenska vlada prefinjeno umaknil« »Dolenjka«, ki ima po ponovnih nedvoumnih zagotovilih Andreja Levič-nika po vseh 12 strokovnih merilih popolno prednost, zna tako spet izviseti. V končni fazi je o gradnji namreč še vedno odločala politika, ne pa stroka. Na dolenjsko vztrajanje pa je prišel na dan podatek iz sedaj znanega predloga plana do 1995. Do tega leta naj bi, če bo sreča mila, Dolenjci dobili novo avto cesto do Kronovega, naprej pa kdo ve! Morda bi pospešil zadeve le konzorcij, o katerem zdaj tečejo pogovori. Z. LINDIČ-DRAGAŠ druge namene. Predsednik IŠ Boštjan Kovačič je poudaril in bil v tem na sestanku deležen polne podpore, da bodo za ceno zaupnice vladi zahtevali namensko porabo cestnih sredstev. Zahtevali bodo tudi upoštevanje stroke in vladno odločitev glede prednosti gradenj. Levičnikom. V Novo mesto sta prišla s še »toplimi« odločitvami slovenske vlade, ki so Dolenjce močno razburile. POMEMBNA ZMAGA ČRNOMLJA sto Čmuč z 81:76 (44:37). S to zmago so si gostitelji priigrali nastop v play offu. plinovod I0(PRfKAL SAVO 'etos po: ‘Ja, ki Dotpl-O ./n.aglstralne8a plinovo- fapelo s Nlvoja 6. februarja le o,n> >n v bli*,vS«truS° ^ave med Brezove je ta wn J V1*8- Na desnem bregu tek, da S u,?14 lep 685 ^kah na trenu- ČRNOMELJ — V predzadnjem kolu ISKANJE MIRNE POTI IZ KRIZE — V torek popoldne sta se v gradu Otočec o II. območne slovenske košarkarske lige nadaljnjih potezah okoli že poznanega predloga obeh republik o konfederalni ure- 7J* hod Je ®kipa Črnomlja doma ugnala vr- ditvi Jugoslavije pogovarjali delegaciji Hrvatske in Slovenije pod vodstvom predsed- Cmuč z 81 76 (44:37). S to zmago so si nikov dr pranja Tudmana in Milana Kučana. V skupnem sporočilu za javnost se vodstvi zavzemata za mirno, strpno in demokratično reševanje krize, v pogovorih vseh republik kot izključnih legitimnih sogovornikov o možnem izhodu iz krize. Izhod ima seveda različne scenarije, v nobenem od njih pa najne bi bito groženj s silo niti JLA, ki naj se dokončno depolitizira. Oba predsednika sta po končanih razgovorih na tiskovni konferenci odgovarjala na vprašanja novinarjev. Na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi se izkazalo, da jugoslovanske republike same ne bi bile sposobne mimo rešiti problema, je Milan Kučan odgovoril: »Če bi nadaljnji razvoj dogodkov pokazal, da smo glede tega imeli iluzijo, potem mislimo, da je boljše pristati na mednarodno posredovanje, kot pa tvegati, da se bodo stvari reševale z oboroženo silo ali celo z državljansko vojno.« (Foto: T. Jakše) Črnomelj slavi Slavnostni govornik na ponedeljkovi proslavi bo Milan Kučan ČRNOMELJ — V spomin na prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), ki je bilo v Črnomlju 19. in 20. februarja 1944, praznuje črnomaljska občina 19. februarja svoj občinski praznik. Letošnje praznovanje bo predvsem simbolično. Na predvečer praznika, v ponedeljek, 18. februaija, bo ob 18. uri v kulturnem domu v Črnomlju proslava v počastitev praznika, na kateri bo slavnostni govornik predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Na proslavi bodo podelili tudi najvišja občinska priznanja, plakete, ki jih bodo prejeli: Marko Sterbenc iz Jelenje vasi pri Starem trgu za razvoj kmetijstva in zadružništva v Poljanski dolini; Anton Kambič, samostojni obrtnik s Sel pri Semiču, za inovativno dejavnost in razvoj obrti; Anton Bukovec iz Kota pri Semiču za inovatorstvo in ustvaijalno delo v Iskri Semič; Blaž Kočevar, učitelj na podružnični šoli na Strekljevcu, za dolgoletno uspešno delo na pedagoškem, kulturnem in športnem področju ter gostilna Muller iz Črnomlja za uspešna prizadevanja v gostinsko-tunstični ponudbi Bele krajine. V kulturnem programu se bodo na proslavi predstavili učenci črnomaljske glasbene šole ter Dolenjski oktet iz Novega mesta. V okviru praznovanja občinskega praznika bo v črnomaljski občini več športnih prireditev. Številni športniki, ki bodo prišli v goste tudi iz sosednjih občin, se bodo pomerili v malem nogometu, odbojki in šahu. *im(fnfUm’ Sa že,imo ‘n ce~ urnrpM,, vjem’ da dostojanstveno BERITE DANES! na 2. strani: • Ni mogoče delati kot po vojni na 3. strani: • Pozabljenim tudi bog ne pomaga na 4. strani: • Republiški »da« za bolnišnico na 5. strani: • Škoda bi bila zdaj kar tako odnehati na 6. strani: • V zakuhani godlji ostali sami na 8. do 10. strani: • Pisma in odmevi na 11. strani: • Se je vlada odrekla dolenjski avtocesti? na 15. strani: • Bolna pesem slovenskih gozdov na 16. strani: • Izpuhteli mnilijoni mark in dinarjev MEDNARODNI SEJEM USNJA IN OBUTVE ZAGREB — V času od 19. do 22. februaija bo na Velesejmu jubilejni, 40. mednarodni sejem usnja, obutve in oblačil. Organizatoiji vabijo tudi na posvetovanje, seminarje in predavanja, ki bodo spremljala to veliko mednarodno prireditev. Zbornice politiki ne jemljejo resno Posavje tone KRŠKO — Gospodarstvo plove v vse bolj plitve vode in kaj lahko se zgodi, da bo tako in tako krhka ladja nasedla na plitvini. Za nameček soji naložili še velika bremena javne porabe. Ta prispodoba velja za posavsko gospodarstvo, kjer so razmere izredno kritične, a rešitve vsaj za sedaj ni videti. Tako pesmistično je izzvenela razprava na seji odbora posavske gospodarske zbornice pretekli četrtek v Krškem. V razpravi je bilo rečeno, da politika v ožjem pomenu ne upošteva pripomb gospodarske zbornice, prav tako tudi ne izvršni svet. Razpravljavci so očitali tudi, daje politika Slovenije do Zveze nedorečena, da se ne ve, kako bo z lastninjenjem, da v firmah ni pravega partneija, s katerimi bi se bilo mogoče pogovaijati. Toda slej ko prej se morajo politične razmere stabilizirati in potem bo mogoče stabilizirati tudi gospodarstvo. In še vprašanje, ki ga ne kaže prezreti: zakaj breme stabilizacije nalagajo samo na delavska pleča? Slovenija stagnira s plačami in je spet bila »bolj papeška od papeža.« Spregovorili so tudi o slovenski politiki nasploh. Taje nedorečena, zdi se, kot da se pozabljajo cilji plebiscita. Poskrbeti bo treba, da bodo veljali samo slovenski zakoni in ustava, slovenski gospodarski sistem in pa lastna valuta. Treba bo odločno ukrepati, kako, pa se bo pokazalo že na sejah republiške skupščine, ki bodo 21. in potem 26. februaija. Direktor LB Posavske banke dr. Dejan Avsec je še posebej opozoril na • Na seji odbora posavske gospodarske zbornice so potrdili podelitev nagrad za gospodarski preteklem letu. Veliko ( dosežke bile Terme Čatež, mala priznanja pa Edo Komočar iz Libne Krško, Jožica Mlakar iz Kmečke zadruge Sevnica in obrtnik Miran Resnik Iz Krškega. Napočil je čas dokončnega slovesa Dr. Jože Pučnik napovedal odločnejše korake na poti do osamosvojitve KRŠKO — Na povabilo krških socialdemokratov in tovarne Videm je pretekli četrtek obiskal Krško dr. Jože Pučnik, vodja Demosa. Najprej seje pogovarjal z vodilno skupino tovarne Videm, kasneje pa je v do krqja polni mali dvorani delavskega doma spregovoril še privržencem socialdemokratske stranke Slovenije. Glavni direktor Franc Čargo je dr. Pučniku predstavil vse poglavitne probleme Vidma. V prvi vrsti je tu seveda nelikvidnost, z njo pa so v zvezi še vsi ostali problemi, med drugim pomanjkanje lesa, čeprav je Videm vsa leta doslej veliko vlagal v obnovo gozdov. Ko je govoril o lastninjenju, je dejal, da prevelika identifikacija s tovarno sedaj povzroča težave, ker delavci mislijo, da je vse »naše«. Nekaj težav je tudi glede investicije v PS — 1, kjer bi sicer tovarna potrebovala »pomoč politike«, kar je rekel z jasnim zagotovilom, da ugank glede ekonomike ni. Če kaj ne bo rentabilno, bodo pač ukinili. Pučnik se v podrobnejše analize in odgovarjanje ni spuščal, ker gospodarstvo zanj kot za sociologa ni prava tema. Kljub temu je ostro kritiziral naš gospodarski sitem v celoti, kije tako rekoč brez sistema bank, ki pa so odločilnega pomena za delovanje gospodarstva. Zdaj v bankah ni mogoče dobiti pravih kreditov, na banke pritiskata stara in nova politika. Še posebej kritično je ošvrknil sistem Ljubljanske banke, ki po njegovem hromi delovanje gospodarstva, namesto da bi ga spodbujal. LB je namreč dobila vlogo državne banke in ima monopol, kar za gospodarstvo dediščino prejšnjega sistema, kijih gospodarstvo ne bo zmoglo. Zato bosta potrebna oster rez in razmejitev gospodarske politike od socialne. Posledice bodo seveda težke, saj bomo morali grehe preteklosti plačati z nižjo življenjsko ravnijo, ker še vedno več pojemo, kot ustvarimo. J. SIMČIČ dramatičen položaj gospodarstva v Posavju. Po njegovem mnenju bi morala zbornica pregledati, v katerih firmah je najbolj kritično in kako se obnašati. Za Avsca so vzroki krize razvidni, ni pa takšno tudi ravnanje. Po njegovem mnenju nima smisla za sabo vleči napol mrtva podjetja, kajti tudi taka gospodarska politika povzroča, da prihaja do nelikvidnosti z vsemi njenimi posledicami. V krizi se je treba zbrati, ostati trezen in združiti vse sile, to pa še posebej velja za občino Krško, ki je očitno gospodarsko najbolj ranljiva. Ševeda je mogoče ukrepati šele, ko je znano stanje »bolnika«. Diagnozo pa mora postaviti gospodarska zbornica, je pribil Avsec. J. SIMČIČ Pfr Je potarnala Micka. Cene ti- Na dan so prišli mnogi kmetijski problemi. V najslabšem položaju je pri nas zdaj živinoreja, v novomeški občini pa predstavlja 87 odstotkov kmetijske proizvodnje. Zaradi neurejenih cenovnih razmerij so se pitališča mlade govedi nevarno spraznila, denarja, da bi jih napolnili, ni, pa tudi pitanje je hudo problematično, ker je financiranje »zalog« drago, kmetijstvo pa brez ugodnejših kreditov. Novomeščane grize, da letno oddajo 12 do 14 milijonov litrov mleka, pa ne morejo priti do svoje mlekarne, ki bi jo bile dolžne postaviti Ljubljanske mlekarne. Da ni logično, da se vozi mleko na pasterizacijo v Ljubljano, je potrdil tudi dr. Osterc. Poudarjeno je bilo, da je bilo kmetom pred volitvami obljubljeno, da se bo njihov položaj izboljšal, a zdaj tega ni. Jože Beg je poudaril zahteve, da se kmetijstvo opredeli v republiškem vladnem programu, da se predvidijo programi, ki bodo deležni intervencij, daje treba zagotoviti regresirane obresti za kmetijstvo, definirati družinsko kmetijo in vso kmetijsko zakonodajo vsaj pripraviti v paketu. V obravnavi je bilo tudi gozdarstvo, kjer se kmetje v glavnem zavzemajo za to, da bi obveznega odka-zila ne bilo več, logarji pa naj bi se iz odkazovalcev spremenili v svetovalce. Omenjen je bil problem lovstva in škode, ki jo kmetijstvu in gozdarstvu dela Nočejo biti le pretentani Ne zaupajo osnutku zakona o denacionalizaciji tzi&naistt hova ici (bn,’J>ube sl've 50 din, ore-jajca 7 "“■» sejmu so imeli na-,ednov u praSičev, starih 8 do 14 tcUnOV La vc'i aUinil O UO 1*1 težkih o pomeni »d 18 do 35 kg Mesecev .r.P^ifev’ starejših od 3 jih prodal/ nijlb 0(150 k6-PrvLk' s° din za «, *» s° veljali po 40 do 45 din za ifv* ,v^leže’ ‘j- P« 800 do 1.200 28 din za L' *-ena starejših je znašala Mii tudi s „8 i,vf,e*e. Rejci so ponu-Vef 25 din8?Veid’ki 80 veljala po najlažji od 1» Hk8’ 8,konj’ ki "'S® bili 2febeta ki c,,4'!! za k8 žive teže, in 4 k8- BrodajM feni.H 25 do 28 din » Jem ni bil * *lonja in žrebeti. Se- S,edica s'a^gS vnrija.Ve,:ietn0 P°' Kmetijski nasveti S »strupom« le v nuji 4kn PrePustiti niitjN6 zimsko ali predpomladansko zatiranje škodljivcev bolje b‘k°loške •/°LVim naravnim sovražnikom. Prepoved UDnrokeVe so vse strožje- Tako je lani začela v Jugoslaviji veljati 'Ja “Porabljat; ^ r.umen>b pripravkov, dinitrokrezolov, ki smo jih deset-'tc Povojne in!28 ?.‘msko škropljenje in se z njihovo pomočjo rešili straho-, manjševati azUe.ameriškega kaparja. Z omejitvijo kaparja seje začel n° rPredpom^HleniZ!mskega škropljenja in vse več sadjaijev seje zadovoji-k fazi »mišieoa ?sklm škropljenjem, to je s škropljenjem v tako imenovali1 0?- listič, n esa1w'Tako škropljenje je najbolj učinkovito tedaj, ko so prstno škropp^na 1 do vebkosti mišjih ušesc. Toda zadnje čase je tudi vičelom iniril/orski Profesor dr. Stojan Vrabl, daje najpametneje sledi-ar8tvo, kemičn8 nela sadjarstva, ki mnogo bolj upošteva naravo in njeno LiP°nila(iancU Sre^Slva Pa tiporablja le izjemoma. Tako naj bi bilo tudi s _ Klm škropljenjem, ki bi se ga lotili le, če je zanj res potreba. triPijenie^i,?/! vA — Doslej so sadjarji za predpomladansko »a c!d’ zdaj nPk*?. Jali predvsem folidol olje, oleodiazinon in oleoui-k»L !*a’ kot sn hi Priporočajo pripravke na osnovi čistega mineralne-slr i.8 akrov nrj ° ° ie’ Irutapon in galmin. Priporočljivo jim je dodati na* n° 0Pravi»Pra*e,k Pro*‘ glivičnim boleznim. Delo je treba posebno tdnčnin, (c' pn breskvah, katerih kodravost se da preprečiti le z ___Pravki Da , '‘Pljenjem ob napenjanju brstov. Učinkoviti so bakreni organski fungicidi. _________________________________ nitPr' Vra^l n*MJar 7~.praktik ‘o ugotovi? Čpi-^jicah v«’ da.Je smotrno škropiti le tedaj, če sadjar najde na enoletni li^rvi in Je število jajčec listnih uši. Prepozna jih po značilni črni bleš-odf.dansko škrPS?St‘.ob'iki, velika pa so dobrega pol milimetra. Predpo-vi(i °tk°v cvet°fk k.nje Jab'an priporoča le v primeru, če so več kot 15 1,0 'n na norii brst.ov nabodle samice jablanovega cvetožeija, kar je tJ°alagi primernega vzorca tudi lahko ugotovljivo. kmetov, da bi le-ti zares prodrli. Glede organiziranja v zadruge je menil, da prevelika drobitev le ni v dobro članov, saj manjši pretok kapitala zmanjšuje tudi investicijske možnosti, zato seje treba organizirati pametno in obdržati imovino z vsemi predelovalnimi zmogljivostmi v svojih rokah. Zavzel se je tudi za ustanovitev kmetijske zbornice in za zakon o tržnem redu, ki bi vzpostavil pravičnejšo delitev dohodka. T. J. KAKO BO Z DENACIONALIZACIJO? — Predsednik SKZ — LS Ivan Oman je v družbi predsednika občinske zveze Slavka Košaka (levo) in predsednika šentjerenjske podružnice Jožeta Rangusa (desno) odgovarjal na številna vprašanja Sentjer-nejčanov. nom Omanom. Prav zaradi tega je bila razprava o delu podružnice kaj kratka, zato pa je bil toliko bolj zanimiv razgovor z Ivanom Omanom. Pogovor bi lahko strnili v dve glavni temi, ki trenutno najbolj zanimajo našega kmeta: zakon o zadružništvu in zakon o danacionalizaciji. Ivan Oman je sproti odgovaijal na vprašanja, ki so kar deževala. Šentjer-nejčani, ki očitno dobro poznajo osnutek zakona o denacionalizaciji, so opozarjali na nekatere zanke in pasti, ki bi lahko zavrle ali celo preprečile vračanje nacionaliziranih zemljišč. Ivan Oman je obljubil, da bo temeljito preučil osnutek in na to opozoril strankarske poslance ter tiste, ki kmete podpirajo, izjavil pa je tudi, da je proti vračanju lastnine tujcem. Dejal je tudi, da se bo morala stranka, ki je trenutno v parlamentu verjetno najmočnejša v vsej svoji zgodovini, v prihodnosti bolj nasloniti na tiste, ki so pripravljeni podpreti interese Inž. M. L. i ! Še ni preteklo veliko vode, okar smo na tej strani poročali o novosti, ki jo preizkušajo v svetu, o toplotnem uničevanju plevela — že je podjetni inž. Miran Mesojedec, ki vodi tvrdko Tristil v Radečah (Titova 68, tel. 81 -913), poslal ponudbo za proizvodni program, osnovan na tej novosti. V sodelovanju z dr. Jožetom Osvaldom z ljubljanske Biotehniške fakultete je izdelal uporabne naprave, s katerimi je mogoče nadomestiti zamudno in vse manj uporabljivo pletje oz. škropljenje s herbicidi, ki so vse manj za-željeni iz ekoloških razlogov. Toplotno zatiranje plevelov je osnovano na preprostem dejstvu, da za kratek čas ogreta rastlina sčasoma odmre. Zadošča že temperatura, ki povzroči motnje v plazmi in ki nepovratno zakrkne celični naj-občutljivešji del —beljakovine. Brez beljakovin pa ni več rasti. V napravah Tristila (nahrbtnik, voziček, samokolnica, traktorski priključek) se kot gorivo uporablja plin propan —butan, ki bo ob napredujočih gradnjah plinovodov našim ljudem sčasoma še bolj dostopen. Temperatura plamena dosega 900° C in to zadošča, da zatremo plevele, če jih z njim za hip oplazimo. Na toplotni udar so najbolj občutljivi v začetku rasti, to je nekako 5 do 7 dni po obdelavi. Tako očiščena njiva je takoj primerna za setev, saj toplota ne zapušča na tleh nikakršnih negativnih posledic. O tehničnih lastnostih posameznih izvedb strojev in ceni vam bo rad kaj več povedal izdelovalec NOVO PROTI VOLUHARJU! — komplet vsebuje 7 vložkov — en komplet dobite za 100 din — dva kompleta že za 170 din — pošljem po povzetju Pisna naročila sprejema JURMAN ANICA, H. Starihe 12, 68340 Črnomelj preveliko število divjadi. Dotaknili so se tudi veterine, reorganizacija in zasebna praksa v njej naj bi prinesla cenejše storitve. Zdaj pomoč pri rojstvu teleta stane več, kot je vredno tele. Po pričakovanju je prišlo na dnevni red tudi vračanje premoženja oz. predvsem zemlje. Kmetje se bojijo, da bi bili spet izigrani z določbami, da so omejitve pri vračanju v naravi, kjer je zemljišče v kompleksu, vrača pa se le kmetom. • Na okrogli mizi o kmetijstvu so vsi z Ivanom Omanom vred poudarjali nujnost, da se tudi kmetijstvo pri nas po kakovosti in načinu dela prilagodi evropskim normam, trgu, podjetniškemu tveganju. Hkrati je bilo poudarjeno, da je kmetijstvo vendar tako ključna in občutljiva gospodarska panoga, daje v nobeni državi ne prepustijo povsem trgu. Minister Osterc je dejal, da se lahko zmenijo tudi drugače, saj gre za politično vprašanje, njegova naloga pa je, da skrbi, da se kmetijska proizvodnja ne bi zmanjšala. Osterc je govoril tudi o tem, naj vendar razvijajo še druge dejavnosti, prašičerejo, intenzivno oz. visoko kvalitetno sadjarstvo in vinogradništvo itd. Z LINDIČ-DRAGAŠ • Komunistični režim bomo vrgli iz gozdov. • Lahko je spremeniti politični sistem, težje gospodarski, najtežje pa miselnost • Ker smo v Evropi, naravnajmo svoje ure na evropski čas! (Oman) OCENJEVANJE VINA CERKLJE OB KRKI — Cerkljanska podružnica Društva vinogradnikov Dolenjske bo v drugi polovici tega meseca izvedla že tradicionalno degustacijo z ocenjevanjem vin letnika 1990. Vinogradniki s tega območja lahko 17. ali 18. februarja prinesejo po 2 litra vzorca vina blagajniku Ivanu Golobu na Dol. Pirošico. V nedeljo, 24. februarja, ob 15. uri bo v nekdanji šoli v Bušeči vasi srečanje vinogradnikov, kjer bodo predstavili odločitve degustacijske komisije. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič . Robkanje grozdja Za dobro kakovost vina je potrebna poleg dobrega grozdja in natančnega kletarjenja tudi prava oprema. Pomemben člen pri prede-lavli grozdja je robkanje ali peclja-nje grozdja. Nisem še opazil, da bi katera od naših tovarn, ki se ukvarjajo z izdelavo kletarskega orodja in strojev, izdelovala dober robkalnik. Kakšen je dober robkalnik? 1. Biti mora tak, da najprej odstranjuje peclje, nato stiska ali drozga jagode. 2. Prsti ježa, ki se vrti v perforira-nem bobnu, ne smejo imeti ostrih robov in ne smejo biti iz kovine, temveč iz lepo zaobljenih plastičnih ali lesenih palčic. 3. Valjčki, ki stisnejo jagode, potem ko je pecelj odstranjen, naj bodo iz mehkejšega nekovinskega materiala, topih zobov oziroma zarez, da ne trgajo jagodne kožice, temveč jagodo samo napočijo. Zelo dobro je, če razdaljo med valjčki po potrebi lahko spreminjamo ožimo ali širimo. 4. Število obratov ježa na rob-kalnikih, kijih žene motor, mora biti čim manjše, največ 150 na minuto, po možnosti pa hitrost z vgrajenim variatorjem tudi večano ali manjšano. 5. Priporočam robkalnik, ki ga lahko z nekaj posegi sami preuredimo v drozgalnik. Zakaj? Zelo gnilega belega grozdja (nad 30% gnilobe) ne priporočamo robkati. Ta postopek zrači grozdje in gniloba, bogata z oksidacijskimi encimi, pospešuje ijaveije mošta. Samo droz-ganje gnilo grozdje manj zrači, hitro stiskanje pa obvaruje beli mošt pred močno oksidacijo. Stroje z opisanimi lastnostmi je moč kupiti v inozemstvu. Upam, da se bo tudi katera od naših tovarn odločila za izdelke z navedenimi tehničnimi podatki. Na žalost so se po slovenskih zidanicah razširili stroji, ki delujejo zelo slabo. Robkalnik, ki najprej grozdje zdrozga ali zmelje, zelo poškoduje peclje in pečke. Iz ranjenih pecljev se izceja in izlužuje v mošt nekaj grobih taninov, ki zelo kvarijo okus belih in tudi rdečih vin. Ta grenčica je bolj opazna pri kislih vinih, kijih pridelujemo predvsem v Posavju. Istočasno se z moštom izperejo iz pecljev ostanki škropiva in mokri peclji nam odnašajo nekaj soka. Obstoječi robkalniki imajo praviloma izdelane prste —ježe iz kovinskih ploščic, ki močno poškodujejo jagodne kožice, iz grozdja naredijo »marmelado«. Tako izmučena drozga pušča po stiskanju v moštu veliko delcev jagodne kožice in pecljev in povečuje delež droži. Velik odstotek droži pomeni, da imamo slabo kletarsko tehnologijo, ta pa ne omogoča doseganja visokih kakovosti. Slovenci ugotavljamo, da bomo uspešno , gospodarili v vinogradništvu, če bomo razvijali kvalitetna vina. Samo s kakovostnim vinom lahko konkuriramo cenejšim masovnim vinom, ki prihajajo na slovenski trg od drugod. Zastonj se mučimo z najboljšimi sortami, če imamo zgrešeno tehnologijo oziroma nekakovostno opremo. Dober robkalnik bo pripomogel do boljše kakovosti vin, zlatih medalj in višje cene vina! mag. JULIJ NEMANIČ .W\\\N\NVVWVWW\\\VWWWVW\>AN Pozabljenim tudi bog ne pomaga Ob obisku inž. M. Markeš: kako si predstavljajo razvoj vasi šentjančani ŠENTJANŽ — Šentjančani, predvsem pa kmetje, so namestnici republiškega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano inž. Manji Markeš in drugim med sobotnim razgovorom o zagatah kmetijstva v se v niški občini in še posebej v šentjanski krajevni skupnosti pokazali obilo dobre vojje in pripravljenosti, da s svojimi rokami naredijo še več kot doslej za to, da o(b)sta-nejo na bolj skopi zemlji v teh hribih. Toda po drugi plati so opozorili, da pričakujejo bolj dorečeno kmetijsko politiko in pomoč družbe. Tudi utemeljili so, zakqj. OKUŽENE OVCE KOČEVJE, RIBNICA — Republiška veterinarska inšpekcija je obvestila občinske in medobčinske inšpektorje, da so lahko ovni, kupljeni v vzrejnem središču Logatec, okuženi z brucelozo. Na območju občin Kočevje in Ribnica je bilo kupljeno 15 ovnov iz Logatca, pri pregledu krvi teh ovnov pa je bilo ugotovljeno, da jih je 7 okuženo s to boleznijo. Okužene ovne bodo poklali, prav tako pa tudi ovce, ki sojih ti ovni okužili. Meso teh živali je užitno, saj ta bolezen ni nevarna za ljudi. Kmet Franc Kos iz Rupe je bolj črnogledo orisal prihodnost lepo zaokrožene kmetije, ki zaenkrat še vztraja na robu pragozda Jatna. In to navzlic temu da je Kosove divjad, predvsem divji prašiči, dobesedno prisilila, da so se preusmerili na pašno-kosni sistem in morajo hrano že celo kupovati v dolini. Na Kladju pri Španovih, kot po domače pravijo kmetiji Zupanovih, so gostje slišali podobne izpovedi o premalo cenjenem kmetovem delu in njegovi zapostavljenosti, bodisi da gre za mizeme kmečke pokojnine ali pa odmaknjenost od doline in središč zaradi zelo slabih krajevnih cest in zavoljo še zmeraj neurejene telefonije. Mimogrede: za sobotne snežne razmere so novomeški ce-staiji vzorno očistili tudi te ceste. Sicer pa je v Šentjanžu predsednik skupščine tamkajšnje krajevne skupno- ODBOR BO BDEL NAD SVETOVALCI ČRNOMELJ — Po novem letu se je tudi v Črnomlju pospeševalna služba preimenovala v kmetijsko svetovalno službo novomeške enote ljubljanskega Kmetijskega zavoda. Sedeža nima več na kmetijski zadrugi, ampak na Kolodvorski 34, v prostorih bivših sisov. Sicer pa so v osnovni svetovalni službi trije svetovalci. Ivan Simoničje odgovoren za del Črnomlja, Griblje, Cerkvišče, Adlešiče, Andrej Fabjan bo svetoval v delu Črnomlja ter na semiškem koncu, Irena Turk pa na viniš-kem koncu, v Starem trgu in Dragatušu. Greta Avguštin je poveijena za dopolnilne dejavnosti, kmečki turizem, kmečke žene in aktiv mladih zadružnikov za obe belokranjski občini. Po potrebi bodo v črno- sti Andrej Repše gostom podrobno predstavil program razvoja krajevne skupnosti. Ob izgradnji telefonskega omrežja računajo, da bo novomeško PTT podjetje le uresničilo pričakovanja 130 zainteresiranih in predvsem stotnije tistih, ki so že vplačali po 1000 DEM v dinarski protivrednosti. Z zdravo pitno vodo naj bi oskrbeli vsa gospodinjstva, saj zdaj ostajajo brez nje vasi in zaselki Kamenško, Mali Cimik, Vrhe, Požarče, Budna vas in Leskovec. Šentjančani pa pričakujejo pomoč še zlasti pri posodobitvi cest. Vseh cest imajo kar 145 km, daleč največ v sevniški občini, in od tega je le slabih 10 km asfaltiranih, sorazmerno najmanj v občini! Letos naj bi dokončali jeseni lani pričeto posodobitev pomembne medobčinske in najkrajše medregionalne povezave Šentjanž — Brunk, sledile naj bi še medkrajevne ceste na Kal in Cimik ter še okrog 50 km drugih krajevnih cest. P. P. PRIKAZ OBREZOVANJA ČRNOMELJ — Tukajšnja kmetijska svetovalna služba je v tej zimi po vseh večjih krajih v občini pripravila 16 predavanj, za katera je vladalo precejšnje zanimanje. Na njih so predstavili svetovalno službo, spregovorili o nepo. vratnih sredstvih v kmetijstvu ter imeli strokovna predavanja iz sadjarstva, vinogradništva, poljedelstva in živinoreje. Nekoliko pozneje bodo imeli predavanja s svojih področij tudi svetovalci-specialisti. Sicer pa črnomaljski svetovalci že pripravljajo praktičen prikaz obrezovanja sadnega drevja. Prvi bo v sadovnjaku pri osnovni šoli v Župančičevi ulici v Črnomlju v soboto, 16. fe-bruarja, ob 9. uri. Vabljeni! maljsko občino prihajali tudi specialni svetovalci. V skupščini občine Črnomelj so hkrati ustanovili odbor, ki nadzoruje delo svetovalne službe. Svetovalne ure črnomaljskih svetovalcev bodo v Semiču ob ponedeljkih od 7. do 9. ure v železnini, v Gribljah isti dan ob isti uri v zadružni prodajalni, prav tako v Vinici, in sicer v zadružni enoti. V Adleši-čih bo svetovalec na voljo ob ponedeljkih od 9.30 do 11. ure v zadružni enoti, v Starem trgu ob ponedeljkih od 10. do 11. ure v zadružni trgovini, v Dragatušu pa ob sredah od 7. do 9. ure v zadružni enoti. V Črnomlju bodo svetovalne ure za vse kmete v občini, in ne le za Črnomaljce, ob sredah od 6. do 16. ure v prostorih službe. gospodinjski kotiček Domači mlečni izdelki Najstarejši domači mlečni proizvod je surovo maslo. Njegova uporaba je tako stara, kolikor daleč segajo zgodovinski zapisi. Nekoč so ga uporabljali le kot zdravilo in mazilo. Približno 100 let pred našim štetjem so ga pričeli uporabljati tudi za prehrano. Način izdelovanja je bil zelo preprost. Maslo se je hitro kvarilo, zato so ga uporabljali le v topljenem stanju. Uporaba surovega masla za človeško prehrano seje najbolj razširila v severnem delu Evrope, kjer so najbolj ugodne podnebne razmere. Dobro surovo maslo vsebuje vsaj 83% tolšče in ne več kot 16% vode. Izdelujemo ga iz zgoščene smetane, ki ima 25—28% tolšče. Smetana mora biti pridobljena od zdravih krav, biti mora polnega okusa, čistega in prijetnega vonja. Ne sme imeti osladnega, milnatega ali grenkega okusa, vonja po hlevu in gnilobi. Surovo maslo se izdeluje iz sladke in kisle smetane, ki naj bo' pasterizirana. Po pasterizaciji je potrebno smetano dobro prezračiti in ohladiti na 8—10° C. Pri pripravi kmečkega masla se smetana skisa sama po sebi in se pri tem razvije poseben okus. Iz zorilnikov pretočimo zrelo smetano v pinjo. Nato sledi 45-minitno medenje v vrteči pinji, pri čemer se maščobne kroglice združujejo in tvorijo zrna masla. Voda in suhe snovi se ločijo od maščobe in tvorijo tekočino, imenovano pinjenec. Na pridobljeno maslo ulijemo nekaj mrzle vode in počakamo, da se odcedi. Po pranju masla sledi gnetenje. Iz 100 kg mleka s 3,5-odst. tolščo dobimo 4 kg masla. Pinjeno mleko ali pinjenec vsebuje raztopljene vse sestavine mleka in nekaj mlečne tolšče. Zelo pomembna snov v pinjencu je lecitin, ki ugodno vpliva na živčevje in okostje. Pinjenec vsebuje tudi precej mlečne kisline, kije pravo razkužilo za ves prebavni trakt. Uživamo lahko svežega, če izvira iz pasterizirane smetane. Navodilo za pripravo jajčnega pinjenca: 2 jajci, 8 dag sladkorja, 7 dl pinjenca in limonina lupinica. Jajca in sladkor penasto umešamo ter med mešanjem prilivamo vroč pinjenec. Dodamo še nastrgano limonino lupino. Po želji lahko dodamo še pomarančnfsok. Pijača se priporoča rekonvalescentom. V pinjenec lahko mešamo med, čokolado ali vmešamo močan šipkov čaj. (Dalje prihodnjič) HELENA MRZLIKAR Kmetijski zavod Ljubljana IZ NKŠIH OBČIN illlw IZ NKŠIH OBČIN G Republiški »da« za bolnišnico Sprejet idejni pro ekt za dograditev bolnišnice — Svoj delež bodo morale pri-spevati vse do enjske občine in republika — 1. avgusta začetek gradnje? NOVO MESTO — V preteklem tednu sta gradbeni odbor /a gradnjo nove novomeške bolnišnice in njihov strokovni odbor potrdila idejne projekte za prizidek k novomeški bolnišnici. Projekti so rezultat enoletnega dela Pionirjevih projektantov, ki so k delu pritegnili tudi najboljše tovrstne slovenske projektante. Projekti so bili jeseni deležni tudi posebne strokovne presoje in direktor novomeške bolnišnice Janez Bajuk pravi, da so prišli do optimalnih idejnih rešitev novogradnje v najmanjšem možnem obsegu. sobe, ter seveda nov ginekološko- Dograditev in sanacija novomeške bolnišnice, kot je ta naloga opredeljena v sedanjem programu samoprispevka v novomeški občini, predvideva gradnjo novega bolnišničnega trakta v podaljšku »nove« bolnišnice na južno stran, dolgega sto metrov in visokega štiri nadstropja. V njem bo infrastruktura, centralna sterilizacija, nekatere specialistične ambulante, operacijski blok, ki bo nadomestil tudi sedanje operacijske OGLED ŠTUKATUR — Prešernov dan praznujemo Slovenci le od leta 1945. Grmski osemletkarji ga preživimo vsako leto malo drugače. Letos smo si npr. šesto in sedmošolci pod vodstvom Barbare Jaki Moletič, kustosinje Narodne galerije v Ljubljani, ogledati čudovit štukatumi strop z medaljoni bojnih prizorov iz 17. sl. na gradu Grm v Novem mestu. V mesecu kulture načrtujemo še več zanimivih dogodkov. Posebno se veselimo dveh prireditev, in sicer ogleda predstave Aliča v čudežni deželi v Mladinskem gledališču in Čudoviti svet orglanja v Cankarjevem domu v Ljubljane Besedilo: Tina Magnik in Irena Vardijan, 6,b, foto: Klemen Dvornik, 7.a (vsi OŠ 15. divizije Grm Novo mesto) V SOBOTO JAMARSKO PREDAVANJE METLIKA — Zeleni iz Metlike bodo organizirali 16. februarja ob 18. v Metliki predavanje z naslovom »Podzemski svet Dolenjske in Bele krajine«. Predavanje bo popestreno z barvnimi diapozitivi. Predaval bo Andrej Ravnohrib, član Jamarskega društva Vinko Paderšič-Batreja iz Novega mesta. Vsi, kijih ta svet zanima, so vabljeni v sejno sobo skupščine občine Metlika. Vstopnine ni. Majhne socialne pomoči Vse več prosilcev METLIKA — V metliški občini prejema socialnovarstveno pomoč kot edini vir preživljanja 8 občanov; ta pomoč znaša 2.340 dinarjev na mesec. Socialno pomoč kot dopolnilni vir pa trenutno prejema 52 ljudi v metliški občini in znaša od 800 do največ 2.000 dinarjev. Kriterije za dodeljevanje teh in ostalih socialnovarstvenih pomoči določajo na ravni republike, jasno pa je, da so nizke in da tudi socialnovarstvena pomoč kot edini vir preživljanja, ki jo, kot rečeno, v metliški občini prejema le 8 ljudi, dejansko ne zadostuje niti za najnujnejše življenjske potrebe. V zadnjem času, ko so življenjske razmere vse težje, se povečuje tudi pritisk na metliški Center za socialno delo. Vse večje zlasti prošenj za enkratno socialno pomoč. Med prosilci so tudi mladi, za delo sposobni, a nezaposleni ljudje, ki pa po veljavnih kriterijih ne morejo dobiti take socialnovarstvene pomoči. Enkratna socialna pomoč znaša od 1.000 do največ 2.000 dinarjev, včasih so te pomoči namenjali zlasti jeseni kot pomoč pri nakupu ozimnice in kurjave za zimo, sedaj pa vse več tudi kot pomoč že takosocialno ogroženim v izjemnih okoliščinah, kolje na primer smrt v družini. Na metliškem Centru za socialno delo opažajo, daje prošenj in zahtev za razne oblike socialnovarstvenih pomoči vse več, da je med prosilci vse več mladih brezposelnih ljudi, večini pa ne morejo pomagati, ker so kriteriji za dodeljevanje teh pomoči jasni in v tem pogledu strogi. Kot stvari kažejo sedaj, pa se stanje na tem področju ne bo izboljšalo, kvečjemu poslabšalo, saj je denarja vse manj in to se mora poznati tudi na področju sociale. ter seveda nov porodniški oddelek oz. nova porodnišnica, pa otorinolaringološki (ORL) oddelek. Po sprejetem terminskem planu naj bi do konca letošnjega junija spravili skupaj vso potrebno dokumentacijo. Večjih težav ne pričakujejo, saj je vse v skladu s sprejetim zazidalnim načrtom. Do lega časa naj bi izbrali tudi izvajalca, 1. avgusta pa naj bi se pričela sama gradnja novega dela novomeške bolnišnice. In denar? Zaenkrat novomeška občina s samoprispevkom in s sredstvi preko prispevne stopnje v celoti izpolnjuje svoje obveznosti. Še vedno pa ni končnih odgovorov vseh ostalih dolenj- ZBOR NOVOMEŠKIH SOCIALISTOV NOVO MESTO — V Novem mestu bodo v četrtek, 14. februarja, ustanovili področno organizacijo Socialistične stranke Šlovenije. Ustanovni zbor bo ob 17. uri v konferenčni dvorani hotela Metropol. Po zboru bo ob 18. uri javna tribuna, na kateri bo predsednik slovenskih socialistov Viktor Žakelj govoril o aktualnih političnih in gospodarskih razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji. skih občin glede sofinanciranja gradnje nove porodnišnice oz. dograditve bolnišnice v Novem mestu. Daje dograditev bolnišnice potrebna, nikjer ni sporno, zamenjava ljudi in celega sistema financiranja zdravstva pa je dogovaija-nje o sofinanciranju gradnje časovno močno razvleklo. Zdaj ga bo treba pospešiti. V vseh dolenjskih občinah pa se morajo zavedati, da brez. njihove udeležbe bolnišnice, ki je tudi njihova, ne bo mogoče dokončati, pa to tudi ne bi bilo prav do tistih, ki že zbirajo denar iz. svojega žepa, pravi Janez Bajuk. Zelo pomembno je tudi to, da so potrebnost novomeške bolnišnične gradnje potrdili v republiki. Sprožena je tudi akcija, da bi republika prispevala določen delež denarja za dograditev novomeške bolnišnice. Obeti, da bo pomagala. so že bili dani in je upanje, da ne bo tako kratkovidna, da bi gradila le svojo državo in vojsko, na vse drugo pa pozabila, posebno, ker vendar vse plačajo gospodarstvo in ljudje. Z. L.-D DAVČNE OLAJŠAVE TUDI ZA UPOKOJENCE METLIKA — Na podlagi zakona o dohodnini lahko uveljavljajo davčne olajšave za vzdrževane družinske člane tudi upokojenci, ki so seveda tudi zavezani za davke od osebnih prejemkov. Zato metliški Center za socialno delo poziva vse upokojence, katerih pokojnina presega 7.658,08 dinaija na mesec in ki želijo uveljaviti zmanjšanje osnove za vzdrževane družinske člane, naj se oglasijona Centru, kjer bodo dobili ustrezne obrazce. Spoznati, potem odločati Komunala hoče širše predstaviti svoje probleme NOVO MESTO— Prejšnjo sredo je v.d. direktorja Komunale Adolf Zupan povabil v goste novomeškega župana Marjana Dvornika in Ivana Hrovatiča, vodjo odseka za komunalno dejavnost pri občinskem sekretariatu za urejanje prostora in varstvo okolja. S sodelavci ju je seznanil s stanjem v podjetju in s prizadevanji, da bi tudi v novih razmerah gospodarjenja občanom zagotovili čim bolj kvalitetno, raznoliko in poceni oskrbo. Težav, s katerimi se pri tem srečujejo, je seveda veliko in so prav tako razvejene, kot je razvejena dejavnost, s katero se Komunala ukvarja. Prikazati to dejavnost in najti razumevanje zanjo pri tistih, ki o njej odločajo, naj bi bil del nove politike. To so s tem obiskom pričeli uresničevati, nadaljevati pa jo mislijo še z obširnim informiranjem občinskih poslancev in javnosti nasploh. Kaj rožnati časi se dejavnosti, glede na razmere, res ne obetajo, zato se bodo morali tako izvajalci kot porabniki pa tudi tisti, ki v skupščinskih klopeh o tem odločajo, dogovoriti, kaj pravzaprav želijo, nqkar bo seveda treba tudi povedati ceno. Številnim investicijam, pa naj gre za vodooskrbo, kanalizacijo s čistilnimi napravami ali odvoz in deponijo odpadkov, da omenimo le glavne, se tudi v bodočnosti ne bo moč izogniti, vsakomur pa bi moralo biti jasno, da iz rednih dohodkov to ni izvedljivo. To bi bilo težko celo, če bi imeli že sedaj zgrajeno prvovrstno komunalno mrežo. Za ilustracijo poglejmo samo vodooskrbo. Preostalih 86 naselij v občini, ki so še brez javnega vodovoda, so na vo-dooskrbno težko izvedljivem in oddaljenem področju, da bi bila stvar še bolj otežkočena, pa imajo majhno število prebivalcev, kar je z vidika ekonomičnosti še bolj vprašljivo. Pa vendarle se bo treba odločiti za to, da bomo vsem krajanom nudili kolikor možno enak standard in po enaki ceni. Pri tem je treba glede vodooskrbe povedati še to, da je že sedanja distribucijska mreža močno zastarela in da so nekateri vodni KRVODAJALSKA AKCIJA METLIKA — V torek, 19. februarja, bo ob 7. uri občinska organizacija Rdečega križa Metlika organizirala v zdravstvenem domu krvodajalsko akcijo. Prosimo občane, da se odvzema udeležijo v čim večjem številu, saj je potreba po življenjski tekočini vedno večja. Veseli bomo vsakega krvodajalca, še zlasti pa mladih, ki se bodo prvič odločili za odvsem krvi. Ker bomo ta dan urejali kartoteko, prosimo vse, ki nimajo točne evidence o odvzemih, da si jo tokrat uredijo. Predsedstvo OORK Metlika viri, iz. katerih sc napaja, na robu še dopustne onesnaženosti. Vodooskrba pa je le del komunalne problematike. Kako nekatere pomembnejše naprave delujejo, sta si gosta v spremstvu strokovnjakov s komunale ogledala na čistilnih napravah v Novem mestu in na Otočcu, na črpališčih in vodnih rezervoarjih v Šmaijeti in v Stopičah ter na komunalni deponiji v Leskovcu, še prej pa center procesnega vodenja na Cikavi kol primer modernega obvladovanja tehnično čedalje bolj zahtevnega komunalnega sistema. T. J. PRETESNO POKOPALIŠČE PRI TREH FARAH ROSALNICE — Rosalniško pokopališče pri Treh farah je že dalj časa pretesno, saj tako rekoč ni več prostora za nove grobove. Na lem starem pokopališču pa pokopujejo ljudi iz 17 vasi iz 7 krajevnih skupnosti. Že pred leti so se dogovarjali za odkup bližnje njive, da bi razširili pokopališče, vendar iz tega potem ni bilo nič. Krajevna skupnost nima denarja, popustila je tudi disciplina pri plačevanju tako imenovane pogrebnine, stroški z odkupom zemlj, ureditvijo in zgraditvijo pokopališkega zidu pa bi bili precejšnji. Kljub vsemu pa bo treba to tako ali drugače urediti. Trgovina terja celega človeka Uspeh M. Šušteršiča NOVO MESTO — Trgovine so v preteklem letu rasle kot gobe po dežju. V mnogih je dolgčas in lastniki že razmišljajo, da bi počeli kaj drugega, saj jim prinaša le skrbi in izgube. Marko Šušteršič, lastnik podjetja Itermarc, nima teh problemov, saj se zaveda, da mu je kot podjetniku potrebno delati po dvajset in več ur dnevno. »Moj dnevni koledarje res poln opravil. V enem dnevu je potrebno z avtom skočiti v Avstrijo ali Italijo, sc spotoma ustaviti in urediti določene posle še v Mariboru ali Ljubljani, obiskati svojo trgovino, se zvečer usesti za svoj računalnik in skorajda ni več dneva,« pravi Marko, ki svoje podjetje uspešno krmari že leto dni. Prej je bil zaposlen v GIP Pionir in si je kar precej izkušenj nabral v delu z zunanjo trgovino. Sprva je imel namen zagotavljati rezervne dele za gradbeno in kmetijsko mehanizacijo. Obseg delaje bil premajhen, zato je pred meseci odprl nasproti Turkovc gostilne v Stopičah trgovino s tehničnim blagom. »Prav zaradi bogate izbire in nižjih cen veliko prodamo in se že m pripravljamo na otvoritev naše nove trgovine v Loški vasi pri gostilni Henrik. Doma na Zagrebški cesti v Novem mestu, kjer imamo sedež, podjetja, žena Nataša pa ima manjšo trgovino, bomo v kratkem uredili tudi salon za proizvode BCS. Obiskovalci bodo lahko videli in kupili vse vrste kosilnic in motokul-tivatorjev iz te znane tovarne. Tre-nutno je res težko poslovati s tujino, ker ni deviz, zato bom poskrbel tudi za izvoz, blagovno menjavo in podobno. Trgovina mora živeti«, pravi optimistično razpoložen, podjetnik Marko Šušteršič. J. PAVLIN N Podjetniki ustanavljajo združenje Ustanovni zbor za podjetnike bo 23. februarja na Otočcu NOVO MESTO — V teh dneh se približujejo h koncu priprave na prvo srečanje zasebnih podjetnikov dolenjske in Bele krajine, ki ga organizatoiji načrtujejo za 23. februarja v Gami hotelu na Otočcu. Srečanje bo organizirala iniciativna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki oz. podjetja iz vseh štirih občin dolenjske regije. Dolenjska je v Sloveniji pogosto in po krivici zapostavljena, včasih pa tudi upravičeno, ker se ne zna dovolj postaviti s svojimi dosežki. Da teh ni malo, kažejo velike gospodarske organizacije z območja Dolenjske, ki kljub krizi in težkim razmeram še vztrajajo na trgu, tudi zaradi sposobnosti svojih delavcev, vodilnih ljudi in ne nazadnje tudi zaradi trdoživosti dolenjskega človeka. Zdaj se na Dolenjskem poraja nov podjetniški duh, ki je v teh krajih že živel, a ga je treba spet obuditi v življenje. Do zamisli o ustanovitvi podjetniškega združenja, in to med prvimi v Sloveniji, je prišel Novomeščan Franc Zavodnik, direktor in eden izmed solastnikov firme Invest. »Pravzaprav seje ta ideja porodila kar sama od sebe, počasi seje dograjevala in dozorela v sklep, da tako združenje potrebujemo. Sprva je bilo to bolj rta načelni ravni, kasneje smo v iniciativno skupino pritegnili podjetje Espri in direktorico Darinko Smrke. Pozneje so se pridružili še Dare Bartolj iz Trebnjega iz firme Barlog, Franc Vrščaj iz firme Vako iz Črnomlja ter Julij Brine iz firme BB Commerce iz Metlike. Naš namen je ustanoviti združenje zasebnih podjetnikov Dolenjske in Bele krajine. Ševeda združenje ne bo samo sebi namen. Naš cilj je, da vplivamo skozi skupščinski sistem na zakonodajo, da se pogovarjamo z bankami, zbornico in večjimi podjetji,« razkriva Franc Zavodnik načrte bodočega podjetniškega združenja. Iniciativna skupina se je lotila organizacijskega dela profesionalno in temeljito. Opravili so anketo med dolenjskimi in belokranjskimi podjetniki, kije pokazala, da podjetnikom manjka znanja in predvsem podatkov o bodočih gospodarskih usmeritvah, hkrati pa se čutijo ob že organiziranem nekdanjem združenem delu in obrtnikih nekako zapostavljeni. Zato bo cilj združenja, da poveže podjetnike, zanje opravlja določene storitve in skozi skupščinski sistem vpliva tudi na gospodarsko politiko. J. SIMČIČ NOVA LINIJA ZA PEKO KROFOV — Topli, dišeči in sladki krofi so prav vsako jutro na policah trgovin, za čas pusta pajih slaščičarji in peki komajda uspejo napeči za vsa usta. V Dolenjskih pekarnah so se za letošnji pust dobro pripravili, saj se zavedajo, da imajo konkurenco, slasten krof pa je le svež. Prav zato so pred dnevi v Ločni postavili novo fritezo, s katero se lahko postavijo le redki v Sloveniji V dveh dneh so spekli 25.000 krofov, še 1000povrhu pa so jih podarili mladim maškaram v športni dvorani. »Krofe pripra vljamo po receptih naših starih mamic, v zadnjem času pa jim dodajamo nekaj več jajc in rum. Po pustu bomo cvrli tudi flancate«, je povedala vodja proizvodnje v Dolenjskih pekarnah inž. Vera Splichal. (Foto: J. Pavlinj Četrt Kometa v rokah delavcev Metliški Komet je prvi v Beli krajini začel poslovati kot delniška družba v mešani lastnini — četrtino vrednosti Kometovega premoženja imajo delničarji METLIKA — Eno najstarejših in največjih metliških podjetij. Komet, je prvo v metliški občini začelo poslovati kot delniška družba v mešani lastnini. Komet je lani praznoval 30-letnico bostoja, začeli so kot invalidsko podjetje s 6 delavkami, danes pa je zaposlenih okoli 450 ljudi, blizu 400 v Metliki, ostalo pa v obratu v Starem trgu ob Kolpi, velika večina žensk. Do letošnjega leta je bil Komet enovita delovna organizacija, čeprav je bilo veliko političnih pritiskov za drugačno organiziranost, po novem pa je, kot rečeno, delniška družba v mešani lastnini. Tri četrtine kapitala je v družbeni lasti, četrtina pa v zaebni. »Za četrtino vrednosti Kometovega premoženja smo razpisali delnice, ki so jih kupili zaposleni v Kometu in naši upokojenci,« so povedali v vodstvu Kometa. Delnice tega podjetja je kupilo 428 ljudi, od tega je velika večina sedanjih delavk Kometa in nekaj upokojencev oziroma upokojenk. Vrednost delnice je bila 7.000 dinarejv, Kometovi delničarji pa imajo od ene do trideset delnic. Ljudje so delnice kupili na obroke, odplačevali pa jih bodo lahko kar šest let. Skupščina delničatjev, ki odloča o večjih naložbah, o delitvi dobička in podobnih pomembnih stvareh, šteje 23 članov, od lega je 20 predstavnikov delničarjev, 3 pa so predstavniki druž- benega kapitala. Če bodo ob koncu leta v Kometu imeli dobiček, bodo na njem participirali delničarji, in sicer v višini, ki jo bo določila skupščina delničarjev, in seveda v okviru tega vsak po vrednosti svojih delnic. »S prodajo delnic se naše podjetje finančno jača, postaja tako bolj stabilno, hkrati pa seje med našimi zaposlenimi, ki so kupili delnice, povečala odgovornost za dobro poslovanje podjetja,« pravijo v Kometu. 23-članska skupščina delničarejv je izvolila 5-članski upravni odbor, od katerih so vsi delničarji Kometa, ta odbor pa je izvolil direktorja, seveda vse v okviru zahtev in pogojev, ki jih za to določajo zakoni in interni akti. Skupščina delničarjev in upravni odbor imata dveletni mandat. direktor pa ni član upravnega odbora. Prav tako ni nujno, daje direktor delničar podjetja, vendar je kljub temu njegova odgovornost za poslovanje podjetja veliko večja, kot je bila prej. Če gre podjetje v stečaj, najprej propadejo direktorjeve delnice, če pa ni delničar, mora za poslovanje podjetja garantirati s hipoteko na svoje premoženje; če nima premoženja, pač ne more postati direktor. Povedati je treba še to, da posest delnic ne zagotavlja delovnega mesta v Kometu. Delo bodo zaposleni, če so delničarji ali ne, imeli, če bo podjetje dobro poslovalo. Glede na to, daje velika večina zaposlenih tudi delničarjev Kometa, je tovrstna osveščenost, ki v Kometu tudi prej ni bila na nizki ravni, sedaj še višja. O zaupanju v svoje podjetje govori tudi to, da so vse delnice, ki sojih dali v prodajo, se pravi za četrtino vrednosti Kometovega premoženja, takoj prodali. Tako kot lani in zadnja leta sploh bo tudi letos Komet v glavnem delal za izvoz na zahtevne zahodnoevropske trge. A. B. SOTRUDN1K — Na novomeških# turnih in političnih prireditvah v zadnje11! času nastopa nepovabljen gost. S svojin* domnevno bogatimi spoznanji o življenj* se vtika v nastope, motovili po sceni, rij laga svoje zasluge za zgodovino in naro° vsevprek izroča pozdrave, skratka: je civiliziran in odveč. Zlepa ga ni mog<*: ustaviti, zgrda pa demokraciji ne pri*1®' Morda bo možaka zaustavilo redno po10, Čanje o scenah, ki jih uprizarja? ODER — V časnikih je pisalo, da t*1, mo v našem mestu zgradili velodrom, k® je nekakšno krožno dirkališče za kolesa1' je. Zadeva bo nedvomno odmevna, še.1"’ koli v zgodovini kolesarstva se ni zgoda0, da bi tako majhno mesto gradilo tako j0 lik velodrom. In ko bomo sredi gradenj,1* se morebiti veljalo spomniti tudi na ode1 domu kulture. Ta je tako majhen in n1, primeren, da so morali med proslavo šernovega dne (dvorana je bila nab® polna), trije močni fantje dvakrat P10 makniti koncertni klavir. Drugače se n* stopajoči ne bi mogli predstaviti s P10 gramom. Morda se bo z odrom celo M zgodilo, premikanje klavirja so nam10 opazovale kulturne trume bivših, sedanj1 in bodočih novomeških politikov. KRUH — Vsa čast novomeški peklj ki peče veliko vrst vse boljšega k run* Vendar kruha kljub temu ni toliko sortd* bi imele prodajalke pravico ne vedeu. ** ko se imenuje ta ali ona štruca. Človek?0 veda razume, da se novinka težko /naj01 med vsemi tistimi prestami, makovka®* krofi in gibanicami, nikakor pa ne gre’ pred strankami vpije proti blagajni, kak za božjo voljo, se pravi temu ali one® pečenemu testu. Pouk bi lahko potek* bolj diskretno. Novomeška kronika Ena gospa je rekla, da je kar petih dolenjskih ministrov L čelu s prvim) v slovenski vlad! opazen. Dolenjci ne bomo d‘> avtoceste. OBVESTILO »Delegati v Skupščini Repub'1^ Slovenije iz občine Novo mesto ^ organizirali svoj kljub delegat0. Zaradi tesnejšega stika z občan11 upoštevanja njihovih potreb in vf pozivajo občane, da posreduj1?* svoje predloge in pobude, ki J® bodo usmeritev za delo ali P3 J bodo posredovali Skupščini Rcj\ blike Slovenije v obliki delegat5" pobud. Svoje ponudbe, predloge W 5 lišča lahko občani posredujejo^ ko sredo v prostorih občine Novo mesto, Ljubija*1*^ cesta 2, soba 60/11, kjer jih ^ sprejel zadolženi strokovni del*y6; zadel«? MARJAN DVORN' sekte#! BARBKA MOČNIK-ŠKEDb^ • Slovenija nima kam iz JaS vije. (J. Pučnik v NIN febr. 90) • Na minulih volitvah v ju%,Jt vanskih republikah je največ la Cerkev. (D. Vese lino v) jjj • Daj človeku oblast, pa bos kakšen je. (Lincoln) | Sprehod po Metlftj, PREJŠNJI TEDEN SE JE SESj J pripravljalni odbor vinske vigredi ■ (j bi se člani pogovorili o prlPr turistično-zabavne prireditve, ki b° jjl' ca maja na vseh treh metliških ($*, turnem domu in na grajskem d' Člani odbora so prisluhnili kritika10’^ prireditev ponavlja, da bi ^ k'v 5^ domisliti kaj novega, zato vabijo uf lovanju vsakogar, ki premore kaj 5. sj-č Posebej bi se lahko izkazali mlade prično izražati svoje mnenje šele ta ^ je prireditev že mimo. Posebej pa b*. yiri razmisliti, kako pritegnili k prip1* ske vigredi 91 gostince, predvsem ^y so navajeni pristaviti zgolj svoj 1°"^, pa tudi napore in delno kritje str j f V METLIŠKI OSNOVNI s^J£rt> pravlja skupinica kratkohlačniko radijske oddaje, ki so med osnov" mladino izredno popularne G razmišljajo o nakupu snemalnik3, rim bi bilo mogoče delati zapise tu ^ p renu. Zbrani okrog šolskega rad’ pred kratkim gostje Vala 202 in š^jj/ vsega so ob poslušanju morah P 0piO® je bila enourna oddaja vredna P0^^, Vodil jo je Novomeščan Slavke' * # 8. FEBRUARJA SO PR PODZEMELJSKI osnovnošolk1 . J dan, ki so se ga udeležili in 53 g|# mezne skupine: pesnik Jani Be 5**, nik Silvester Mihelčič, kipar M . njo® liber, slikar Mladen VukšiniC' Stane Križ in umetnostna zg<3 ^ pr Andreja Brancelj. Po uvodne®1 obsegal teorijo, so učenci dela 1 < lično. Svoje izdelke so P*'ka ^ ključni prireditvi, ki je uspeta, kom sploh ni dalo domov. [Črnomaljski drobir j tulcu1 im' nj" J od i # bo- ka' ur- ni- lilo. vt- i> er' ne- 're- ji^ jre- na- >ro- J ij» J ih* > la- si" ,jd # ,d» iko- ni« -ka> ČESTITKE - Na novo izvoljenemu a,e£xtUgarnizije včrnomaljsko občinsko ov. u.“°so na “dnji seji izrekli z vod-Itol .,ne ^itke. Ob tem je eden od de-finci-0 li *e s*toraJ 9 mesecev guli skupš-da K * j?P‘: zamrmral, da se ne spominja, slitL 1 njemu kdaj izrekli posebne če- oW°M,sf051 dFe^ata ali obl,asti?... — Eden pomembnejših i,- ma,Jsk'h funkcionarjev je pred krat-'m vplačal nov avto. Ker verjame v dekel.0, Ver’ame tudi v l0- ^ ni-131(0 avif,V Slar'b ^i*1’ potrebno več čakati na ie hiP°tn mescce-ln tako seje zgodilo, da mesi V treb dnch kar Štirikrat v Novem seved’ SnraSuj0Č P° svojem avtomobilu, stehr Po “dnjih, sicer neuradnih vc-nx J* ved"° hodi peš in si želi dobrih sta-\~?nv-k°ie bil še'pesimist. stovan OLlČN0 - Na semiškem pu-ce nre |USIJevze* naJveč časti za govoran-In e 'Javnik narodne armije Guslijevič. voisk je l3ao na vse pretege hvalil svojo iznie ?’Je Za*el med poslušalstvom eden scena °tr°k vPit' (tega seveda ni bilo v čeni ' "Mama, mama, jaz sem la-nil il fneral Je svojo vlogo, ne da bi tre- ^tokoS“Zem’kiPaga^ drobne iz Kočevja na°toDaPij0 * 0Pravičila z »oprostite«, 'orbirah mVaPrVe71nadstropju brskala P° nič ke med|c,nskih sester. Ukradla nista prezondSta £ri51a dan Pfed plačo, se pravi zmakn |3J Presenečenemu osebju sta se nom ‘n odpeijala z belim volkswag- leP°$'TNI(:e IZPRAZNILE LOKA- ‘r f11 S° ‘e d"[skonV ^ s^reiV°dnik po Ribnici«, v ka-°bčina Podstavljena Ribnica, ribniška ^bnosti 'e"° gospodarstvo, naravne po-8°stinstVaPa tUd' Področje turizma in n°vani!kaEVJSTAN0VANJSKE — Sta-selila iz u zac^ru8a Riko Ribnica seje prc-stavbo * prostorov Rika v novo vhoda’v d?’ ^ m dalje od glavnega vendar izven ograje Rika. »lobanjske iveri Knjiqf n|nt pra?n'h ^ilo je v dneh pred kultur- Clh na nek' 0ni’ X Mokronogu pri delav-pr°dajaleolvtr-b'.se-ic mimogrede ustavil blago, pj knjl8 ln ponudil možem svoje nepazliiVf^,n SpPdinia -)e kuPila knjige Vl možaka j”113 3 Menda bo zdaj šalji-[•'orai u k r’ ki je »skomandiral« posel, 0 sosedstvJfn prel,ratl vse tiste knjige, ce-Sn,ejalo. * 1)8 se mu bo pri tem lahko 'I1 okoličan" ^obmičani, Žužemberčani 34 je bit nri' menti^ ^ zdaj ne vetjamejo, "aslov dji ?amel> režiser, ki je v filmski na,nreč Drah Udov'b Prab«. Po njihovem «°t°vo „e vn čudovit, če pa žeje kje, to ^ti od Ji* za prah na makadamski intajo h javc Proti Žužemberku. Oni Poleti t>esedno vrh glave, posebno k*j 0kr0o^A^klRA — Odvoz smeti tu-Površiuj | Jračunavajo po stanovanjski ?* odvoz smICCr veCJ0 ko imaš, več plačaš ln sP°roča el*' Kvadraturo ljudstvo meri Jetrih j|v S4mo bodeč po namerjenih 1 dojeni0 ‘Judje tu zelo utesnjeno, c d« pa '* da so stanovanja sicer veli— °bn>oči,1 ?dajo v tem zemljepisnem • v ----------- r^er^l^u Je ključ, s katerim ^arlyle) ° cek>tnega človeka. vsi Velikanski oder, le S > ‘j ne programe, kjer bi odpuščeni dobili delo. Ob osnovnem programu (odeje) pa imajo še drugega, in sicer proizvodnjo tkanin. Seveda bo pri teh načrtih in • OSILNICA — Tekstilana Kočevje je obrat v Osilnici zaprla, odpeljala stroje v matično tovarno, 28 zaposlenih pa čaka na delo doma. V vodstvu tovarne smo zvedeli, da so proizvodnjo ustavili, ker ni bila donosna. Prizadevali so si, da bi obrat prevzela Oprema Kočevje ali Beti Metlika, a niso našli skupne rešitve. Zdaj se dogovarjajo še z drugimi, ki bi morda imeli primeren program za ta obrat, lahko bi bil to tudi zasebnik. V Osilni ci so delale v tem obralu le pridne in usposobljene delavke. Tiste z manjšo sposobnostjo so odšle že prej. Tekstilana nima programa za Osilnico, ker ima dovolj težav z reševanjem osnovnega programa v Kočevju. Nasploh ne kaže, da bi Tekstilana v bližnji ali daljni prihodnosti spet odprla ta obrat. programih ter sploh o usodi Tekstilane in njenih delavcev imela glavno besedo banka, ki je glavni upnik Tekstilane. J. PRIMC 40 do 50. Plačo so doslej izplačevali vsak mesec do 12., poslej pa jo bodo od 12. do 20. v mesecu in tak sklep že velja. Pričakujejo, da jim bo uspelo preživeti naslednjih nekaj mesecev in da se bo trg odprl ter da bodo prodano dobili tudi • VABIJO PREDSEDNIKA PETERLETA — Ribniški izvršni svet jc zaprosil predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta, naj z nekaterimi člani vlade čimprej pride na obisk v ribniško občino, »da ne bo prepozno za ribniško gospodarstvo«. plačano. Zahtevajo tudi jasne pogoje gospodarjenja. Tudi vdrugih kolektivih v občini so težave, a povsod menijo, da jih bodo preobrodili. Položaj pa se iz dneva v dan spreminja. Odpuščajo še ne. V največjih težavah je obrat BPT v Loškem Potoku, vendar še ta ne po svoji krivdi, ampak zaradi težav matičnega podjetja v Tržiču, za katero je dan predlog za stečaj. Tako bi ostalo brez dela 55 zaposlenih v potoškem obratu. J. PRIMC Materiala gre že manj v staro šaro Surovina ga je lanj odkupila manj — Železarne brez denarja TREBNJE — Tukajšnja poslovna enota Surovine Maribor je lani odkupila skupno 3.500 ton različnega odpadnega materiala. Od tega je bilo 400 ton stekla in 300 ton avtomobilskih karoserij, štedilnikov in podobne pločevine, če omenimo le del materiala. Medtem ko odpadno steklo daje trebanjski Surovini nekaj stalnih večjih partnerjev, so dobavitelji pločevine različni. Petino avtomobilskih karoserij oddajo »na odpad« kleparji m ličarji, nekaj jih prispevajo lastniki avtomobilov, del pa jih pripeljejo Romi. Surovinina trebanjska poslovna enota je lani prodala predelovalcem 4.000 ton materiala in to pomeni manj kot v letu poprej. Že nekaj zadnjih let je namreč opaziti, da se količina odpadnih surovin, ki ostajajo v različnih proizvodnih postopkih, vidno manjša. Očitno vsi od družbenih podjetij do najmanjše • Očitno je, da mnogi ljudje še vedno radi odpeljejo star štedilnik ali avtomobilsko školjko v gozd ali v mrtev rečni rokav. V Surovini v Trebnjem so zatrdili, da nimajo nič proti, če staro železje kdo pripelje tudi zunry delovnega časa poslovne enote in ga strese pred vrata, češ bodo material že pospravili. Železo odda zastonj tako ali tako: če ga strese pred zaklenjena vrata odpada, ali če ga vrže v bivšo strugo Mirne. zasebne delavnice vedno skrbneje izrabljajo material in ga malo zavržejo. Se hitreje, kot se manjšajo omenjene količine odkupljenih surovin, narašča število odjemalcev, ki spričo lastne nelikvidnosti ne morejo plačati Surovini starega železa in drugega podobnega blaga. Po zdai že uveljavljeni slovenski navadi bi radi ostali Surovini dolžni ali pa bi ji v zameno za staro železo ali zavržen papir dali kakšne svoje izdelke. L. M. J IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN G Bo na Krškem polju ostala grda rana? Vprašljiva poteza RAKA — Marsikdo bi označil izkoriščanje peskokopa Ravno v KS Raka za ropanje najboljših kmetijskih zemljišč, na katerih je v preteklih 20 letih po zaslugi podjetja Kremen iz Novega mesta nastala 26 ha velika luknja, ureditveni načrt za nadaljnje izkoriščanje tega peskokopa obsega 55 ha, določa način izrabe, urejanja in posegov v prostor, hkrati pa tudi varuje okolje pred hrupom in odlaganjem odpadkov, varuje podtalnico, zrak in Krakovski gozd ter določa sanacijo izkoriščenih površin. Čeprav so v krški skupščini sprejeli odlok o ureditvenem načrtu, ki naj bi bil po besedah Franca Černeliča, predsednika izvršnega sveta, osnova za zaščito tega zemljišča, pa dvomi o uspešnosti sanacije ostajajo. Čeprav podjetje Kremen trenutno uspešno posluje, je negotovo, kako bo s sanacijo, če bi podjetje propadlo. V tem primeru bi obveznosti iz tega odloka moral prevzeti novi lastnik, če bi se sploh pojavil, seveda. Tudi v primeru, da bo podjetje Kremen ostalo lastnik, je mogoče močno dvomiti, ali bo lahko v proizvodno ceno vključilo tudi breme sanacije sprotnega in še preteklega izkoriščanja. Kot je bilo slišati na seji skupščine pretekli teden, naj bi Kremen letno odkril I ha zemlje, hkrati pa za sabo saniral 7 ha. Predstavniki podjetja so se izgovarjali na doslej strogo diktirano ceno, češ da bo ob tržnih cenah mnogo lažje. Toda, ali bo s tako obremenjeno tržno ceno podjetje res lahko uspešno na tržišču? Odlok o ureditvenem načrtu peskokopa Ravne je torej dal osnovo za zaščito in sanacijo okolja, nihče pa v tem trenutku ne more zagotoviti, da bo za to res poskrbljeno. Izvršni svet je sicer prevzel obveznost, da bo zagotovil nevtralno nadzorovanje sanacije, a če denarja ne bo, bo na Krškem polju kljub vsemu ostala grda rana. Čeprav je večina v delegatskih klopeh dvomila o uspešni sanaciji, je poziv Danila Sitarja, naj se takoj opusti izkoriščanje, če se res nič ne more narediti za sanacijo, izzvenel v prazno. Odlok so sprejeli, Kremenu dali zeleno luč za nadaljnje izkoriščanje peska, za okolje pa bodo zvonili spet šele potem, ko bo že prepozno. B DUŠIČ Krčani se boje' v zakuhani godlji ostali sami odločitve proti *■* ' njihovi volji Razprave o odlagališču do 31. marca KRŠKO — V Krškem so do konca marca podaljšali rok za javno razpravo o razširitvi začasnega odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov pri nuklearki. Razrpave se v občini pravzaprav še niso niti začele, saj ni uresničenih več sklepov občinske skupščine. Ta je od republiške zahtevala, naj ponovno obravnava problematiko skladiščenja radioaktivnih odpadkov, da objavi vse lokacije, kjer so do sedaj skladiščili take odpadke, in da dokončno oblikuje stališče do rente za degradacijo okolja. V krški skupščini se je končno pojavila bojazen, da republiki odgovarja zavlačevanje pri informacijah in razpravah, saj bo na koncu po hitrih odločitvah vse ostalo v Krškem. Ker je bil začetni namen javnih razprav očitno prepričati ljudi o nujnosti širitve začasnega odlagališča v Krškem, bi bilo zdaj mnogo bolj primemo referendumsko odločanje. Medtem ko se Krčani otepajo skladišča za RAO in že dalj časa kličejo po ekološki renti, se republika ne more dokopati do enotnega stališča. Nasprotno pa Hrvati v en no ženega denarja. Medrepubliška koordinacija je že sklenila, da mora Slovenija do konca letošnjega junija izdati lokacijsko dovoljenje za razširitev odlagališča. Tako zdaj tudi Krčanom postaja jasno, da njihova volja ne bo štela kaj dosti, saj jim republiška skupščina lahko s svojo odločitvijo objekt vsili. Kako se torej lahko ubranijo pred politično odločitvijo v svojo škodo? »Če 28 tisoč prebivalcev res nima nobenega glasu,« je menil eden izmed delegatov, »potem počnimo tisto, kar že dela slovenska vlada. Potrošimo denar, ki bi ga sicer morali nameniti republiki!« B. D. l JUliUta. nojpi I/UIU pa a ai t uti * i glas zahtevajo vsakoletno količi-3 krške elektrike ali povrnitev vlo- Potem ko so naivno podprli melioracije in komasacijo, bodo morali sami reševati zaplete zaradi slabo opravljenega dela — Vrnitev na staro?_______________ BUKOŠEK — Kako neznosno je v Bukošku po izvedenih melioracijah in poznejši ziožbi zemljišč, priča nabasana dvorana domačega gasilskega doma, v katero so se zgnetli komasacijski udeleženci, poleg njih pa še lepo število predstavnikov občinskega izvršnega sveta, referata za kmetijstvo, podružnic SKZ in Zelenih. Ljudi veliko, predlaganih rešitev pa malo. Pretekli teden je potekel rok za pritožbo nad izdanimi odločbami o novi razdelitvi zemljišč. Kot je bilo sklepati na sestanku, se je večina lastnikov pritožila. Z izdanimi odločbami so menda želeli čimprej zaključiti zadevo, da bi lahko vsak kmet obdeloval svoje zemljišče, vsaj začasno, dokler se ne rešijo pritožbe. Bukoščani se s tem ne strinjajo. Vztrajajo na obdelovanju svojih starih parcel, pa čeprav so na začetku podpirali komasacijo. Obtožujejo svoj komasacijski odbor, občinsko komisijo, inve-stitorja in še najbolj od vseh Geodetskih zavod iz Celja, ki svojega dela ni opravil strokovno. Kako bi se drugače lahko dogajale take stvari? Nekateri kmetje so se držali navodila, naj obdelujejo zem- DENAR POVZROČA ZAMUDE — Montaža PS — 1, novega papirnega stroja v krškem Vidmu sicer poteka po načrtu, za zastoje krivijo banke in slabe razmere v Jugi. Ijišča po novi razdelitvi, čeprav še ni bilo odločb, drugi pa brez papirjev niso hoteli na tuje. V nastali zmedi nekateri niso imeli kam sejati. Bukoščani se pritožujejo tudi nad neenakovrednimi parcelami, nad nelogično razdelitvijo, večkratnim prestavljanjem meja (še celo po izdaji odločb), nad slabo izvedeno melioracijo in še slabšo komasacijo. V anketi, ki sojo poslali vsem udeležencem komasacije, se je, kakorkoli jo že tolmačita ena in druga stran, pokazalo samo to, da je število nezadovoljnih lastnikov vsekakor preveliko. Resda so kmetje znani po veliki občutljivosti za svojo zemljo, vendar vsega le ne gre naprtiti njim. Kljub vsemu seje na sestanku pokazalo, da nihče noče prevzeti krivde. Občina obtožuje staro oblast, investitorja Agrario in kmete same, češ da se niso pravočasno organizirali. Pri tem zaupa v strokovnost geodetov, kot soji v začetku slepo zaupali tudi kmetje, zdaj pa jim je zaradi tega pošteno žal. V Bukošku so napravili take napake, kijih lahko prepoznajo tudi neizobraženi ljudje. Kmetov, ki svojo zemljo dobro poznajo, nihče ni hotel poslušati, kaj šele o čem Vprašati. POROKE ŠE V KRŠKEM IN KOSTANJEVICI KRŠKO — V bodoče bo možno zakonsko zvezo skleniti le še v poročni dvorani na sedežu občine Krško in v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici. Statistika je namreč pokazala, daje število porok v drugih krajih vedno manjše, saj so tako imenovani krajevni matični uradi v tako slabem stanju, da niso več primerni za slovesne obrede. Kot govorijo podatki, je tudi sicer v občini iz leta v leto manj ljudi, ki se odločijo za sklenitev zakonske zveze. Zdaj je gotovo najlažje prevaliti vso krivdo na njihova ramena. Godlja je zakuhana, in ko je najbolj vroča, naj jo jedo Bukoščani sami. Kar sami naj se torej dogovorijo o razdelitvi zemljišč, da bi lahko rešili pritožbe. Če se ne bodo, bo zadeve brezobzirno reševala republiška geodetska uprava. Vse lepo in • Bukoščani se lahko odločijo za staro razdelitev zemljišč, toda če bo samo eden med njimi zahteval razdelitev po novem, ga zakon pri tem ščiti in vsi dogovori bodo padli v vodo. Zato nekateri upajo, da se bo zakonodaja kmalu spremenila, še preden bo zanje prepozno. Medtem pa bi bilo dobro, da spet dosežejo nekdanjo enotnost v vasi, sqj, kot kaže, jim iz te godlje očitno ne bo nihče pomagal. To so verjetno z grenkobo spoznali tudi sami, zato so dopolnili svoj ko- masacijski zaupajo. odbor z ljudmi, ki jim prav, če ne bi vedeli, da je bil Geodetski zavod Celje prav dobro plačan za svoje delo, opravil pa ga je slabo in nestrokovno ter si z izdajo odločb opral roke. Zdaj naj se kmetje med sabo požro, začnejo naj se mučne tožbe, ki bodo deset ali pa tudi dvajset let dajale kruh še odvetnikom in sodišču. B. DUŠIČ Stroj se bo zavrtel precej kasneje V Vidmu računajo, da se bo poskusna proizvodnja pričela marca_ KRŠKO — Medtem ko so doslej v podjetju Videm načrtovali, da se bo poskusna proizvodnja na obnovljenem papirnem stroju PS — I začela v začetku marca, vse kaže, da se bo v najboljšem primeru začela šele maja. Montažna dela na PS — 1 kasnijo po zagotovilih vodje projekta Zorana Dularja izključno zaradi pomanjkanja denarja. Banke niso izpolnile vseh svojih obljub, ki so jih sprejele ob začetku izvajanja projekta. REZ SADNEGA DREVJA - Pretekli teden, ko so bile temperature krepko pod ničlo, je inž. Alojz Mustar iz novomeške enote Kmetijskega zavoda Slovenije sevniškim sadjarjem praktično pokazal, kakšna naj bo rez v mladem in starem sadovanjaku. V okrog hektar velikem sadovnjaku Mira Dobovška v Boštanju se je zbralo okrog 20 sadjarjev iz raznih krajev sevniške občine. (Foto: P. Perc) Zamuda, ki sedaj znaša približno poldrugi mesec, bo vplivala tudi na kasnejšo proizvodnjo. Vsak dan izpada proizvodnje pomeni izgubo 350.000 dolarjev. Toda z zamudami se srečujejo že od samega začetka, krivda za to pa je vseskozi v političnih in gospodarskih razmerah v Jugoslaviji. Italijanski kredit za razvoj je kasnil, ker tedaj ni bilo jasno, kako bo z Jugoslavijo. Tako je bila konvencija za Medio Credito Centrale podpisana kasneje, kot je bilo načrtovano sprva. Namesto marca so stroj zaustavili šele oktobra. Gradbena dela, ki jih je izvajal novomeški Pionir, so bila opravljena v roku, prav tako pa so domači vzdrževalci večidel sami raz- montirali staro opremo. Montaža nove opreme se je pričela v začetku decembra. »Zdaj je veliko opreme že na temeljih, tako da smo pričeli montažo instalacij. Vsa dela potekajo zdaj zelo intenzivno, saj dela po 250 delavcev po 12 ur na dan šest dni v tednu, občasno delajo tudi v nedeljo. Po tej strani, lahko rečem, nimamo problemov, hujši so z denarjem,« potarna Dular. »Banke niso izpolnile naših pričakovanj in kasnijo z dotokom denarja. Težave smo imeli celo z obveznicami, ki nam jih je namesto razvojnega dinarja odstopila Republika Slovenija. Posavska LB banka je čakala z odkupom do trenutka, ko je med občani naraslo povpraševanje po obveznicah.« Vse to je seveda vplivalo, da so kasni-li tudi z montažo domače opreme, ker zanjo pač ni bilo denarja. Kaj vse to pomeni za Videm, lahko ponazori še en podatek: zaradi devalvacije so izgubili 1,1 milijona dolarjev, ki jih seveda ne bi, ko bi se bila dela pričela po prvotno zamišljenem načrtu. In če hočejo z deli naprej, morajo dobiti še 109 milijonov dinaijev. J. SIMČIČ DARILO UČENCEM ZA PRAZNIK SEVNICA —- Sevniška zveza kulturnih organizacij že nekaj let pripravlja ob slovenskem kulturnem sporedu posebne sporede za učence osnovnih šol. Tako so pretekli petek pripravili za učence višjih razredov sevniške Osnovne šole Savo Kladnik gostovanje gledališča Tone Čufar z Jesenic, in sicer so se predstavili učencem z Županovo Micko. Za učence nižjih razredov pa so Jeseničani uprizorili otroški musical Salon Expon. V ponedeljek so bili tega kulturnega dogodka deležni učenci sevniške in blanške šole, v torek in sredo' pa še učenci v Tržišču, Krmelju in Šentjanžu. ZBOR OBRTNIKOV SEVNICA — Na sobotni zbor obrtnikov sevniške občine, ki se bo pričel v kulturni dvorani sevniškega gasilskega doma ob 9. uri, so povabili tudi predstavnika občinske uprave za družbene prihodke in zavarovalnice. Obrtnike bosta seznanila z novo davčno politiko ter z možnostmi zavarovanja premoženja. Sicer pa predsednik sevniškega obrtnega združenja, Slavko Vilčnik, pričakuje, da bodo obrtniki v teh izjemno težkih časih odkrito spregovorili o svojih pogledih na razvoj obrti oz. drobnega gospodarstva. Najprej ceste, potem pa telefon V krajevni skupnosti Tržišče bodo letos veliko sami postorili za posodobitev cest — Pričakujejo pomoč slovenske občine tudi pri telefoniji_ TRŽIŠČE — Najpomembnejša naloga, ki jo nameravajo v krajevni skupnosti Tržišče letos uresničiti, je asfaltiranje 1,2 km ceste Malkovec — Pavla vas. To cesto posodobljajo z denarjem, zbranim s krajevnim samoprispevkom. »Druga letošnja najpomembnejša akcija pa je nadaljevanje izgradnje telefonskega omrežja. To je eden naših največjih problemov nasploh, saj imamo kar 550 gospodinjstev, tclefonsih priključkov pa ie okrog 50, in še od teh je dobra polovica priključena na telefonske centrale v sosednjih krajevnih skupnostih. Pri nas je 42 krajanov že pred dvema letoma vplačalo dinarsko protivrednost 1000 DEM za telefonski priključek, a doslej še ni skoraj ničesar narejenega, razen da je v zemlji te naše Mirenske doline nekaj medkrajevnega kabla. Ljudje bi bili pripravljeni prispevati največ 2500 DEM za priključek, interesentov je še več, toda svoje bo le moralo narediti tudi PTT Novo mesto,« je povedal predsednik gradbenega odbora za telefonijo Jože Jene. Predsednik sveta krajevne skupnosti Marjan Jamšek pa je opozorile na zelo. pereč problem cestne povezave na Tet-čah skozi Novo goro, kjer bi bilo potrebno eeslo.pj.ojj fazani ritzširi.ti in gs: j . j' i, t j. i i t- <% .' S v .v faltirati. Sami tega velikega zalogaja (gre za okrog 8 km ceste!) nikakor ne bodo zmogli. Hkrati naj bi posodobili še kilometer ceste na Drušče. Pri cesti od Pavle vasi preko Trščinc do Laknic bi radi letos asfaltirali vsaj največji klanec, makadamsko cesto pa razširili in utrdili. Cesto od Slančjega vrha do Kr-sinjega Vrha naj bi letos samo razširili in uredili odvodnjavanje. Podobne načrte mM Marjan Jamšek imajo s cesto od Polja do Gabrijel. Od priključka na glavno cesto do Spodnjih Voda! nameravajo cesto tudi asfaltirati. V kratkem bo pripravljena za položitev asfaltne preproge tudi cesta od priključka v Pijavicah do Spodnjih Mlade-tič, cesto od Pijavic do Zgornjih Mladetič pa bodo še letos razširili in utrdili. Zaradi varnejšega dovoza na cesto naj bi letos asfaltirali del ceste v Kaplji vasi, proti peskokopu. Največjo strmino naj bi asfaltirali tudi v naselju Škovec, kije precej oddaljeno od Tržišča, lani pa so to zelo strmo cesto vaščani že razširili in utrdili. Asfalt bi radi tudi na največji strmini v Vrhku, in sicer od Majcna do Štiha. »lxtos torno v naselju Spodnje Vo-dale v zaselku Gredice zgradili tudi nov vodovod za 12 gospodinjstev, in sicer z denarjem vaščanov, krajevne skupnosti, pomoč pa pričakujemo tudi od občine. Nadaljevali bomo gradnjo pokopališča in mrliške vežice v Tržišču in razširili pokopališče naTelčah,«jemed drugim pdvedal Jamšek. P. PERC »Bajne« plače v zdravstvu Direktor ZD Sevnica dr. Halapija pojasnjuje SEVNICA — O plačah nasploh, še zlasti pa sevniških zdravnikov je bilo že v preteklosti dovolj verjetno ne ravno dobronamernih govoric, češ da so bajne. Odkar pa se v zadnjem času srečujemo s tako imenovanimi »zaprtimi kuvertami«, so se govorice še bolj razplamtele. Direktor sevniškega zdravstvenega doma dr. Željko Halapija je preteklo nedeljo tudi po sevniškem radiu ovrgel govorice o domnevnih astronomskih plačah v sevniškem zdravstvu. Po teh govoricah naj bi se plače sukale celo okoli 40 do 60 tisočakov! Povedal je, da je znašal decembrski osebni dohodek srednje medicinske sestre okrog 6500 din, OD zdravnika specialista (brez dežurstev!) okrog 11.500 din, OD zdravnika specialista z dežurstvi, nadurnim delom ob nedeljah in praznikih, z nočnim delom in z delom v konziliju pa seje decembra lani gibal okrog 17.500 din Lani sevniški zdravstveni dom ni niti enkrat kršil tozadevnih predpisov, glede višine plače v sevniškem zdravstvu, ki sc od lani ravnajo po rasti plač v slovenskem gospodarstvu in nič več po gibanju plač v sevniškem gospodarstvu, pa je dr. Halapija izjavil, da so plače v sevniškem zdravstvu na ravni povprečja slovenskega zdravstva, torej so nekje v sredini. V javnost so pricurljale tudi govorice, češ da so v sevniškem zdravstvenem domu že razdali zmogljivosti za zasebno prakso, zlasti naj bi1 to veljalo za zobozdravstvo. Take govorice o razdelitvi prostorov zdravstvenega doma so preuranje-ne, je pa dr. Halapija menil, da je le treba ločiti »črno« prakso od zasebne. In naposled je direktor sevniškega zdravstvenega doma, ki je še vedno tozd Zdravstvenega centra Celje, odgovoril na očitke, daje bila otroška ordinacija že nekajkrat zaprta, ko so starši tja pripeljali svoje otroke, niti ni bilo o tem nobenega sporočila. Dr. Halapija je odvrnil, da imajo zdravniki tudi v času ordinacije številne obveznosti, da pa paciente praviloma obveščajo preko razglasne table v zdravstvenem • Skozi sevniški zdravstveni dom je lani šlo kar 11.100 pacientov. Navkljub že prislovični prostorski stiski pa skušajo izboljšati kakovost storitev tudi s stalnim strokovnim usposabljanjem zdrav-stvenga osebja, ssg je znano, da se medicinska znanost po svetu izjemno naglo razvija. Tako zdaj, denimo, premore sevniški zdravstveni dom 3 zdravnike specialiste splošne medicine, po enega za medicino dela, ginekologijo, za ustne bolezni, ena zdravnica je na specializaciji za otroške bolezni, druga spet pripravlja specializacijo za šolske bolezni itd. domu in ustno. Informacije o morebitni odsotnosti zdravnikov1 je mogoče dobiti tudi po telefonu. DOBRODOŠLA BELINA - Ko nas je pretekli teden nebo končno obdarilo1 nekaj več snega, so zaigrala srca širom p° brežiški občini. Otroci so se razveselili igef na snegu, kmetom so si poneli roke, ko s° pomislili, da bo sneg prinesel otoplitev, in čeprav se sliši kar malo čudno, so <* opojne beline na cestah veselili tudi voz-niki. Pa ne zato, ker so po daljšem časa lahko preizkusili svojo zimsko oprem0; ampak iz naslednjega preprostega razlog* sneg je zapolnil tudi številne luknje na bre žiških cestah in zdaj se človek po njih V lje, kot bi vozil po najfinejšem asfaltu. V PRECEPU - Bukoščani so na svoj sestanek povabili tudi vrsto gostov, ki50 jim povedali marsikaj o melioracijah 111 komasacijah. Predstavnik podružnice Slo venske kmečke zveze je potrkal na njiho va srca in jih opozoril, da take operacij* delajo po vsem svetu, da bi na majhni11 površinah obdelovalne zemlje pridela11 čimveč hrane. Predstavnik Zelenih je raje pozvonil pri drugih vratih, češ da melioi*" cij v svetu ne delajo več, ampak sc obrat*" jo nazaj k naravnemu. Bukoščani so h0'" no zaploskali slednjim izjavam, p* "£ morda zaradi kakega zelenega preprič*" nja, ampak zgolj zato, ker želijo svoje p*1" cele nazaj. Hočejo nazaj svoj vaški mi'!* sožitje, brez melioracijskih in komasacij" skih strokovnjakov, komisij, načrtov, prc" rekanj in brez pridiganja lokalnih p0”" tikov. TRADICIJA — Nedavno tega slišali, da je bilo Krško polje že od nekaj daleč naokoli poznano po svinjereji. Tv® danes se kmetje na tej ravnini držijo ti*"J cije. Težava je samo v tem, da jih m*. Slovenija ne razume prav dobro. V svoj1 načrtih za bodočnost jim je namreč nam*" nila —svinjarijo. Novo v Brežicah Krške novice RAČUN — V preteklih dnevih je izmed krških direktorjev rahlo zgf°T povedal zanimivo zgodbo o neki zap05 ( ni ženski. Taje namreč prišla do njegj vsemi računi in spiskom svojih financ1 potreb in mu povedala, da potrebuje , tančno toliko denarja, koiikor znsjjv stroški, torej naj da direktor tudi tolik0 plače. Direktorje dejal, da jo popoln0 ^ razume, ampak toliko plače ji seved* . more dati. Upamo lahko, da bo žensk* šla pot do samegu gospodarskega nun ^ dr. Mencingerja, ki nam sicer m bomo še bolj tenko piskali. Kdo ve, m0^ bomo imeli pa vsi koristi, če sc ž° prebije do njega. kf. PROSTOZIDARJI Obrtnikiv škem obrtnem združenju očitno ne z* jo nikofnur več, celo sredstvom jaVjS obveščanja ne. O njih in njihovem vanju ni nobene prave informacije, , 1 rtniki — poslanci v poslanskih kl°č; so vse bolj tiho. Očitno jih močno * nova davčna zakonodaja in marsikd0 j( vzdihne po starih dobrih rdečih i*51 ^ potem sploh še čudno, da so sc n* s^j, skupščino sestali brez vsakršnih obv^vj kot kristjani ob nastanku krščait ^ Zlobnež bi seveda dejal, da so bolj P4*; $ ni framazonom kot kristjanom, ko r tako tajinstveni. AVTOPARK Poznavalci.^ razmer pravijo, da slabim časom n*J klubujejo v Agrokombinatovi hlad1 0 Žadovinku, kamor se osebje pripod (, delo v elegantnih evropskih limuz ^ Večne nevoščljivce najbolj moti to. ’ J se ti delavci doslej vozili na delo v v razpadlih avtomobilskih razvalin* ({. evropska vozila pa so presedlali ta ^ koč čez noč. Prevoz s traktorjem n* ^ in z. dela pa sije bojda omislil direk14’ . Ji-vinarske Jože Mulej. Če to hotel rektor in predsednik gospodarske7 ce izvleči Kovinarsko in Posavje J7 ■ ,p. mu bo traktor prišel še kako prav. N traktor na parkirišču Kovinarske. Sevniški paberki v In kot se ob taki priložnosti spod u ka krajevna skupnost, ki je na vrJxjnsk0 dogodek, pričakuje izdatnejšo o . ^ pomoč, da bi pač imeli kaj Pokat)js|c0i | la"; >ic! .rada-urne da-arin pj-re-ali- ¥ $ idi- ia« ,ji" ne- __ Darilo: izvirni Valvasor [zvirno Slavo vojvodine Kranjske, najdeno v Stuttgartu, je Zavarovalnica Triglav podarila °Dcini Krško na letošnji Prešernov dan — ZKO ___________________podelila plakete_______________________ KRŠKO — Osrednja občinska nrcditev ob letošnjem slovenim kulturnem prazniku je bila Prešernov dan, v petek, 8. fe- kr..aOa, zvečer v veliki dvorani ie 7vr\ ““l^aznega doma. Na njej in f,.?LKrSko Podelila tri srebrne km.In .“fooaste Prešernove pla-o^ina Krško pa je prejela ° n.ePrece,|ljive vrednosti — vni rn‘ttv°d Valvasorjeve Slave v°Jvodine Kranjske. činoL*1^ Cernelf’ predsednik ob-ročil e^°’J.e za eno glavnih spo-vn • Prazn'ku izbral Valvasorje-s|M-ylsc ’ da je treba domovini lud's peresom, in ne samo s s°m Tem161"’ !“ ga nosimo M pa‘ • ' emu poslanstvu je Valvasor SV0Je srce, znanje in imetje ske aT,da'Slavo vojvodine Kranj-’ delo nenrerpnliivp Lniinmrv/. Letos zadnje Prešernove nagrade? Tako je bilo razumeti ministra dr. Andreja Capudra, slavnostnega govornika — Prešernovi nagrajenci so Jakob Jež, Zoran Mušič in Marjan Rožanc, nagrado _______Prešernovega sklada pa je prejelo deset ustvarjalcev o,J . nePrecenljive kulturnoz-vr«*nosti, ki je bilo dMo^n'et tUd‘ Cd‘na encikl' Kr" if il« ,iti> ne nf itr* : & t» sk» re-: |c">. m d'-; A »tt. ik': J ¥ ¥ ik» /st’ sK>. ¥ ¥ t ,er( (#' #'■ flasbeno-literarni Novomeški večer 0l^eški orkester izvajal novo skladbo Zdravka Hribarja — Predstavljena po--— novomeških pesnikov — ZKO prvič podelila odličja in priznanja Phtznjk^jkJ^jSTO—Osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem Dn” Novomeški večer, izveden na Prešernov dan, 8. februarja, v tu-J*mi pg kulture. Nastopili so domači glasbeni poustvarjalci, z recitaci- °rganizac:- - * prc^s'avljeni literati, ki delujejo v Novem mestu. Zveza kulturnih "»m zg niihi!6 prv’^ Podelila svoja odličja in priznanja posameznikom in skupi-^'•nikov l v Pomembni prispevek na področju ljubiteljske kulture (imena do-Večerie moobi»vai prihodnjič). Je v na#nvP°teka'v d“hu besed, kijih končnost, iz blaznosti v pokončnost in Von>eške ,2 'zrekel predsednik no-^v°mik ry~mske skuPŠč>.ne Marjan dejanje rwfJalje' da danes umetniško d* nas k . em upal' si biti človek, in Praznik , |Cn?u zavezuje tudi kulturni ^'ja zvok??nVL,fnos čopiča’ 'mprovi-J0 °bliknv0|la , en°st besede pa ostaja-24 Vsak danClQ^Ud',e*-i' 'n brana duha |n?znika h b tem plemenitijo posamič k pr’eo^rZm°re na sebi preizkusiti ^ ' iz pritlehnosti V po- *u UH MCJC /.uuj j\j tiauuv,jc iiieu ui u ^ praznik tri nove knjige 2bjr?: P°*enjski zbornik, ponatis Podbevškove —^Človekz bombami in zbirka »Ko bi mogla« tMiž51e v NoveSJ^ 0d novih knjig, ki » n 'udi mes*u in bile tu minuli iz obupa v čudenje,« je poudaril. Na odru so se po vrsti zvrstili: violinistka Petra Gačnik, študentka Akademije za glasbo v Ljubljani, ob klavirski spremljavi Jožice Bradač; klavirski trio v sestavi Branka Zorič (violina), Tatjana Hadl (klavir) in Mateja Vrta-čič (violončelo), ter Novomeški orkester pod vodstvom Zdravka Hribarja. Orkester, ki se je od lani še povečal, tako da šteje zdaj 50 članov, je med dru- U9"1 "bseJ,!?0'ZaJctna' več kot 300 nJ*ga, |jj: j**-a in bogato ilustrirana ,r°bov5ck g “redil in oblikoval Jovo ’ * vsebinsko in pomensko ?LWnie!iehU Skrbi kulturno do-Jke®* kultur,,”* Predvečer sloven-? Priredit praa,'ka zanimi- ?kv're pr*?; k,J* Presegla običajne k"ji*e-lzW n°ve slovenske "•“Sla« ^sniSke zbirke »Ko bi rf?na gn sPrem|javi pianista n^in^azapelnekajna-ifr.7 . V Pesmi. Pesmi iz noVe e« p PosVr^|’ 8*asbeno ozadje pa “Janije vJjfz durij Marjetič. Pesnisy Dr°d"a Ana Kozlevčar. ^ novo^d,U sv°i°. lahko bi "meško usmeritev. ^-------- MiM navčku* *— _________ bou^biih mu? 2enakim imenom iz-: v,“Ski |^ld>(leu 1985 ga je izdal C' P^hkac,,?6"1' da se je izobliko-ozna°kVnf ‘n naravno* humanistične, druž-s|edni°>o p&Vne raziskave, in s to ^ o nted bralci* hirii na- t le (vjda bo Vse ^ ”‘k Jovo Grobovšek >«as»4S5:s kov in je lahko izšel šele potem, ko ga je pod okrilje vzela Dolenjska založba. Natisnili so ga v 500 izvodih, posamezen izvod pa stane v broširani izvedbi 500 in s trdimi platnicami 700 din. Ker bomo o vsebini še pisali, povejmo za zdaj le to, da sodeluje v tokratnem zborniku 20 avtorjev z 21 prispevki in so povzetki pomembnejših razprav prevedeni v angleščino, nemščino in francoščino. Med avtorji je več mladih raziskovalcev, kijih je za pisanje zainteresiral mag. Stane Granda. Na Prešernov dan, 8. februarja, pa je Dolenjska založba v hotelu Kandija predstavila faksimilirano oziroma reprint izdajo pesniške zbirke Antona Podbevška iz leta 1925, Človek z bombami. Knjiga je izšla kot prvi zvezek nove knjižne zbirke Utve pri Dolenjski založbi, natis pa so omogočili trije novomeški sponzorji: občinska skupščina, Ljubljanska banka in Zavarovalnica Novo mesto. Pričujoča izdaja Človeka z bombami, prva po letu 1925, prinaša v dodatku tudi Podbevškove pesmi Žoltna pisma iz leta 1915 ter daljšo spremno študijo izpod peresa dr. Denisa Poniža o nastanku zbirke Človek z bombami in odmevih nanajo po objavi. Dr. Poniž je zapisal, daje bila zbirka napisana že leta 1920, v času »novomeške pomladi«, zato se sedanji (po)natis tudi ujema s 70-letnico tega kulturno prepo-rodnega, avantgardističnega gibanja v Novem mestu. Na predstavitvi v Kandiji pa je dr. Poniž, raziskovalec pesniške ustvarjalnosti Antona Podbevška, tudi pojasnil, daje bil pričujoči ponatis Človeka z bombami pripravljen že pred leti, vendar ni uspelo dobiti založnika. »Pa je kar prav, da Človek z bombami zdaj izhaja tam. kjer je tudi nastal, v Novem mestu,« je dodal. Ob tem je poudaril, da nikakor ne gre za rehabilitacijo Anton Podbevška, saj njegova poezija živi ves čas, pa čeprav živi po svoje. Dr. Poniž je zavrnil trditve, po katerih naj bi se bil Podbevšek po odklonilnem stališču do njegovega Človeka z bombami odpovedal poeziji in zavestno umolknil. Dejal je, da je Podbevšek več desetletij kasneje ne le spet pisal pesmi, temveč je tudi resno mislil na novo zbirko, na novo izdajo Človeka z bombami. i. ZORAN gim izvedel Hribarjevo noviteto, uglasbeno pesem Severina Šalija Pesem je ob spremljavi orkestra pod taktirko Zdravka Hribaija zapela Irena Yebuah, novomeška gimnazijka. Severinu Šaliju, nestorju novomeških besednih ustvarjalcev, je bil posvečen pesniški del večera. Več njegovih pesmi je recitirala igralka Lenka Ferenčak. Po eno pesem Miroslava Gutmana, Maijance Kočevar, Janeza Kolenca, Milana Marklja, Ivana Perhaja, Francija Šalija in Ivana Zorana pa je (pretiho in premalo prepričljivo) prebrala Romana Šalehar, študentka igralske akademije iz Trebnjega. I. Z. V GOSTEH TRŽAČANI NOVO MESTO — Minuli ponedeljek in torek, 11. in 12. februarja, so v Domu kulture nastopili igralci Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta, in sicer z delom Mojstrska lekcija. Gostovanje je bilo v okviru abnmajskega sporeda v zdajšnji gledališki sezoni. Več priznanj za delo v kulturi Podelili plaketo obči-ne in Gallusovo listino BREŽICE — Na osrednji prireditvi ob kulturnem prazniku, ki so jo popestrili člani pišečkega okteta, Plesne šole iz Brežic in plesne skupine brežiškega prosvetnega društva, so za dolgoletno delo na področju amaterske kulture v občini najvidnejšim članom kulturnih društev podelili občinska priznanja ZKO, plaketo skupščine občine Brežice in Gallusovo listino. Plaketo skupščine občine Brežice je letos prejel Miha Haler iz Artič. Plaketo za dolgoletno organizacijsko delo na kulturnem področju v občini Brežice mu je izročil župan Ivan Tomše. Gallusovo listino, posebno priznanje ZKO Slovenije, so izročili Gasilski godbi na pihala iz Kapel, kije v minulem letu praznovala 140-letnico uspešnega dela. Priznanja ZKO Brežice so letos prejeli: Janez Avšič iz PD Brežice, Janez Dejak iz PD Cerklje ob Krki, Jože Molan iz PD Artiče in Ivan Prah iz Krške vasi za dolgoletno delo na področju zborovskega petja; Darinka Cvetko-Šegota iz PD Dobova za uspešno Siljenje kulturne dejavnosti in Franc Urek iz Loč za delo pri godbi. Predsedstvo občinske Zveze kulturnih organizacij je izreklo tudi ustna priznanja aktivnim amaterskim kulturnikom. Na ta način so se zahvalili Ivanu Mihelinu iz pevskega zbora v Stari vasi na Bizeljskem, Francu Arhu, dirigentu godbe Kapele, in Alfonzu Jakliču iz brežiškega Društva upokojencev. B. D. ski vladi. Mož, proti kateremu je bilo zadnje čase izstreljenih največ ostrih puščic, predvsem zaradi nekaterih njegovih potez, ki jih javnost, posebno še sami kulturniki, ni sprejela z naklonjenostjo. Bržkone si tudi zaradi besed, ki jih je izrekel pred podelitvijo Prešernovih nagrad, ne bo pridobil kaj veliko novih prijateljev. Med drugim seje vprašal, kako danes, ko je okoli nas in v nas toliko nestrpnosti, sumničenja in sovraštva, slaviti pesnika Franceta Prešerna, pevca bratstva in ljubezni. »To vprašanje je bilo tiho prisotno ves povojni čas, odkar nam je to ime služilo kot našitek državnih nagrad, s katerimi je neka družba, da uporabim • Letošnji Prešernov nagrajenec skladatelj Jakob Jež je naše dolenjske gore list. Rojen je bil leta 1928 v Boš-tanju, doštudiral pa je v Ljubljani, kjer zdaj tudi živi. Bil je profesor na srednji šoli in pedagoški akademiji. Kot skladatelj velja za raziskovalca novega in prenovitelja tradicije. Njegova dela, s katerimi je zaslovel tudi v tujini, se odlikujejo po izvirni zvočni domišljiji, individualno profiliranem načinu izražanja in izjemni sporočilni moči. to olajševalno besedo, poplačevala svoje kulturniške podložnike, s tem da je često v en koš metala talent in okretnost, pokončno in servilno držo, zasluge za narod in za svet umetnosti,« je dejal in dodal, da se Prešernove nagrade v tej obliki morda podeljujejo zadnjič. Dr. Capuder seje zavzel, da bi v življenju in umetnosti prevladalo tisto pravo, dobro in lepo, ne nadomestki za to. Ne poceni estetika, napol morala, po sili evropejstvo. Suvereni in svobodni bomo, ko se bomo otresli vsakršnih zmot, takšno življenje pa gre skozi posameznika. Vsakdo si mora prižgati luč resnice, ostati pokončen kljub viharjem. Tako, kot razberemo iz Prešerna, Cankarja. »Ostajajo samo preproste, a hkrati vzvišene besede. Ki so že same na sebi Nova odkritja Najdbe s Hriba na ogled v Ganglovem razstavišču METLIKA — Številna arheološka najdišča v Metliki dokazujejo, da je to področje v prazgodovinskem obdobju predstavljalo eno od najpomembnejših poselitvenih točk v Sloveniji. Vendar pa edino gomilno prazgodovinsko grobišče v mestu leži na Hribu, kjer so arheologi našli 6 gomil. Eno od njih so leta 1987 pod vodstvom Danila Breščaka in Boruta Križa iz novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine tudi raziskali. Najdbe iz 90 grobov so na ogled v Ganglovem razstavišču v Metliki. Kot je ob otvoritvi razstave pretekli petek povedal Borut Križ, grobni pridatki sodijo v vrsto običajnih halštatskih predmetov pri nas, izstopa pa način pokopa in konstrukcija gomil, ki vnašajo nekaj ključnih spoznanj o začetku železne dobe na Slovenskem. Izjema in novost hkrati so predvsem posamezni žarni grobovi, ki so bili obdani s kamnitim vencem. Sicer pa je pokopavanje v prvo gomilo na Hribu trajalo dobrih 300 let, in sicer od konca 9. 'stol. pr. n. št. do začetka 6. stol. pr. n. št. Pri določevanju časa pokopavanja so strokovnjaki upoštevali le ohranjene grobove, ne pa tudi najmlajših grobov, ki so jih z oranjem uničili. Zaradi intenzivne kmetijske obdelave se je namreč gomila samo v zadnjih desetih letih znižala za en meter. Ob otvoritvi razstave, ki bo odprta do 1. marca, so nastopili recitatorji in glasbeniki z metliške osnovne šole. M. B.-J. NA BREŽIŠKEM ODRU SPET KOMEDIJA BREŽICE — Danes ob 19.30 si bodo ljubitelji gledališča lahko v brežiškem prosvetnem domu ogledali komedijo »Pozno popoldne Zvonimirja Burkeja« v izvedbi Cankarjevega doma iz Ljubljane. Breži-čanom se bodo tokrat predstavili Ivan Godnič, Metoda Zorčič, Marko Boben, Alojz Svete in Majolka Suklje. KNJIGA O STAROTRŠKEM RAZISKOVALNEM TABORU STARI TRG OB KOLPI — Preteklo soboto so v Starem trgu predstavili knjigo, kije plod izsledkov 10. raziskovalnega tabora v Beli krajini, kije bil v okviru Gibanja znanost mladini julija 1989 v tem kraju ob Kolpi. Zanimiva knjižica v besedi in sliki pripoveduje o stanovanjski in oblačilni kulturi, rokodelski in obrtni dejavnosti, izseljenstvu, vzgoji in življenju otrok, društvenem življenju, ljudskem pesništvu in glasbi ter ljudskem likovnem oblikovanju. Veliko zanimivosti so na taboru posneli tudi na video. program,« je ob koncu rekel govornik. Mi pa dodajmo, da o tem velja premišljati. I. Z. MIRNOPEČANI JUTRI V ŠENTJERNEJU MIRNA PEČ — Mirnopeška gledališka skupina je za to sezono naštudirala Hiengovo veseloigro Večer ženinov. Z delom, ki gaje režiral Anton Kos, seje skupina prvič predstavila v soboto, 9. februarja, ko je že po tradiciji nastopila za novomeške invalide. Domačemu občinstvu pa seje predstavila naslednji dan, v nedeljo, 10. februarja, kar je bila tudi premiera Večera ženinov. Gledalci so delo pohvalili, igralci pa že mislijo na gostovanja. Na prvo gostovanje odhajajo Mirnopečani jutri, v petek, 15. februarja, in sicer v Šentjernej, kjer se bo predstava začela ob 19. uri. Štiri razstave V Fotogaleriji se kot fotograf predstavlja arhitekt in konservator J. ________Grobovšek___________ NOVO MESTO — Minuli teden so pripravili v Novem mestu več razstav v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Že v torek, 5. februarja, so odprli v razstavišču Krke v Ločni razstavo slik akademskega slikarja Zvesta Apollonia, primorskega rojaka. Na otvoritveni slovesnosti je nastopil Krkin mešani pevski zbor pod vodstvom Jožice Bradač. Istega dne so v Dolenjski galeriji odprli zgodovinsko dokumentarno razstavo Boj za slovensko severno mejo 1918 — 1920, ki jo je Dolenjski muzej pripravil v sodelovanju z Muzejem narodne osvoboditve v Mariboru. Dva dni kasneje, v četrtek, 7. februarja, so v mali dvorani Dolenjskega muzeja brez otvoritvene slovesnosti odprli razstavo Iz zakladnice Dolenjskega muzeja. Obe razstavi bosta na ogled še do 24. februarja. Na Prešernov dan, 8. februarja, so v Fo-togaleriji Vista 21 odprli samostojno fotografsko razstavo arhitekta Jova Gro-bovška, direktorja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu. Grobovšek, ki se ukvarja tudi z grafičnim oblikovanjem, fotografijo in arhitekturo, se je kot konservator udeležil dveh strokovnih ekskurzij Slovenskega konservatorskega društva, in sicer leta 1987 na Sicilijo, leta 1989 pa v Dalmacijo. Na teh ekskurzijah so nastali posnetki za fotografije, ki so zdaj na ogled na pričujoči razstavi, ta pa bo odprta še do 27. februarja. Fotografije že na prvi pogled povedo, da je njih avtor arhitekt z velikim posluhom za detajle in čutom za lepoto. I. Z. Gimnazijski literarni večer Nastopajoče v ŠK Mirana Jarca s spodbudnimi besedami nagovoril pesnik ___________S. Šali__________ NOVO MESTO— Vsak, kdor piše, je bil nekoč začetnik. Z začetniki pa ni vedno lahko. Težko jih je prepričati, da tisto, s čimer se povzgidujejo v nebesa, še ni literatura. So le zametki, poskusi. Do prave pesmi, črtice ali novele je dolga, naporna pot. Trda vajenska doba. v kateri vsakdo šele spozna, da dar in na vdih nista vse. Pesmi pisati se je, preprosto, treba naučiti poznati pravila, zakonitosti Enako velja za prozo. Veliko jih je poklicanih, toda le redkim uspe, da se prebijejo. Samo tistim, ki so pripravljeni nosili v prsih »ali pekel ali nebo«. Mnogi začenjajo pisati ko so še v šoli V drugem ali tretjem srednješolskem razredu. Takrat, ko jim uspejo prvi samostojni koraki v življenje. Ko doživijo prvič mala nebesa in prvič malipekel oziroma ko spoznajo, da svet ni gledanje v kalejdoskop, ampak en sam spopad. Običajno je ta svet v njihovih literarnih spisih še bolj črn in krut, kot v resnici je. Pesimistični toni prevladujejo tudi v pesmih in prozi novomeških gimnazijcev. Mladim avtorjem iz novomeške gimnazije — bilo jih je kakih deset — smo prisluhnili v torek, 5. februarja, zvečer v Študijski knjižnici Mirana Jarca. To je bil v pravem pomenu gimnazijski večer, saj so bili tudi poslušalci v glavnem z gimnazije, dijaki in profesorji Da so nastopajoči začetniki ki potrebujejo na literarni poti obilo nasvetov in hrabrilnih besed je bilo jasno vsem, ki so prireditvi prisostvovali In ker so svoja dela sami brali, jim je bila spodbudna beseda še zlasti potrebna Tam in tisti trenutek. Izrekel jim jo je pesnik Severin Šali predvsem pesnikom. Rekel je, naj vztrajajo, prelivajo svoja doživetja v verze, v pesmi. Sami bodo spoznali da vsaka pra va poezija nastaja in živi v nekem nadprostoru in nadčasu. Mlade literate iz no vomeške gimnazije smo po daljšem času spet videli na javnem nastopa Upajmo, da temu ne bo sledil dolg premor. Bila bi škoda, ko bi zdaj utihnili Imajo kaj povedati Prepričani smo, da bo njihov naslednji večer še zanimivejši in kvalitetnejši IZ. Plošča »novomeški pomladi« Na Prešernov dan jo je na hotelu Kandijajodkril pesnik Severin Šali — Marjan Dvornik: »Že leta 1920 je bila v Novem mestu — Evropa<< NOVO MESTO — Lani, ko so se v Novem mestu vse od slovenskega kulturnega praznika dalje vrstile kulturne prireditve v počastitev 70-letnice »novomeške pomladi« in promovirale tudi poganjke novega v kulturni ustvarjalnosti dolenjske metropole, je bilo v načrtu tudi odkritje spominskega obeležja dogodkom jeseni leta 1920. Zaradi objektivnih razlogov so to dejanje, zadnje iz praznovanja visokega jubileja »novomeške pomladi«, opravili šele letos na Prešernov dan, in sicer pod pokroviteljstvom predsedstva Skupščine občine Novo mesto. V petek, 8. februarja, popoldne okoli 16.30, je pesnik Severin Šali odkril na hotelu Kandija ob vhodnih vratih z Zagrebške ceste spominsko ploščo, na kateri piše:» V tej hiši seje septembra 1920s prvo pokrajinsko likovno razstavo in s sočasnimi literarnimi in glasbenimi prireditvami rodilo gibanje novomeška pomlad. — Novo mesto, septembra 1990«. Spominsko obeležje sestavljala dve plošči, ena na drugi Besedilo je vklesano v rjav marmor kvadratne oblike, ki je pritrjen na zgornjo polovico sivega marmornatega pravokotnika in zasukan za 45 stopinj. Načrt je izdelal novomeški arhitekt in oblikovalec Peter Simič, dela pa izvedel zasebnik iz Kranja. Besedilo za ploščo je napisal Jože Škufca, predsednik odbora za praznovanje 70-letnice »novomeške pomladi«. Slovesnemu odkritju je prisostvovalo nekaj deset udeležencev slovesnosti, ki jepredtem potekala v velikem salonu hotela Kandija, tako rekoč v istih prostorih, ki so nekoč sestavljali salon nekdanje Windischerjeve gostilne, kjer je bila septembra 1920 omenjena pokrajinska likovna razstava Pred odkritjem spominske ploščeje bil krajši kulturni program, v katerem so udeleženci slovesnosti prisluhnili Dolenjskemu oktetu in recitaciji po ene pesmi Mirana Jarca in A ntona Podbevška pesnikov, ki sta brala svoje pesmi na nastopih jeseni 1920 v Novem mestu, slavnostni govor paje imel predsednik novomeške opbčinske skupščine Matjan Dvornik. Potem ko je opisal občutja ki se porajajo današnjemu človeku in današnjemu razumniku ob vživljanju v čas in razmere, ki so v Novem mestu privedle do znamenitega kulturnega gibanja je dejal' »Leta I920jebila v Novem mestu Evropa In to v fizičnem in duhovnem pomenu. Vrednost lega dejstva dojemamo danes z neprimerno večjo občutljivostjo in naklonjenostjo. Te resničnosti ni potrebno dokazovati z ugoto vitvijo, da je bil pokro vitelj razšla ve Rihard Jakopič in da so si razšla vo ogledali mnogi pomembneži Kranjske. In končnoje to kulturniško dejanje dokaz, da ustvarjalnost ni vezana na glavno mesto, četudi tam vzbuja zavist, in da ni vezana na državni ati občinski proračun. Umetniško dejanje je sad talenta, znanja in izpo vednega poguma. Zaradi tega se je vredno spominjati .novomeške pomladi'. Na eni strani nam je opomin, da smo z njo zaznamovani, na drugi strani pa spodbuda, da sproščena ustvarjalnost lahko tudi danes naš kraj zaznamuje z življenjsko energijo. V ta kulturni prostor jo uteleša nova generacija.« Svoj govor pa je g. Dvornik končal z besedami v Vrezane črke v kamnu naj za la in naslednji rod Novomeščanov prebude zavezo k hrepenenju po neprestanem izpovedovanju v besedi barvi in Ionu«. I. ZORAN DOLENJSKI LIST 7 pisma in odmevi Nismo mislili, da bomo tako hitro pozabljeni Razočarani upokojenci Upokojenci IM V ne moremo doumeti, da so prišli taki časi, da sc pozabi na tako veliko število upokojencev, kot jih ima IMV. Že več let smo imeli upokojenci IMV praznovanje za novo leto. Toda letos je to praznovanje odpadlo, zakaj, nam ni tano. Zavedamo se, da med drugimi podjetji preživlja težke čase tudi IMV, toda IMV je bil ' je bil pred nekaj leti v zelo slabem položaju, a praznovanje ni nikoli odpadlo. Bili bi zadovoljni, če bi dobili skromno čestitko z izvodom časopisa »Kurir«, v katerem naj bi bil med drugim objavljen tudi vzrok za odpis upokojencev. Tudi časopisa »Kurir« od sredine leta 1990 ne dobivamo več, in to brez pojasnila. Povedal Povedali bi radi, v kakšnih težkih, včasih nemogočih delovnih razmerah smo nekoč delali v naši tovarni. Delali smo vse sobote, nekateri oddelki tudi ob nedeljah in praznikih. Bili so primeri, da smo bili na delovnem mestu nepretrgoma tudi po 30 ur in več. Osebni dohodki so bili takrat izredno nizki, to občutimo tudi sedaj, ko imamo nizke pokojnine. Tehničnih pripomočkov in strojev takrat skoraj poznali nismo. Nadomestile so jih naše roke. Malico za avtomobilsko proizvodnjo smo imeli v mali provizorični leseni baraki. Tu smo čakali zunaj na prostem v vrsti — tudi v dežju in snegu. Kakšne so bile higienske razmere v tej baraki, je bolje, da ne omenjamo. To lahko vprašate starejše delavce, zaposlene v IMV. Posledica dela v takih težkih pogojih je med drugim tudi to, da ima IMV zelo veliko invalidskih upokojencev. Nismo pričakovali, da bomo tako hitro pozabljeni. Pa ne mislite, da pričakujemo denar ali materialne dobrine, vsaj enkrat na leto naj bi bivšim sodelavcem privoščili lepo besedo. Na koncu želimo vsem zaposlenim IMV veliko delovnih uspehov. A. N. ZAPOSTAVLJAJO NAS V petek, 25. januarja, sem šla okrog 11. ure na socialno skrbstvo zaradi naročilnice za prehrano. Niso mi je hoteli dati, ker so bili vsi proti. Socialno skrbstvo daje tistim romskim družinam, kjer so po štiije člani v družini zaposleni. Nekateri Romi, ko dobijo naročilnoco, si jo priredijo za več denaija. Mi smo 7-članska družina, dobivamo samo otroški dodatek za 1.400.00 din. Moj starejši sinje prijavljen v Zavodu za zaposlovanje, pa ne dobi nobene podpore, nekateri pa dobijo po 4.000 tisoč din iz zavoda za zaposlovanje. Danes 9. sem šla na socialno in sem dobila prehrano samo za 300 din. Potočaijeva mi je odgovorila: vsi, ki so na spisku, so potrebni pomoči. Dve osebi nista opravičeni, ker jima delajo možje. Za radie in avtomobile imajo denar, meni pa, ki nimam nobene pomoči in mi trije otroci hodijo v šolo, nočejo pomagati. Na današnjem odboru so reševali, kdo bo dobil pomoč, kdo ne. Zakaj potem mi nismo vedeli nič o tem, ali bomo dobili pomoč. O tem se sploh ne bi morali sekirati mi, ampak tisti, ki so za to postavljeni. Včeraj, 28. l.,mije Matija očital dve osebi iz Lokev, kako Živijo oni, saj so te dve osebi. Matija Štrucel ne ve, kako živijo in kakšne probleme de- lajo. Matija meje zabaval, da za tiste, ki so v Zavodu, plačujejo po 1.000,00 din. To jim ni potrebno, lahko bi bili doma. Zenske pozivajo k strpnosti in pravičnosti Ženska gibanja Nova neodvisna ženska gibanja v Sloveniji in tudi drugod po Jugoslaviji nastajajo kot avtonomne organizirane skupine za pritisk na politiko vlad, skupščin in celo opozicijskih strank, kadar ti pozabijo, da sta pogoja vsake resnične demokratične in za blagostanje ljudi iskreno opredeljene politike skrb za mir in prizadevanje za človeka vredno, enakopravno življenje ljudi. Tem gibanjem je zato skrajno tuje vsako nekritično podpiranje katerekoli stranke, gibanja, vladne koalicije ali vlade, ki bi interese svojega naroda oz. republike ali svoje predstave o bodoči ureditvi današnje SFRJ skušala uveljaviti s policijsko in vojaško prisilo. Očitni poskusi razpletanja jugoslovanske ustavne krize z nasilnimi sredstvi, rastoča militari-zacija družbe v vsej Jugoslaviji, hitro propadanje ekonomije ter nazadovanje socialne varnosti in pravičnosti že boleče prizadevajo predvsem ženske, mlade ljudi, otroke, ostarele in invalide in prav kličejo po povsem avtonomni ženski mirovni in politični pobudi. Ženske in moški, sodelavci nastajajočih neodvisnih ženskih gibanj, zahtevamo departizacijo in depolitizacijo JLA ter moratorij na služenje vojaškega roka v JLA, takojšen umik JLA iz politike in ostajanje vojske v vojašnicah, takojšen začetek hkratne demilitarizacije jugoslovanske družbe na ravni federacije in vseh republik, nadaljevanje strpnih in argumentiranih političnih dogovorov legitimnih predstavnikov suverenih republik in tudi albanske narodnosti. Neodvisne ženske skupine v Sloveniji nasprotujemo zlorabam ženskega gibanja za nasilno politiko. Izjavo so podpisale neodvisne ženske skupine: Marija Cigale za Iniciativno skupino za oblikovanje novega ženskega gibanja, Feministična sekcija Lilit, Barbara Berce za SOS-telefon, Anica Berglez Vovk za žensko sekcijo društva Manager, ub, Ženska iniciativa Ko- Prener klub, per — Iniziativa delle donne Capo- distria, Metka Menci kot poslanka Liberalno demokratske stranke, Vika Potočnik kot poslanka LDS in delegatka RS v zveznem zboru, Sonja Lokar, podpredsednica SDP Slovenije za 18 ženskih klubov SDP v Sloveniji. Vseh sej se ni možno udeležiti Odziv na vprašanje v Dolenjskem listu — Poročilo o delu novomeških delegatov v zboru občin republiške skupščine in delu v posameznih telesih_____ Po objavi vprašanja Kdo bo še volil poslance iz bifejev? (DL, 7. februaija 1991, v Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«) je sekretariat skupščine in izvršnega sveta občine Novo mesto poslal v vednost in objavo poročilo o delu novomeških delegatov v zboru občin republiške skupščine, ki so ga obravnavali in sprejeli delegati na januarskem zasedanju občinske skupščine in iz katerih je razvidna udeležba novomeških delegatov na sejah republiške skupščine. V poročilu med drugim piše: V zbor občin republiške skupščine sem bil izvoljen v 48. volilni enoti na listi Demosa kot član Slovenskih krščanskih demokratov. Prvo delno poročilo o delu v republiški skupščini obsega čas med 7. majem in 11. decembrom 1990, tj. od 1. do 9. seje. Udeležil sem se vseh sej, razen četrti dan četrte seje, tj. 21 dni od 22. Aktivno vključevanje v obravnavo posameznih točk obsega v prvih 9 sejah 30 nastopov in dvakrat poročanje delovnih teles. Na skupnih sejah sem imel eno intervencijo. Po strankarskem ključu sem tudi vključen kot član v odbor za splošne gospodarske zadeve, odbor za obrt in podjetništvo, komisijo za nadzor SDV, komisijo za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti, odbor za urejanje prostora ter stanovanjska in komunalna vprašanja, komisijo za notranjo politiko ter v odbor za promet in zveze. Odbori in komisije obravnavajo predloženo gradivo za seje skupščine po vsebinski pristojnosti in opredeljujejo svoja stališča za lažje delo poslancev v zborih. Zaradi gostote sej se vseh nisem udeleževal. Glavna ovira so bili sočasni sklici dveh komisij oz. odborov ali prepozen sklic sej. Način pridobivanja ustreznih stališč za predloženo skupščinsko gradivo je še vedno največja težava pri operativnem vključevanju interesov okolja, tj. občine. Zaradi izredno kratkega časa, ki ga imamo na razpolago, sem se dogovoril s še nekaterimi poslanci, da vse pomembnejše akte obdelajo strokovne službe v izvršnem svetu občine, ki po svoji presoji vključujejo še posameznike ali institucije. Njihova stališča so dobra osnova za uveljavljanje interesov in za usklajevanje v delovnih telesih. MARJAN DVORNIK • Zvezna vlada ima zdaj samo še to nalogo, da drži šotor nad jugoslovanskim artističnim cirkusom, v katerem lahko vsakdo izvaja svoje akrobacije. (Pregl) Izvoljen sem bil v 49. volilni enoti na listi Demosa kot član kmečke zveze v zbor občin skupščine Republike Slovenije. Moje poročilo obsega čas od prve do desete seje, kije bila zadnje dni v decembru. Seje so trajale skupaj kar 26 dni in so imele okoli 240 točk dnevnega reda. Na sejah me ni bilo 4 dni zaradi neodložljivih službenih dolžnosti. V zboru občin sem sedemkrat nastopil v obravnavah in trikrat kot poročevalec * ★ + E' *0** ir\ ★ * ★ * evrop£ ho Votjovho Govorništvo, pozabljena umetnost Občinski poslanci so se urili v govorništvu — Razlaga dr. Borisa Grabnarja Ljubezen in sovraštvo sta temelji stihiji medčloveških odnosov. Retoriki temeljni nji medčloveških odnosov. Retorika, nauk o govorništvu, kiju vključuje, pa je stara že najmanj tri tisoč let. Grk Pe-dokles jo je celo enačil z borilskimi veščinami. Spretno govorništvo je ljudska vrlina, primerna za vsakogar. To je le nekaj poudarkov, ki jih je povedal prof. dr. Boris Grabnar iz Ljubljane. V soboto, 9. svečana, je na povabilo skupščine občine Novo mesto v vijolični dvorani predaval novomeškim poslancem o govorništvu. Menili so namreč, da potrebujejo nekaj znanja o nastopanju v javnosti z živo besedo in v prepričevanju poslušalcev, kar je za politično življenje zelo pomembno. V retoriki svobodni govor vedno podredimo nekim pravilom, ne pa ide- jam, kjer ima vsakdo svojo svobodo in jo dopusti tudi drugemu. Cei MARIJANA HUDOROVAC Kanižarica jo dopusti tudi drugemu. Čeprav gre za pozabljeno umetnost, čeprav je dandanes povsod kriza govornega sistema, brez retorike ne gre — pa ne samo v vsakdanjem življenju, ampak tudi v parlamentu. Laž je vedno prozorna. Zato je prvi in najpomembnejši postulat slehernega govornika, poslanca v parlamentu pa še toliko bolj, da vedno govori resnico. V govorništvu poznamo v odnosu do resnice tri osnovne razvrstitve (kategorije): slavnostni govor, politični govor in sodni govor. Pri slavnostnem govoru resnica ni pomembna. Važnejša je skladnost govora z vedenjem ljudi, ki to poslušajo in o čemer so že prepričani. Govornik mora govoriti natančno to, kar poslušalci želijo slišati in kar navadno napišejo na transparente (mitingi!) Politika je emancipacija prihodnosti, zato v političnem govoru govornik vedno ugiba, kaj bo, in skuša odločati o tem, da bi se resničnost v prihodnosti tudi zgodila. V nasprotju s političnim govorom sodni govor odkriva resničnost, ki se je zgodila v preteklosti. Nekaj, kar ni več! Gre za prepričevanje porote o resnici. Resnica pa se žal tako rada izmika, je dogajanje, ki povzroča zaplete vseh vrst na vseh področjih človeškega življenja. Predavatelj je poslance s kleno besedo ter iskrivim, sočnim in slikovitim izražanjem ves čas navduševal za govorništvo. V nadaljevanju je opozoril tudi na pet govorniških veščin: uvod (inven-cija), sestava govora (dispozicija), lepota jezika (stil), spomin (improvizacija) Napori najboljših predstavnikov Upokojenec se težje izmuzne — Dal bi se izvoliti — Nočem, torej komisijo! Ob prebiranju raznih sestavkov sem se odločil tudi jaz nekaj napisati. Sprašujem se, zakaj moramo plačati davek tudi mi, upokojenci. Mar ga nismo plačali že, ko smo bili zaposleni? Saj vendar dobivamo svoj denar, ki smo ga nalagali celo službeno dobo. Za trokatno obdavčitev menim, da se je porodila, ker potrebuje naša nova oblast denar za vse mogoče potrebe. Najlažje ga dobi pri upokojencih, kajti pri zasebnikih ga najde težje, saj nihče nima pregleda nad tem, koliko zasluži posameznik. Kot »penzionist« pa ne morem na noben način prikazati raznih obratovalnih stroškov, ker je moj obrat poznan vsem soobčanom, posebno pa tistim, ki morajo nekaj vzeti. Zakaj potrebuje naša nova oblast denar? Mar je bila oborožitev brezplačna? Iz katerih blagajn so bila plačana vsemogoča potovanja naših izvoljencev? Tudi vsemogoča, nujna in nepotrebna zasedanja naših izvoljencev niso zastonj. Vsak, ki ga vidim v poslanski klopi v naši skupščini, »potegne« kar lep znesek iz naše blagajne. Eni tam samo sedijo, nekateri še preberejo kak časopis, drugi ne storijo niti tega, pa vendar »kasirajo«. Takšen poslanec sem lahko tudi jaz, in to za vse večne čase. Če me boste izvolili, ne pojdem nikoli več v pokoj in bom dosmrtni predstavnik našega delovnega ljudstva, ki me bo rado gledalo na ekranih in reklo. »Glejte ga, ta je naš pravi predstavnik. Kje naj dobimo boljšega?« Sedaj nimam več tolikšnih potreb, kot sem jih imel pri dvajsetih, tudi ne kadim več, spijem le še kak kozarček po kosilu, zato bom veliko prihranil pri dnevnicah, ki mi jih bodo plačali listi, ki so me oziroma me »Prepričan sem« o vsem tem. Ker pa sem bral nekje, da je rekel znameniti Bernard Shaw tole: »Prepričani so le norci«, sem previden. Zato ne bodimo »prepričani« o vsem tem o odposlancih, raje recimo, da verjamemo, da verujemo v to ali ono in podobno, kajti biti »prepričan« je nekoliko težje in celo ni prav nič varno. bodo izvolili. Posebnega »poklicnega« 1, ker imam že dohodka ne bom zahteval, svojo obdavčeno pokojnino. Kar pa zadeva priljubljen način dela v našem političnem življenju, bi spomnil na besede, ki jih je izrekel znameniti francoski mož Clemenceau: »Če hočeš, da neka stvar ne bo uspela, osnuj komisijo!« No, o komisijah, ki stalno nekaj delajo, beremo v sredstvih obveščanja dan za dnem. Se pravi —če smo s Clemenceaujem - da nočemo zadovoljivo rešiti svojih problemov in zagat, ki jih je zvrhan koš. BOGOMIL LILIJA delovnih teles. Izvoljen sem bil tudi za predsednika odbora za kmetijstvo in gozdarstvo pri zboru občin. Odbor je imel doslej 6 sej. Kot član sodelujem še v odboru za proračun in javne finance, ki je imel do sedaj 10 sej, v odboru za visoko šolstvo, ki je zasedal petkrat, in v odboru za delo, zaposlovanje in socialno politiko, ki je doslej imel 6 sej. Vseh teh sej se ni bilo možno udeležiti, ker so se večkrat sklicevale zadnje ure pred sejami zborov ali pa vabil nisem dobil pravočasno. Na te pomanjkljivosti smo seveda opozorili predsednike odborov. Večkrat se zgodi, da sta dva odbora sklicana istočasno in je udeležba na obeh sejah nemogoča. Prav tako je premalo časa za posvetovanja s strokovnjaki za posamezna področja glede na obsežnost skupščinskih gradiv in za spoznavanje interesov naših volivcev. Te interese in informacije skušamo dobivati tudi prek naših klubov, ki pa se glede na pogostnost naših sej sklicujejo preporedko. Poslanci se trudimo, da bi čim bolje opravili dolžnosti in opravičili vaše zaupanje. STANISLAV BEVC Ženske pravice Danes javna seja Iniciativna skupina za oblikova-nje novega ženskega gibanja je n*-redila nov korak. Poleg kontaktne-ga naslova (uredništvo Naše žene, Hrvatski trg 3, Ljubljana) imam0 zdaj tudi telefonsko številko, in sl-cer je ta (061) 341-715. Pokliče« lahko vsak četrtek od 16. do 17. u« in sporočite mnenja, pobude, pre«' loge in vprašanja. Iniciativna skupina je pripravil* za danes ob 17. uri javno sejo v dv®-rani v pritličju Kidričeve ulice 5! Ljubljani. Govorili bomo o tem, N ženskam Vzhodne Evrope, tud1 Slovenkam, prinašajo nove demo-kracije. Uvod bo prispevala znan* pisateljica in publicistka iz Zagreb* Slavenka Drakulič. Pogovarjali*f bomo tudi o delu iniciativne skup1' ne. Želimo biti gibanje, ki se **' vzema, da bi se politika obračala* celovitim potrebam človeka in M kot doslej upoštevala tudi interes* ženskega dela prebivalstva. Iniciativna skupi®* za oblikovanje nove?’ ženskega gibanj* Kot ubijanje na obroke O zaplembi in še o čem, kar se je dogajalo Zadovoljen sem bil, ko sem prebral moj objavljeni dopis o požaru oktobra 1990, imam pa občutek, da ste moj dopis preveč skrčili. Kovačija je bila iz zaplembe izločena, kar pa ni ugajalo Okraju Črnomelj, ki je hotel priti čimprej v komunistični sistem. Zato se je okraj pritožil Okrožno sodišče Novo mesto in zahteval zaplembo tudi kovačnice. Pritožbo sta podpisala Tone Malerič, načelnik za gospodarstvo, in Milan Simec, predsednik OLO Črnomelj. Pritožila sta se bržkone na pritisk borca Riharda Grudna. S to zaplembo so napravili dodatno krivico in začeli ubijanje na obroke. Krivica je bila storjena tudi z zaplembo hiše Semič 1, katero smo sami gradili. Star sem bil 7 let, ko sva s sestro kopala temelje. Oče je 10 let pred gradnjo sam vozil na postajo v Rožni Dol iz Gornjih Laz drva, ki jih je prodajal v Zagreb. S privarčevanim denarjem in kreditom pri črnomaljski posojilnici je I93£ , ( nišo dogradil in v njej odprl gos*1'.® j trgovino. Hiša je bila v ponos Semič, j so jo radi obiskovali številni UiJ®?* ; domačini. Razumljivo je, da je \ vzbujala tudi zavist in to smo ob讫®; ta 1948, ko je šlo za dokazovanje av nu, daje naša pot prava. Ta hišajej tih zaplembe »požrla« ogromno jard din družbenega denarja oz. d*JJp davkoplačevalcev. Za ta denar bi zgradili tri take hiše. Če bi dali rovcu, ki sedaj stanuje v hiši, za n ^ milijard kreditov, bi sam napravi*®;; Priden je in bi posojilo zanesljivov ^ Toda naša država raje podari rib0^ kor da bi omogočila, da si ljudje lovii° ribe- _______zjAttfj F. DERG* Nov časopis Jug! Po ukinitvi Demokracij ŠE: ASFALT PREKO KOČEVSKEGA ROGA Časopis Demokracija je na '|v'; c začudenje marsikoga ukinjen. Kaj1 j r Slovenijo pomeni, boste lahko pr®\j j< Kolega Jože Primc uporablja pojem Rog (takšn Slovenijo pomeni, boste lansu v-ji i časopisu Jutro, ki ga bo e1. šna premalo precizna oznaka ga je v Delu zmotila, sedaj pa jo sam uporablja), ki ga zemljepisno ni (čeprav pogovorno res obstaja), kar pokaže pogled na zemljevid. Imamo namreč le Kočevski Rog in njegov najvišji vrh Veliki Rog. Preko Kočevskega Roga pa vodi več cest: asfaltirana preko Starega Loga in Smuke pa neasfaltirane: preko Zeljn na Podsteni-ce in Podhosto, med Klinjo vasjo in Sta- in podajanje (gestika). Dr. Grabnarje v razgovoru s poslanci izpostavil tudi retorično vprašanje: Kako je z umetnostjo pogovaijanja (dialogija)? Ljudje se namreč ne znamo pogovaijati, ker je naravno čustvo slehernega govornika jeza. V diskusiji, kije organizirano in kontrolirano dogajanje, kjer sodeluje veliko ljudi in ima vsak pravico do besede, gre predvsem za medsebojno prepričevanje. Diskusija je možna samo, dokler ne nastopi prepir. Takrat se red podere in vse propade. Prepir pomeni boj z vsemi sredstvi, rušenje ugleda nasprotnika, pa čeprav z nizkimi udarci. Poti naprej ni, možen je samo razhod, prekinitev odnosov. Debata pa je čisto nekaj drugega. V debati ne gre za medsebojno prepričevanje, ampak je neusmiljeno pobijanje nasprotnika, je pravi spektakel, ker gre za dejanski konflikt, kjer prepričujemo poslušalce, in ne nasprotnika. Seveda se tudi debata razvija točno po naprej določenih pravilih in redu. Poslanci so v razgovoru s profesorjem razčiščevali tudi takoimenovano obstrukcijo, ki ni nobena novost tudi v naši komaj rojeni demokraciji in parlamentu. Nasprotno, je celo legalna, vendar v bistvu globoko nemoralna. Čeprav je spor v demokraciji edina pot k razširitvi nekega problema v parlamentu, je kot tak nekaj dragocenega in častnega. Obstrukcija pa je kot način za nasprotovanje in preprečevanje delovanja skupščine znak bojazljivosti in rim Bregom preko Baze 20 na Podturn, preko Cvišleijev, Koprivnika in Planine do Gabra pri Semiču, preko Cvišleijev, Laz in Komarne vasi do Črmošnjic in še nekaj manj pomembnih cest. Ker je treba zemljepisni pojem Kočevskega Roga vendarle upoštevati, ne more Jože Primc razglasiti kot edino cesto preko tega pogoija le tisto blizu najvišjega vrha Kočevskega Roga, torej Velikega Roga. Zaradi obilice dela kolega Jože Primc očitno ni utegnil natančno prebrati mojega zapisa, saj nisem nikjer zapisal, da bi Jože Primc karkoli pisal v Delu, zato mu tega ni bilo treba zanikati. Zapisal sem le, da je enako problematiko o avtobusnih zvezah preko Kočevskega Roga že pred sedanjim pisanjem Jožeta Primca načel njegov sosed že pred letom dni ali več v Delu. MILOVAN DIMITRIČ nekdanji novinar Demokracij®; Žajdela. Časopis bo pokrival Pre®$ tisto področje, ki je žal v Slovel, vedno odrivano na sam rob, koli* za marsikoga celo nezaželjeno. V prvem delu Jutra bodo ko J1)*® j na aktualno gospodarsko, politi®. ^ kulturno dogajanje med Slovenc®; membnejši in zanimivejši bo ne£V^& drugi del časopisa, kjer bodo obj*'0, feljtoni in drugi zapisi, ki bodo navali izkjučno tabujske teme, o **$ se še pred nedavnim ni smelo g0^ danes, po desetih mesecih nove 0*3; pa te teme spet postajajo P° nezaželjene. -jj) Časopis bo povsem odprt za F%; e in razžaljene ter za slovensko r j J ne 111 lazzaijcnc ici za siuvcii»»»■ t jji no emigracijo, ki kljub novi obljr vedno čuti diskriminacijo. V zač®1*^ Jutro izhajalo dvakrat na mese®’V številka pa bo izšla predvidoma J februaija. Časpis bo zaradi min'®% finančnih sredstev sprva mom*^ omejeni nakladi, zato vam prlP%< mo, da si ga zagotovite s prednar^j na naslov: Ivo Žajdela, Jutro, ‘ * Ijeva 17, Ljubljana. ,nri ivo: sposobnosti za dialog. Govorništvo torej ni čarovnija, ni igralstvo, ni posnemanje drugih, ampak je telesna dejavnost, podvržena zakonitostim, kijih moramo poznati. Retorika je enkratnost in ustvaijalnost. Takega mnenja so bili po končanem predavanju tudi novomeški poslanci, ki si podobnih srečanj še želijo. FRANCI KONCILIJA • Parlamentarne stranke naj gredo nazaj v skupščinske klopi. (V. Rus) • Če ni Boga, je vse dovoljeno. (Dostojevski) • Če ni Boga, potem ni nič dovoljeno. (Lacan) • Morala ni vezana na religioznost. (T. Hribar) Pismo ministru Ostercu Družbeno zemljo občini in ne državi KOČEVJE— Predsednik občinske skupščine Kočevje Mihael Petrovič je te dni poslal republiškemu sekretarju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jožetu Ostercu pismo v zvezi z načrtovanim urejanjem lastninskih odnosov kmetijske zemlje in gozdov. Seznanja ga s posebnostjo kočevske občine, kjer je nad 80 odstotkov vseh površin v družbeni lasti (v drugih slovenskih občinah znaša ta odstotek okoli 10 ali celo manj) in ga opozarja na posledice, če bi — kot je predvideno — postala lastnica dosedanje družbene zemlje država Slovenija. To bi pomenilo, da občina Kočevje ne bi mogla gospodariti z zemljo in gozdovi na svojem območju, s čimer bi bilo onemogočeno vsako načrtovanje razvoja občine pa tudi izvajanje sedanjih načrtov, na primer programa revitalizacije občine. Predvsem bi bile težave pri nadaljnjem ustanavljanju družinskih kmetij in pri razvoju turizma, prav na ti dve dejavnosti pa je v sedanjih načrtih razvoja občine dan največji poudarek. Žaradi vsega tega predsednik občine predlaga, naj bi družbena zemlja postala občinska in ne državna last. O vsem tem in drugih zadevah (prostorsko načrtov*^ privatizacija zemlje, usoda ne* nje lastnine kočevskih Nem®* jj nje lastnine KocevsKin i-"---> ■ usoda sedaj zaposlenih v dr®^, | j; nem kmetijstvu in gozdarstvu, RIBNICA — O tej *»*L F ( • RIBNICA — O tej (predlogu dopolnil zakona o dovih) je med drugim da na razgovoru predseduj, SKZ—LS Ivana Omana tudi I -LS Ivana Omana s »"JU ki je bil 10. februaija v RI t s udeležili pa so se ga stavniki kmetov in kmetijski*^ ganizacij občine Kočevje, V® j. Lašč in Dobrepolja. V sv°3*j|og® govorih na vprašanja in prisotnih je predsednik ** jj, luttiHtiril Hu SiK7. /iidnOS * poudaril, da SKZ zastopa če, naj postanejo družbeni - - - • -llP1 j dovi last občine, v lasti reP*w^ naj bi bili morda le v pn^j ^ obdobju. Podčrtal je tudi, da^ ra z zasebnimi gozdovi riti lastnik, ki doslej ni bil dar, ampak le delavec v sVwr [ gozdu. ževanje gozdnih cest) je PreJ??«i i ° območne skupnosti Novo v n' , °jalno 'n protipravno posega Pogodbe, sklenjene med Zavarovalno Pnsf 0 0 m hSI stranke~^H Mnecke zveze —ljudske ,rt i skeea 1iCq P^^ni novinar Dolenj-i, V\ vanj (viL sP*°h ne omenja nasproto- ^ nJu Politikrn'kov kmeike zveze izvaJa-J Pravilna n IZVr?nega sveta«, je povsem bn slinaota °b^aj • -iub stalni prisotno Pusta) tPonskl" seiab (razen v času do-sem n» „ila, nasProtovanja namreč ni-zaznal vi,ne v‘dcl, niti kako drugače sprotovan da Pa l! odborniki svoje na-čen, meniJe lzrazaJ° na kakšen druga-Zato bom"”1!3" in nedojemljiv način. sP°ročila P°j eJ zelo pozorno prebiral °dbomit,!n , 1ru8e informacije Kljuba ntokrata kmečke in krščansko de-j°, »v lP stranice, ki bo, kot obljublja- K . ^ DOSkrhpl 7a nhvpi/anip ** Ne podpiramo . politike 'ffršnega sveta SlovencL„UPravnega odbora metliške strani!/ . kmečke zveze -ljudske Prek Ivi,, °v Poskrbel za obveščanje 1* sporočaj? .f*a *‘sta<<- Samo, če bodo bojim da * uka' kot je bilo to prvo, se njihin'dfl /!lbc,m kaj prida odnesel od ■nformir^ **ko moral še naprej (ne)-sv°jeskrn bralce’ vnašajoč se kar na 0PaJania rTnc,moči in šibko zmožnost nJa raznih (nejpojavov. A. BARTELJ ma, ki obstajata na Dolenjskem. Bralci Dolenjskega lista so bili z nekaterimi članki, ki so bili objavljeni v prejšnjih številkah Dolenjskega lista, že seznanjeni, da se je nekdanji slovenski zavarovalni monopolist Triglav, ki se še danes hoče proglašati za nacionalno, vseslovensko zavarovalnico, razdelil na več samostojnih zavarovalnic. Nekatere so si izbrale svojo pot razvoja oz. poslovanja. Tako so se iz bivše Zavarovalne skupnosti Triglav izločile Območna skupnost Koper, Beograd, Maribor in Dolenjska območna skupnost, ki se je prelevila v Zavarovalnico Novo mesto, d.d., in ki posluje od 1. 1. 1991 samostojno. Zavarovalnica v Novem mestu sicer obstaja že od leta 1946 naprej, čeprav pod različnimi imeni: najprej v sestavi Zavarovalnega zavoda Slovenije (ZZS), nato Državnega zavarovalnega zavoda (DOZ), potem kot samostojna Medobčinska zavarovalnica Novo mesto, nato v sestavi Zavarovalnice SAVA, potem do letos kot Zavarovalna skupnost Triglav — Dolenjska območna skupnost Novo mesto in sedaj kot samostojna Zavarovalnica Novo mesto, d.d. Pri vseh naštetih menjavah imena oz. pravnega statusa nikdar ni bilo problemov ali nejasnosti v zvezi s pravnim nasledstvom in ga tudi sedaj ni. Zavarovanci so si le zapomnili novo ime, vse zavarovalne pogodbe, tako kratkoročne kot (Še) ni za objavo KOČEVJE: NESPOSOBNI DIREKTORJI — Sindikat ugotavlja, da so stečaji in odpusti delavcev rezultat 40-letne negativne kadrovske selekcije. Pametnih direktorjev in vodilnih je v občini bolj malo in še tisti, ki so, ne pridejo do velja ve. Nasprotno pa tisti, ki so podjetje pripeljali v stečaj, postanejo svetovalci stečajnim upraviteljem. RIBNICA: SLAVA JE MINLJIVA — Plačilne ku verte v Riku so bile tokrat nekoliko tanjše, ker so kupci vedno slabši plačniki Riko je bil včasih tudi radodaren do cele »vojske« društev, ustanov in organizacij, zdaj pa je pipe pripri Upravičena je bojazen, da se Riko ne bi »prehladil«, saj bo potem kihala in dobila vročino vsa občina KOČEVJE. RIBNICA: VSE ZA GIMNAZIJO — Tako v Ribnici kol Kočevju se pripravljajo, da bi ustanovili gimnazijo. Oboji nas opozarjajo, da »zadeva še ni za objavo«. Zato lahko napišemo le, da bo na tem območju le ena gimnazija kje pa bo, je še v božjih rokah. RIBNICA: A VSTRIJSKI MERCATOR — Govore, da bo ribniški Mercator kmalu dobil novega lastnika in celo to, da bo A vstrijec. Ribničani pravijo, da je ogenj, kjer je dim. /w M. G-č dolgoročne, in iz njih izvirajoče pravice in obveznosti pa so ostale v veljavi še naprej. Užaljeno vodstvo Triglava s svojo direktorico, ki nikakor ne more preboleti izločitev Dolenjske območne skupnosti Novo mesto, sedaj z nelojalnimi in tudi z nezakonitimi potezami poskuša »neposlušne Dolenjce« kaznovati na ta način, da jim poskuša odvzeti posle (zavarovalne pogodbe), ki jih je- sklenila bivša Triglavova Dolenjska območna skupnost Novo mesto s svojimi zavarovanci, čeprav so te pogodbe s pravnim nasledstvom prešle na Zavarovalnico Novo mesto, d.d. Svojo zamisel je vodstvo Triglava pričelo uresničevati tako, da je z nepoštenim in izredno perfidnim prepričevanjem prepričala 15 nekdanjih delavcev bivše Dolenjske območne skupnosti Novo mesto, da so pristopili k Triglavu. Pri prepričevanju vodstvo Triglava ni izbiralo sredstev. Delavce nekdanje Dolenjske območne skupnosti Novo mesto je poskušalo prepričati celo na ta način, da so jih budili in vznemirjali celo v zgodnjih jutranjih urah. Naslednja nepoštena poteza T riglava je bila usmeijena na področje zavarovalnega portfelja, zlasti na področje življenjskih zavarovanj. S pošiljanjem posebnih izjav zavarovancem bivše Dolenjske območne skupnosti Novo mesto, sedaj zavarovancem Zavarovalnice Novo mesto, d.d., poskuša okrnjeni NOV ŽIRO RAČUN KARITAS Vljudno prosimo, če bi v vašem mediju objavili spremembo žiro računov: Slovenska Karitas 50100-620-133 05 1140116-623903 Škofija Karitast Ljubljana 50100-620-133 05 1140116-624004 Denarna sredstva za poplavljen-ce še vedno zbiramo. Vedno večje prošenj za denarno pomoč družinam, ki jih bremenijo neporavnane položnice za stanovanje, elektriko itd. Prispevke za omenjene ljudi zbiramo na žiro račun Škofijske Karitas Ljubljana (žiro račun zgoraj). Škofijska Karitas Maribor 51800-620-00016 05 1259113-26003 pri LB KB Maribor, Gosposka ul., in Škofijska Karitas KoperJPolog na HK, LB-SB Koper, op. št. 51400-620-63-82710, št. HK 200-400457/32. Za Slovensko Karitas in Škofijsko Karitas Ljubljana p. dr. MARIJAN SEF Triglav na protipraven način pridobiti življenjske zavarovance, ki so že sklenili življenjska zavarovanja. S takim ravnanjem posega Triglav direktno v pogodbeni odnos med zavarovancem in njegovim zavarovalcem — Zavarovalnico Novo mesto, d.d., kar pa nima seveda nobepe pravne osnove. S tem Zavarovalnica Triglav s svojo poslovno enoto v Novem mestu povzroča med zavarovanci precej zmede, direktno krši dobre poslovne običaje in poslovno moralo in na ta način deluje izredno nelojalno. Navedeno potrjujejo številna ogorčena ravnanja prenekaterih opeharjenih zavarovancev, ki sojih zavedli dopisi Triglava in ki iščejo pojasnilo pri Zavarovalnici Novo mesto, d. d. Na enak način poskuša Zavarovalnica Triglav s svojo poslovno enoto posegati tudi na področje premoženjskih zavarovanj, kakor tudi z nelojalnim in nepoštenim reklamiranjem svoje dejavnosti, kljub temu da Zavarovalnica Triglav, d. d., do 1.2. 1991 še ni bila registrirana. Tega dne namreč je Zavarovalnica Triglav pridobila sklep o sodni registraciji. Delavci Zavarovalnice Novo mesto, d. d., smo za pošteno konkurenco, pod čemer razumemo pridobivanje novih zavarovancev, ne pa za zgoraj opisane metode dela, ki se jih poslužuje Zavarovalnica Triglav. Zavarovanec naj se za zavarovanje ali njegovo prekinitev odloči po lastni presoji in na podlagi zavarovalnih pogojev. ZAVAROVALNICA NOVO MESTO, d.d. SINDIKALNA ZAHTEVA Republiški odbor sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije je naslovil na republiško skupščinsko komisijo za zaščito in preobrazbo družbene lastnine izjavo, v kateri med drugim zahteva, da pripravljalo zakona o lastninjenju sodelujejo tudi s predstavniki tega sindikata. Zahtevo, izraženo v tej izjavi, so sindikalni predsedniki in poverjeniki izrekli na posvetu konec januarja. prostor omogočajo komunikacije 5; \d ■Pl c, p, 4 ti ^fe!gj)ismo občinski skupščini Novo mesto in njenemu izvršnemu svetu razvfji? ?reja9la prostora urejajo khžno takn^eif'°kral'.^ne družbe pri- HZn° takn i ratične druži Področje fi”cel0.vit0 >" dosledno kot *klk odnosov m globalnih ekonom- ija Prost,," ^valdetno reševanje ure-UsrnerJeno I* \ vhodnih državah je Up'avljaniana nižje ravni 10rskih konfl l600 Woveliko pro-.ar v celoti ri!l?iOV’. k' so predvsem ali veznih stmi,?05 ^'08. nekdanjih neus-■ Zr°kov 7j,_Vno Političnih odločitev. , domb"ejš,^Je Je ve£- med najpo-naaanje trenil,pa.sta vsekakor prevla- ilV 1 j?Rostavil Up! zadnjem desetletju se je iti' „J* Prosto^ ^.kioioKtn sistem ure-^ ! (o kovitos, , figova izjemna ne-> ^ na S^tenost in visoka cena •*- ^'edun^e) e bila v strokovnem ,(>°ča proUnskLh možnosti, katere ne&°r- Tudi zaradi metodo-s^kovno zeir,anostl Je prihajalo do jeli? Pomen t spornih odločitev. Ob-Sai ■ n° SDtonfi nc8a‘ivne »dediščine« S* njen,iala 'odi slovenska vlada, srM^l’ da u^k^mk ob novem letu t^v, poj v okviru proračunskih J^ila p« raz|skovanju nasploh, 5ju UreC?bno P°zornost prav pod- ku^etnbnejih* °^°lja Je torej ena vziw Posebe, nalo8 v tem trenut-ZaSavljaio t, ,,e j* na ta način hkrati p avne okvire, da se bodo te $ 5} % h AVt £ v«F A Jm ,7 '•'■'VJIVVl stvari v bodoče reševale ustrezno. Pri tem gre predvsem za vprašanje pripravljenosti in morebitnih minimalnih potrebnih vlaganj (tako realno, kot glede na vrednost tovrstnih nalog v tujini), da se znotraj dokumentov, ki se oblikujejo v tem trenutku, dosledno zagotavlja strokovna in formalna neoporečnost na najpomembnejših prostorskih elementih. Nujno je zagotoviti takšne pravne okvire za posege v prostor, ki bodo temeljili na celovitem vrednotenju realnega prostora, predvsem pa bodo znotraj formalno pravnih okvirov: — celoviti, dolgoročno zastavljeni in konkretni ter usklajeni s temeljnimi normami zahodnoevropske civilizacije; —- omogočili bistveno poenostavitev in pocenitev postopkov pridobivanja dovoljenj investitorjem oziroma izdajanja le-teh ter občutno zmanjšali stroške izdelave (ob tem pa kvalitetnejših) podrobnejših dokumentov (v stari terminologiji ureditvenih, zazidalnih, lokacijskih... načrtov); — omogočili na eni strani liberalizacijo posegov v prostor v smislu sprostitve nepotrebnih omejitev (ki so danes še vgrajene v dokumente kot posledica politično strokovne klime v preteklosti), na drugi strani pa kar največjo konkretizacijo pomembnih omejitev za posege, s katerimi se varujejo vitalni dolgoročni interesi občine (njeno splošno javno dobro). .• Edino možno pot za dosego teh ciljev (med drugim jo opredeljuje tudi osnutek nove zakonodaje o posegih v prostor) pa je v kvalitetnejši, vsebinsko celovitejši pripravi strokovnih izhodišč teh dokumentov, kar je tudi sicer stvar (premalo poudarjene) veljavne zakonodaje._____________________ Če hočemo zmanjšati omejitve za posege na najnujnejše in hkrati učinkovito zavarovati interese javnega dobra v prostoru, je neobhodno temeljito poznavanje dejanskega prostora. V tem kontekstu bi bilo smotrno popraviti osnutke dokumentov, ki so v pripravi, glede na pomen, zapletenost problematike pa bi bila vgradnja teh načel v osnutke dokumentov za Novo mesto nujna. S tem soglašajo vse strokovne institucije, ki sodelujejo pri pripravi dokumentov za mesto. Če skupščina, tudi preko svojega izvršnega organa, dejansko hoče ustvariti kvalitetne pogoje za: — gospodarsko prestrukturiranje (ki se pomembno oblikujejo tudi s pocenitvijo infrastrukture in z zagotovitvijo stabilnih pravnih okvirov s strokovnimi in dolgoročno naravnanimi rešitvami); — znižanje stroškov in poenostavitev upravno pravnih postopkov, predvsem pa — zagotavljanje pogojev za zdravo okolje s humanim in konkretnemu prostoru ustreznemu prostorskemu oblikovanju, potem mora omogočiti strokovnim institucijam minimalne pogoje za strokovno relevantne rešitve. Ob tem želimo poudariti, da mora delo na teh dokumentih potekati javno in v usklajevanju strokovnih rešitev na osnovi argumentov. •Republiška prostorska zakonodaja namreč vseh teh novomeških problemov ne bo rešila, odgovornost za skrajno zaostrene prostorske okvire in sploh družbenega razvoja na področju prostora pa se tako v bodoče ne bo več mogla izgubiti v pravnem formalizmu med stroko, politiko in javnostjo. ______________________ Ti vidiki občinske politike postanejo še bolj aktualni ob upoštevanju močnih teženj, da bi nam (vam) prostor v bodoče skoraj v celoti urejali iz Ljubljane. Če bomo v tistem trenutku bosi, bomo bosi tudi ostali... JOŽE SLAK arh. JOVO GROBOVŠEK, arh. MARJAN LAPAJNE arh. TINE GORENČIČ Z VSEBINO SO SEZNANJENI IN SE POVSEM STRINJAJO: mag. MARJAN RAVBAR BOJAN MIKEC KATICA BALAŽIČ dr. PETER FISTER MRZLA DOLINA JE OŽIVELA — Januar in zimske počitnice naših šolarjev so minulli v hudem mrazu, sneg pa je po nekaj letih spet zapadel ob koncu minulega tedna Otroci so sega razveselili, manj pa cestarji in komunalcL Marsikje po slovenskih mestih so dobili črno piko, saj so se zadnja leta, ki so bila brez nadležnega plu-ženja in posipavanja, povsem odvadili tega dela. Delavce Cestnega podjetja in Ko-munate iz Novega mesta velja to pot pohvaliti, saj so bili kos nalogi Na sliki Minulo soboto in nedeljo je marsikateri grič za hišo ali blokom postal sankališče, smučišče ali drsališče. V naselju Slavka Gruma na Drski kjer prebiva največ mladih, je bilo vse živo. Mrzla dolina je bila polna mladih. Žal pa mnogi nimajo več smuči ne sank, zato so ostali pri svežem zraku, kepanju in drsanju. (Foto: J. Pavlin) KAKŠNO KNJIGOVODSTVO? LJUBLJANA —- Slovenska zbornica obrti in podjetništva nasprotuje vodenju poslovnih knjig, kakršnega predlaga republiška uprava za družbene pnhodke, in ocenjuje, daje sporni način vodenja knjig naravnan na dogovorno ekonomijo in zato zastarel. Zbornica je pripravila svoj način vodenja teh knjig. Meni, da je njen predlog boljši, češ, da omogoča poenostavljeno, vendar kljub temu točno evidenco poslovnih dogodkov. V zbornici dopuščajo možnost, da republiška davčna uprava vztraja pri svojem omenjenem predlogu samo zato, ker ne bi rada zavrgla že natisnjenih poslovnih knjig, ki pa jih je zaradi protesta obrtnikov v preteklosti vzela iz prometa. ŽULJ IZ SEMIŠKE ISKRE V Srbiji imajo svoja direktoija Joviča in Miloševiča, prav tako pa ga imamo tudi v semiški Iskri. Postavlja si svoje zakone, imenuje pa se Marko Banovec. Delavci smo imeli informativno uro glede plače, ki bi morala biti 15. januarja, pa je še 29. januaija ni bilo. Približno eno uro so nam predstavniki delavskega sveta razlagali, kako in kaj. Banovec pa nam je kar odtrgal 10 odst. stimulacije od OD. TONE ŠEGINA Tribuče 36 DOBRODELNA PRIREDITEV V LESKOVCU Osnovna šola Milke Kerin v Leskovcu pri Krškem je 25. januaija pripravila dobrodelno prireditev pod nazivom »Veselo na počitnice« in z njenim izkupičkom omogočila nakup računalnika, ki ga šola nujno potrebuje. V začetku prireditve so učenci odigrali nogometno tekmo z učitelji, ki so na razočaranje učencev potrdili, kdo ima glavno besedo v šoli, obenem pa dali učencem priložnost, da sojih vsaj pošteno izžvižgali. Šola je k sodelovanju povabila ansambel Feliks-K iz Cerkelj ob Krki, ki so se za namen prireditve odpovedali zaslužku. Ansambel je spremljal imitatoije in pevce in igral za ples. Nastopili so še citraši, kitaristi, harmonikaši, plesalci plesnega studia Krško, breakdancerji itd. Poleg nastopajočih so se na prireditev pripravljali mnogi učenci in delavci šole. Pripravili so ogromno letakov, napisov in program. Z zbiralno akcijo so priskrbeli krompir za pommes frites in jabolka za pito. ALENKA MIRT UVEZENI PREGOVORI Peta razreda sta dobila ob 8. februaiju nalogo, naj poiščeta stare vezene prtičke s pregovori itd. V poštev pridejo tudi sami pregovori, je povedala tovarišica. Ker je to naloga celega razreda, se bomo vsi potrudili. Pregovorov nam ne bo težko poiskati. Težje bo pri prtičkih, ki so nekoč viseli po kuhinjah, ker jih ni več. Pregovori na njih so sc nanašali na gospodinjstvo. ANICA KOPRIVC, 5. b, novin. krožek, OŠ Artiče MLADI BELOKRANJCI NA ODRSKIH DESKAH — Pred letom dni je v Beli krajini nastala gledališka skupina z imenom » Teater SJIT«. kar je kratica za »Svet je iz tira«. Režiserkam vodnja skupine, sicer pa študentka slovenščine in primerjalne književnosti Helena VukšiniČ, je imela veliko sreče, da ji je uspelo najti mlade Belokranjce, ki so tako dobro, skoraj profesionalno odigrali svoje vloge v njihovi prvi igri. Jesihovi »Stevardesi« (na fotografiji), s katero so se že predstavili belokranjskemu občinstvu.» Teater SJIT« je sedaj edina igralska skupina v deželi ob Kolpi in Vukšiničeva zatrjuje, da ne bo kratkega diha. Skupina je namreč že začela dobivati nove člane, njihova največja želja pa je, da bi do poletja naštudirali še eno igro ter se predstavili tudi drugod po Sloveniji (Foto: M. B.-J.) k * jt O LJUDSKEM IZROČIL U—Z bogato razšla vo seje končal S. februarja kulturni dan na temo Ljudsko izročilo Dolenjske na osnovni šoli Milke Sobar-Nataše Novo mesto. (Foto: Marijan Hočevar) A is j FANTJE NA VASI — 7. in 8. februarja je moški pevski zbor Svobodi gostoval v petih večjih vaseh v okolici Kočevja, razen tega pa še v Kočevju v restavraciji Name. Že po tradiciji so nastopali po vaseh na prostem kot »fantje na vasi«. Tokrat so se predstavili prvič pod vodstvom nove pevovodje Melite Vulc. Publika je bila prijetno presenečena, ker so imeli pevci na sporedu tudi nekaj narodnih pesmi, kijih na koncertih in prireditvah skoraj ni več slišati - msam T ..$J, ' ■ A f ZLATA BLAŽIČEVA — te 13. januaija sta v krogu domačih po 50 letih potrdila svojo poroko Ivana in Jože Blažič iz Žabje vasi pri Novem mestu. Jože, ki je danes star že 85 let, je izdeloval čevlje še v Polhovi tovarni obutve, delal je še nekaj časa pod novo oblastjo in 1964. leta dočakal zasluženo upokojitev kot varnostnik. Ivana je bila Zupančičeva iz Smolenje vasi in je delala v novomeški mlekarni. Danes je pri 83 letih še čila in zdrava, le noge ji nagajajo. (Foto: J. Pavlin) Če se po jutru dan pozna, bo spopad trd V njem lahko kot družba dobimo ali izgubimo vse: dobimo lahko novo družbeno razvojno soglasje ali pa izgubimo možnost demokratičnega izhoda iz nakopičene stiske in kaotičnih socialnih nasprotij V sredo, 30. januaija, so vsi trije zbori slovenske skupščine v enakem besedilu, precej hitro in brez težav, sprejeli dopolnila dveh, za delavce usodno pomembnih zakonov: Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in Zakona o delovnih razmeijih. Javnosti pa je ostalo dokaj prikrito, da je bilo razmeroma mirno glasovanje in dokaj visoka podpora predlaganim rešitvam medzborovske usklajevalne komisije rezultat krčevitega in povezanega napora vseh slovenskih sindikatov, prenoviteljev, socialistov, levice liberalne demokracije, socialnih demokratov, neodvisnih in poslancev narodnosti, ki so z različnimi sredstvi javno izraženega socialnega pritiska, koordiniranja strokovnjakov, sindikatov ter socialni pravičnosti in soupravljanju delavcev naklonjenih strank in frakcij v skupščini prisilili IS in za interese kapitala opredeljeno DEMOS-ovo večino na prvi resni kompromis po zmagi Demosa na volitvah. Vsem udeležencem v tem velikem merjenju družbene sposobnosti, da ohranimo socialni mir, je bilo v bistvu jasno, da so spremembe v teh dveh zakonih nujno potrebne, da ravni socialnih pravic brezposelnih, obubožano in zlomljeno gospodarstvo ne more vzdržati in da je v marsikaterem kolektivu edini izhod, da se mnogo lažje, kot doslej, in tudi hitreje iznebi tistih delavcev, ki v teh podjetjih dejansko nimajo časa delati. Vsem je bilo tudi jasno, da se takšnih sprememb, ki zadevajo socialno varnost delavcev in brezposelnih, ne da uspešno narediti, ne da bi se bistveno okrepili in bolje organizirali prestrezni mehanizmi socialne države, ki bodo brezposelnim pomagali hitreje najti ekonomsko produktivno novo zaposlitev. ZAKAJ UGOVORI Ugovore je tako sprožilo predvsem naslednje: Najprej vrstni red posegov vlade v urejanje kriznih razmer v gospodarstvu. Vlada ni pripravila razvojno socialnega programa za prestrukturiranje slovenske industrije, infrastrukturnih dejavnosti, družbenih dejavnosti in ni uspela v skupščini najprej razčistiti pogojev za to, da bi se lahko svobodno izoblikovali trg podjetništva, trg kapitala, trg delovne sile. Sprejeti namreč še niso bili ne zakoni o lastninjenju, ne transformacija bančnega sistema, ne zakoni o soupravljanju, ne opredeljene pravice in dolžnosti sindikatov v družbenem partnerstvu, sprejet pa tudi ni bil proračun, ki bi moral vsem ljudem jasno pokazati, kolikšna so sredstva, s katerimi razpolaga socialna država in za kakšne namene jih namerava trošiti, in kako so se pri tem odrezale posamične zainteresirane skupine: upokojenci, brezposelni, šolajoča se mladina, socialno ogrožene, nezaposljive skupine in zelo velika skupina invalidov. Takšno stanje je povzročilo, da so se sindikati, prenovitelji in socialisti v prvi vrsti zavzemali za to, da predloženih za- konov, ki urejajo samo en segment trga delovne sile, ne bi sprejeli, dokler se predhodno ne razčistijo vsa zgoraj navedena in zelo zapletena sporna vprašanja. Drugi ugovor, zlasti s strani sindikatov, je letel na drastično krčenje materialnih pravic tistih, ki bodo začasno čakali na delo oz. ki bodo po novi zakonodaji bistveno hitreje zdrseli v odprto brezposelnost. Tu je pogajanja z vlado zlasti oteževalo dejstvo, da na mizi ni bilo čistih in odprtih računov in da je bilo izredno težko oceniti, kolikšen delež sredstev je treba nameniti za nadomestila za brezposelne delavce, kolikšen del sredstev pa je mogoče in treba usmeriti v vzostavljanje možnosti za aktivno zaposlovalno politiko. Tretja vrsta ugovorov, mogoče najbolj dramatičnih in kjer je bil spopad interesov kapitala, države in delavcev najtežji, pa je bila točka, ki zadeva vprašanje, kdo naj ima prvo in zadnjo besedo v odločitvah v zvezi s kolektivnimi odpuščanji delavcev. IS je tu vztrajal na izhodišču, da je oboje treba prepustiti delodajalcem oz. upravnemu odboru in pravice delavskih predstavnikov oz. sindikatov v bistvu skrčiti na pravico do dajanja mnenj v pripravi socialnega plana podjetja, ki mora množično odpuščati delavce. Rezultat spopada Demosove večine (ki je v tem primeru nosilka razvojne in socialne filozofije države), delodajalcev in predstavnikov interesov delavcev je kompromis, v katerem so delavci izgubili precejšen del svoje dosedanje materialne socialne varnosti v primeru breposelnosti, čeprav manj, kot je bilo sprva načrtovano v vladnem predlogu teh dveh zakonov, uspeli pa so si izboriti bistveno večji vpliv na vse faze odločanja o kolektivnem odpuščanju delavcev. Tako smo si npr. zaman prizadevali bolje postaviti osnovo za odmero denarnega nadomestila in nam ni uspelo resno omiliti dejstva, da kolektivi, ko se znajdejo v težavah, nekaj mesecev pred odpuščanjem delavcev že izplačujejo zelo nizke osebne dohodke. Glede denarnega nadomestila zavarovanca je vlada predlagala, naj bi znašala 60 odstotkov od povprečnega mesečnega osebnega dohodka, ki ga je zavarovanec prejemal zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja, in da ne sme biti nižje od 80-odstotnega zajamčenega osebnega dohodka po zakonu in ne višje od 5-kratnega zajamčenega osebnega dohodka. V pogajanjih med IS in sindikati pa tudi skupščinskimi poslanci v usklajevalni medzborovski skupini je bil dosežen kompromis, v katerem se denarno nadomestilo za prve 3 mesece dvigne na 70 odstotkov osnove, od osnove za odmero tega nadomestila. Odpravljen je bil tudi člen, kije omejeval višino republiških štipendij za učence navzgor in sprejet člen, ki zagotavlja, da se do uveljavitve sprememb in dopolnitve zakona o družbenem varstvu otrok denarno nadomestilo ženskam, ki jim je prenehalo delovno razmerje v času nosečnosti, v času porodniškega dopusta in upravičencem do dopusta za nego in varstvo otroka, izplačuje tudi po preteku časa, kije sicer predviden za druge breposel-ne, in sicer do poroda in po porodu toliko časa, kolikor traja ta dopust. Prav tako je bila sprejeta sprememba, ki pravice do denarnega nadomestila ne jemlje tistim zavarovancem, ki izpolnjujejo pogoje za predčasno upokojitev. S tem je bila tovrstnim brezposelnim delavcem dana možnost, da sami izberejo rešitev, ki je zanje ugodnejša, bodisi nadomestilo, bodisi predčasno upokojitev. Žal pa se v pogajanjih med sindikati in vlado ter poslanci v skupščini ni dalo spremeniti višine denarnega dodatka za vsakega nepreskrbljenega družinskega člana. Ostalo je pri dodatku, ki obsega le 10 odstotkov od zajamčenega OD po zakonu, pri čemer skupna višina dodatkov te vrste ne more presegati 50 odstotkov zajamčenega OD po zakonu. To praktično pomeni, da brezposelni delavci za vzdrževanega družinskega člana ne bodo mogli dobiti višjega dodatka od cca 300 dinarjev pri sedanji višini zajamčenega OD in tudi najštevilnejše družine ne več kot cca 1.500 dinarjev takšnega dodatka. V bistvu še mnogo trša pa so bila pogajanja sindikatov, vlade in različnih interesnih skupin v skupščini pri členih Zakona o delovnih razmerjih. BISTVO KONFLIKTA Bistvo interesnega konflikta se je pokazalo pri treh vprašanjih: Kdaj naj bodo delavci obveščeni, da je poslovodni organ ugotovil, da obstaja večje število trajnih presežkov delavcev. Kako naj bodo sindikati, predstavniki delavcev, delavski svet, kadar je v funkciji predstavljanja delavcev, vključeni v nastajanje socialnega plana podjetja, ki mora kolektivno odpuščati delavce. Kdo naj zastopa interese delavcev, kadar ti niso sindikalno organizirani, pa tudi, kako je treba ukrepati v primeru, kadar predlogi delavskih predstavnikov glede vsebine socialnega plana podjetja ne bi bili resno upoštevani. Dosegli smo, da je zdaj v zakonu o delovnih razmeijih zapisano, da mora poslovodni organ oz. delodajalec, oz. organ upravljanja, preden sprejme odločitev o tem, da obstajajo presežki delavcev, in to trajni presežki, zahtevati mnenje sindikatov in ga pred odločitvijo skupaj s predstavniki sindikatov tudi obravnavati. Dosegli smo, da poslovodni organ oz. delodajalec nima več izrecne in zadnje besede v določanju socialnega plana v podjetju, ki mora množično odpuščati delavce, ampak da se v primeru, kadar ni doseženo soglasje med predstavniki delodajalcev in prestavniki delavcev, ustanovi posebna arbitražna komisija, v kateri je enako število predstavnikov delodajalcev in delavcev in jo vodi predsednik, ki ga soglasno določijo. Taka komisija se lahko ustanovi v 8 dneh po predlogu socialnega plana podjetja, ki ni bil sprejemljiv za de- Kaj pišejo drugi | Ole, ole, slovenski parlament! Parlamentarna večina se obnaša kot čistokrvni biki: ko vidi rdeče, ponori Postopek sprejemanja »delovne zakonodaje« (zakon o delovnih razmerjih in zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti) je kljub temu, da so bile v usklajevalnem postopku le sprejete nekatere zahteve sindikatov, potrdil, kako globoko v »afrokapitali-zem«, kot pravi sedanji fazi razvoja v eni prejšnjih številk Mladine Rastko Močnik, smo zabredli. Vehementnost črtanja vsega, kar diši po stari oblasti, je očitno tako zaslepljujoča, da so novi oblastniki pripravljeni izničiti ne le tiste »neproduktivne privilegije delavskega razreda«, kot so socialna varnost, pravica do dela... Pardon, ne izničiti, temveč jih spraviti »v okvire gmotnih možnosti našega obubožanega gospodarstva, za katero pa se ve, kdo ga je pripeljal tja, kjer je«. Kateri so ti okviri, vedo le tisti, ki imajo vrečo s proračunskim denarjem v rokah. Zanesljivo je le eno: večina, tista, v parlamentu odločilna, se obnaša kot čistokrvni biki. Ko vidi rdeče, ponori. Rdeče pa je vse tisto, kjer so omenjeni delavci in njihove pravice do socialne varnosti, soodločanje, soupravljanje... Vse te stvari so po mnenju večine novoizvoljenih slovenskih poslancev atributi zgodovinsko propadlega projekta, ki se ruši od Mongolije semkaj. Seveda so sedaj konjunktume besede kapital, profit, tržišče... Ko bo napočil čas, ko se bo nacionalno gospodarstvo na teh novih zdravih temeljih ponovno postavilo na noge, bomo lahko šele razpravljali o tem, koliko lahko država in kapital odtegneta za uboge delavske pare. Dotlej pa, delavci, marš, mimo v kot z vašimi zahtevami! Ne bi bilo slabo, če bi ti poslanski paleokapitalistični parveniji malce pogledali čez meje obljubljenega Zahoda in tamkajšnje državnike ter kapitaliste povprašali, ali jim je v zadnjih dveh desetletjih uspela kakšna korenita lavce, in v 8 dneh mora sprejeti dokončno odločitev. Kakorkoli se morda komu zdi, da to niso veliki dosežki, pa sem prepričan, da so usodnega pomena za ohranjanje socialnega miru in za sporazumno razreševanje nakopičenih problemov v podjetjih, ki so v težavah. Hkrati pa seje pokazalo, daje predlagateljem zakona še kako jasno, za kaj v resnici gre. IS-u je namreč uspelo uveljaviti, da velja pravica delavcev do ustanovitve arbitražne komisije samo za primere kadar gre za odpuščanje večjega števila delavcev in uspelo mu je tudi bistveno zmanjšati možnosti sindikatov dejavnosti, da pridejo na pomoč v kolektive tistim delavcem, ki niso sindikalno organizirani, kajti to je zdaj možno le, če to izrecno zahtevajo delavci v organizaciji, kije prizadeta s kolektivnimi odpusti. Tu bo strah za delovno mesto gotovo opravil svoje. Mogoče še pomembnejše od tega, kar smo uspeli spremeniti v predlaganih dveh zakonih, pa je tisto, kar nam je na zasedanju skupščine obljubil predsednik IS, g. Peterle —obljubil je namreč ne več ne manj kot tisto, kar smo opozicijske stranke in sindikati zaman terjali praktično od nastopa nove vlade: razvojno-socialni program Slovenije, zakon o lastninjenju, o soupravljanju, o reprezentativnosti sindikatov, torej upam — kompleksen program aktivne zaposlovalne politike, program ohranjanja obstoječih in nastajanja novih, produktivnih delovnih mest. Če bo držal besedo, bomo dobili vse te zadeve praktično v enem paketu, hkrati z osnutkom republiškega proračuna — na prvi ali na drugi seji slovenske skupščine. Če presojamo položaj glede na izkušnje, ki smo sijih nabrali v obdobju vladavine Demosove večine po volitvah, potem bi si upala trditi, da se pravi politični spopad za novo razvojno koncepcijo Slovenije in za pravično razporejanje bremen odklapljanja od jugoslovanske federacije in približevanja učinkovitosti gospodaijenja v EGS šele začenja. SONJA LOKAR V delavcu se nabira gnev Še včeraj svetal lik, danes uboga para, včeraj v slavi in cilj, danes sredstvo — delavec. Bore malo je ostalo od njegove včerajšnje podobe. Ne da bijo objoko vali, saj je bilo v njej tudi mnogo lažnega in v službi političnih interesov. Toda to, kar se zdaj dogaja, je druga skrajnost Vlada hoče zdaj delavca žrtvovati za gospodarski vzpon in preoblikovanje gospodarstva. Tudi parlamentarni poslanci mu ne stoje ob strani, sindikati pa so doživeli pravo ponižanje, kljub temu da so nastopili enotno ter složno podpisali mnenje, da se ne strinjajo z delovno in zaposlitveno zakonodajo, ki tako močno reže v pravice delavcev. Da bi dosegli gospodarski preus- troj, je gotovo potrebno poseči v Število zaposlitev in jih prilagoditi novim razmeram. Toda ne na tako grob način. Če se že zgledujemo po Zahodu: tam so gospodarske reforme lahko postopno izpeljali le z upoštevanjem delavstva in sindikatov. Delavci si samo želijo delo, ki bo imelo ceno ter jim zagotavljalo socialno varnost iz dela V naSi novi tehnokratski delovni zakonodaji so delavci opredmeteni Vendar — na to so vsi pozabili —- Se imajo svojo notranjost, v kateri se nabira gnev in sovraStvo. Lahko da prekipi in da sila delavstva odnese tudi vlado. MAJDA HORVAT (Vestnik) Spet grozi prašičja kuga in druge nalezljive bolezni Opozorilo veterinarske inšpekcijske službe^ Že nekaj let se pojavljajo po naših krajih prodajalci prašičev iz drugih republik, najpogosteje iz Republike Slovenije in AP Vojvodine. Prašiči so na videz lepo rejeni, ponujajo jih tudi po znajno nižjih cenah kot domači rejci. Če upoštevamo, da jih pripeljejo na dom in da si je moč s tovornjaka izbrati najlepšega prašiča, je pač razumljivo, da trgovina cveti. Najbrž pa se kupci ne zavedajo nevarnosti vnosa kužnih bolezni in možnosti skorajšnjega pogina kupljenih prašičev. V večini primerov gre za prekupčevalce, ki prašiče kupujejo od kmetov in jih s skupnim, ponavadi neveljavnim zdravstvenim spričevalom prodajajo pri nas. Naj pri tem opozorimo, daje zdravstveno spričevalo sicer dokaz, da v občini, kjer je bilo izdano, ni kužne bolezni, ki bi se lahko prenašala naprej, da pa velja samo 10 dni od izdaje. Veterinaiji in miličniki, ki opravljajo kontrolo nad prometom živali, pa ugotavljajo, da so na teh spričevalih zapisane ušesne številke, ki se ne ujemajo z. ušesnimi številkami prašičev na tovornjaku. Pri kontroli datuma izdaje pa mnogokrat ugotovijo, da gre za več mesecev star dokument. Tako zdravstveno spričevalo ni jamstvo o zdravju živali, kot smo zapisali. Z nekontrolirano prodajo prašičev pa se lahko na naše območje zanese vrsta bolezni. V Republiki Srbiji in AP Vojvodini vedno znova odkrivajo žarišče klasične prašičje kuge. Gre za neozdravljivo bolezen prašičev, ki zajema vse starostne kategorije živali in ki se naglo širi v okolico. Bolezen se prenaša z. živimi živalmi, z njihovimi izločki, z mesom in mesnimi izdelki bolnih prašičev. Prav tako lahko prenese bo- lezen človek na obleki in obutvi. V primeru izbruha klasične prašic)e kuge je potrebno vse prašiče v ok°' ženem dvorišču pobiti in neškodlj1' vo odstraniti, kar pomeni, da nji8 meso ni uporabno za prehran0 ljudi. Vsak posameznik, ki kupi pf®' če brez zdravstvenega spričevala,/ materialno odgovoren za nastal0 škodo pri morebitnem izbruhu bolezni. Z omenjenimi prašiči se lahk° vnašajo še različne druge boleznj> kot so: pljučnice, bolezni prebavi kožne bolezni itd. Vsekakor pa / pomembno vedeti, da so prašiči ° južnih republik okuženi s trihinelp zo, boleznijo, kije skupna ljudem*® živalim. Gre za zajedalsko bole#* mišic, v katerih se zajcdalec trihinei' la spiralic — droben črviček —;n#' seli in tam proizvaja strupe, ki P0" vzročajo bolečine, podobne revi*1*' tizmu. Na živi živali ni moč ugol® viti okuženosti z omenjenim pa*8' žitom. Šele pri veterinarsko-sa°T tarnem pregledu mesa v klavnic** veterinarji s posebno metodo ug^ tavljajo prisotnost parazita, ki/ najraje zadružuje v trebušni prepC* in v medredbmih mišicah. v i Človek se okuži z zaužitjem dovolj kuhanega ali pečenega m#8 obolelih prašičev ali s suhomesn* timi izdelki. Na območju ke Slovenije bolezen pri prašil*. : ugotovljena. Vsako leto pa je reg” ( triranih več primerov obolenja B*’ s di, ki so se okužili z. mesom prašit*' iz drugih republik. VETERINARSKA INŠPEKCIJ UPRAVE INŠPEKCIJSKI® SLUŽB NOVO M ES™ Pridnim samo s kolom po glavi - :—:— ------7 , "CZZ0 Na rob prireditvam v Novem mestu — Že dolgo se mi v srcu kuha jeza ob žolc polemikah o naši kulturi in zabavi — Včasih je vendar treba malo ponorgV te, baletne predstave, kupujemo knjige, nja. Res je bilo kar precej p naročamo časopise in revije. Toda vča- pijancev in črepinj. Vendar so ’ sem jih že. Zelo smo se zabavaM ^ originalni »promenadi« krasneg nastopu godb, modni reviji-vse nam je bilo všeč. Ponovno!P® |( pogovorite se, kako naj v bod°r p prireditve potekajo čim lep80 -jj,J nekulturnih zadreg, namesto d* J šate že v kali zatreti. Tofl MARICA DRNOVŠEK-’ J Mest®' 1 —11 --------- • Narava ni dar očetov, "j dediščina, ki jo zapuščamo r cem. (Russel) . $ • Narava je pametnejša m ša, kot smo ljudje. (B. A>0(/z .j • Ne ozirajo se na to, Mr (I kritiki Še nikoli niso kaket postavili kritiku. (Sibellius) Jožeta šopirili ljudje, ki niso n8P|$, vili za prireditev nič drugega k |t-da so se odeli v lepo obleko i® vezali okrog vratu sistemu p®ji-no kravato. Kadar mu je lo, so pljuvali po njem, naJvTgj*l| ' prav tisti ljudje, ki so se .P^Lpi* dvigniti po njegovih plečih- •> tp dela veliko napako: vse, kaf nja, je zastonj, ne da si nak*rj r*' visokih honorarjev na svoj ** -jP čun, še več: veliko ljudi, k' Bele krajine, časti s svojim o^r jem. »Požrtije« pri zasebnih ^ maljskih gostilničarjih nav*®. v, P ravna z denarjem pokroviteJJ jih je sposoben pridobiti. Ve** £ jt navadno za povabljene gost nastopajoče, ki se največkrat^ vedo honoraijem, saj so pnr°“ $ organizaciji Jožeta Stegne**^ večkrat humanitarne. Zadnj’ di nanj se mi zdijo v stilu da so nekateri prijatelji Se ®0|j|ii> podobni senci: spremlja te | časa, dokler sije nate sonce- v £ Pa še tole: petje na play f ali znane in priznane politike. Jože veijetno nič tako groznega- ^ ^ je pripravil v Vinici, v Črnomlju in nam to tako globoko sega še kje v Beli krajini vrsto prireditev, bi veijetno morali preneha** “M i.:-----morcilzo. dnhrip.n dpi televizilSKl** j k J. Stegne ravna napačno, ker dela zastonj V bran organizatorju različnih prireditev Kar nekaj Črnomaljcev se je opravilo nad Jožeta Stegneta, viniš-kega organizatorja najrazličnejših kulturnih prireditev. Predvsem mu očitajo neuspelo prireditev ob nedavni razglasitvi športnika leta v črnomaljskem kulturnem domu. Soglašam, da je bila prireditev prej , 1JW ^ -...J še tako jezni Jožeta Stegneta, mu moramo le priznati, da je v času svojega organiziranja pripeljal v Belo krajino imena, ki brez njega ne bi nikoli prestopila Goijancev. Pa naj gre za športnike DOLENJSKI LIST 'MIMI v f f! ^. r ib 10 >i- ie to m ;o li, J, { Or in ir a- o* 3' Or -3' li' ih Or SC ni ic sa 3' li; ni IS' n*' A [H 0 i •ni’ ant l"' it* ‘ti ■al', -i i sof 01* >r j Ki i 4 H i ib*1 gl d i J ltrf Sf / O’ 10' 1>- i«: I gvg&j •SK.V.V.VivMviv ■tvmmmi »— 1111111* ^ ja « roku spuščen v promet, zaradi česar se bo promet proti jugu še zgostil In po tej cesti se vozimo bolj ali manj vsi! Miličniki prometne varnosti ne morejo več izboljšati s svojimi akcijami Poleg tega pa cesta, kakršna je, uspešno pomaga Dolenjsko in Posavje spreminjati v slovenski jug, »> prenesenem pomenu seveda. Novomeška Krka, na primer, eno najuspešnejših slovenskih podjetij in eden naj večjih izvoznikov, v glavnem zaman išče ključne strokovnjake, ki jih tako podjetje potrebuje, če hoče napredovati Ostajajo v Ljubljani Sedanji Krkin generalni direktor mag. Miloš Kovačič, letošnji dobitnik nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske dosežke, je svetla izjema. Sicer Dolenjec, se iz Ljubljane v Novo, mesto vozi že četrt stoletja in »samemu Bogu se lahko zahvalim, da sem'še žive, /travi Če bi bila od Ljubljane do Nove^ mesta npr- °m dolenjskega lista malna cesta, bi s strokovnjaki gotovo ne bil problem. Kaj pa je danes 60, 70 kilometrov normalne vožnje! Ni treba daleč, le do Tirolske, da se vidi kaj pomeni neki kraj povezati s svetom z normalno cesto. Če bi bila cesta, si mag. Kovačič ne bi belil glave s tem, kako pripeljati tuje poslovne partnerje iz Brnika v Novo mesto, oz. ali naj si omisli kakšen helikopter. V normalnem svetu si s takimi rečmi tudi ne bi smel beliti glave. In Krka ni edina V normalnem svetu še kaj drugega ne bi bilo mogoče. Na primer to, da si vlada do voli vzeti in za druge namene porabiti denar, ki ga davkoplačevalci namensko zbirajo za to, da bi imeli boljše ceste. Za povrh ji niti ne pade na pamet, da bi te davkoplačevalce vprašala, ali se s lem strinjajo. Naj bo s proračunom in financiranjem javne porabe še v takih škripcih, gotovo nima pravice samovoljno nameniti cestni dinar iz cene bencina, ki je bil y Sloveniji povečan Četrtek, 7. februarja, ob 7.40. Tr(je mladeniči v avtomobilu P-126 rdeče barve so se z Otočca vračali proti mestu, namesto lastnika, 19-letnega Boštjana Barbiča iz Novega mesta, je za krmilom sedel enakostar Tadej Glavič iz Prapreč pri Žužemberku. Nihče ne ve, ali je pred priključkom za Novo mesto nemara zaviral ali pretikal v nižjo prestavo, na zasneženi »dolenjki«, cesta smrti imenovani, je vozilo pričelo zanašati, nasproti je takrat pripeljal to vornjak s polpriklopnikom. Zlovešč pok je pretrgal tišino zimskega jutra. Boštjan je bil na mestu mrtev, Tadej in drugi sopotnik Albert Troha iz Brezovice sta bila hudo ranjena, vse tri so iz z verižene pločevine potegnili šele gasilci. Na enega je čakala krsta. 28.215 metrov novomeškega dela dolenjske magistrale jih je lani potrebovalo •rav zato, ker iz zveznega sistemskega vira ni-akor nismo mogli priti do novih cest, za, na i,rimer, povečano rejo konj za potrebe narodne hrambe ali kaj podobnega. Po zadnjem pred-ogu republiškega proračuna seje zgodilo prav o, slabih 7 milijard din, ki naj bi jih bilo letos v Sloveniji za ceste, je v usklajevanju v republiški ’ladi z nedelje na ponedeljek ponoči shujšalo ia vsega 4 milijarde. Oziroma naj bi se to zgo-tilo. Dolenjci so namreč za ceno nove cestne iferepripravljeni od vlade zahtevati namensko torabo za ceste zbranega denarja. Zahtevali pa bodo še nekaj stvari, med drugim to, da se slovenska vlada preneha izmikati in da opredeli orioritete gradnje posameznih cestnih odsekov. Ve pristajajo, da je šest cestnih odsekov v ist Drioriteti in da se najprej dokončujejo vsi že zaleti odseki brez izjeme. Razlog dolenjskega žolča je znan in razumljiv. Že 20 let ima nova dolenjska avto cesta po vseh strokovnih kriter jih —upoštevajo 12 različnih — absolutno prednost, tako je tudi zdaj, je potrdil direktor Republiške uprave za ceste Andrej Levičnik Hkrati pa so se vedno gradili drugi odseki ir zdaj je na papirju šest odsekov y isti prioriteti, odločala pa naj bi politika. Predsednik novomeškega izvršnega sveta Boštjan Kovačič tudi izraža občutek, da razgovori s tuje: o pomoči pri gradnji določajo prioritete. Morda bo zc gradnjo dolenjske avto ceste rešitev konzorcij če ga bo odgovornim uspelo oblikovati V po nedeljek je Marjan Kranjc v Novem mestu tua -»/■ n/i iVi h/trhitnn- Upajmo, da bo kaj od nje. Jasno je seveda, dt so potrebe velike, da bi moralo biti v Sloveni/, zdaj nekaj cest dokončanih hkrati, a ker denarja ne bo dovolj za vse naenkrat, bi morale prevladati razumne in gospodarne odločitve. Zdaj je razpoznaven le vladni sistem »deli in vladaj«, očitno namreč upa na mir. če bo vsak dobil nekaj. Za Dolenjce avtocestni nekaj zdaj ni več nič, posebno, ker se očitno res spet zna spremeniti v čisti nič. •'I: ■frttNDfČ-DRAGAŠ, V neobvezen premislek Capuder kronal 'Živadinova Minister za kulturo Republike Slovenije dr. Andrej Capuder je ob podelitvi letošnjih Prešernovih nagrad z dognano retoriko pljunil na ne tako majhen zbor dosedanjih dobitnikov naj višjega slovenskega priznanja za dosežke s področja kulturnega ustvarjanja. Po Capudru je »Prešernovo ime služilo kot našitek državnih nagrad, s katerimi je neka .družba’ poplačeva-la svoje kulturniške podložnike, s tem da je če-sto v en koš metala talent in okretnost, pokončno in servilno držo, zasluge za narod in za svet umetnosti« S tem stavkom, ki mu je kot vrhunec sledil namig, da je to morda zadnja podelitev v dosedanji obliki, je slovenski minister za kulturo na dan slovenske kulture oblatil vse dosedanje dobitnike Prešernovih nagrad To je naredil s tako neznosno lahkoto, da mu bo komaj kdaj odpuščeno tako s strani nagrajencev kot s strani ja vnosti ki bi po no vem morala verjeti da v vsej slovenski povojni kulturi med nami skorajda ni bilo pokončnežev in resničnih ustvarjalcev. Vsakemu umetniškemu delu, ki se ga je dotaknilo Prešernovo ime, je prevajalec Božanske komedije vcepil seme dvoma, ga postavil v pekel Zakaj ni minister, potem ko je tako brezobzirno uglajeno rekel A, izustil še B in kar naštel oziroma določil, kdo še spada v slovensko kulturo in kdo ne?Bo to opravljeno v drugem krogu čiščenja? Po čem se dr. A ndrej Capuder s takim početjem, ki ima vse atribute politikantstva za dnevno in tudi strateško rabo, razlikuje od kot sam pravi »štiridesetletne vladavine totalitarne misli, ki je na Slovenskem zamašila toliko ust, skrivenčila toliko pokončnih drž, pognala v tujino toliko najboljših možganov in rok«? Minister govori o dogodkih, tako polnih nestrpnosti sumničenja in sovraštva, hkrati pa sam ustvarja klimo, v kateri bo za našteto še več zraka in prostora. Zadnje, kar so Slovenci pričakovali od prvega moža slovenske kulture na njen praznik, je bilo času in dogodku neprimerno obračunavanje s preteklostjo v slogu še zmage pijanih zmagovalcev. Dr. Andrej Capuder, nosilec ta čas najbolj napadanega ministrskega resorja v vladi je imel ob 8. februarju edinstveno prilož-nost, da bi pod svojimi številnimi političnimi nespretnostmi končno potegnil črto in začel od začetka, torejpo dolgih mesecih oblasti vendarle predstavil letošnji ali pa celo dolgoročnejši nacionalni kulturni program To je namreč najmanj, kar od njega pričakuje opozicija in brez dvoma tudi pozicija, obe z vednostjo, da bodo oseba, življenje in delo dr. Capudra eden od kažipotov odločanja na naslednjih volitvah. Gospod kulturni minister ni naredil tega minimuma. Celo več. Na predvečer slovenskega kulturnega praznika mu je bilo pretežko in odveč postati politik in ostati intelektualec s preprosto in simpatično ponudbo roke sprave Draganu Živadinovu, katerega začetna (nesramna) prodornost v slogu NSK se je prekalila v od Evrope in sveta priznani odpor zoper totalitarizem y kulturi Ironija ob ministrovem političnem in elementarno človeškem neposluhu je toliko večja, ker je Živadino v za svojo planetarno promocijo uporabil recept iz Capudrovega osmofebruar-skega leporečja, »junaštvo je preizkusil na sebi za ceno tveganja, ponižanja in celo smrti«. Živadinova je y sedanji podobi naredil mož, ki je na neki način želel da zanj (Živadinova) sploh ne bi slišali Dr. Andrej Capuder je torej le začel opravljati delo kulturnega ministra Republike Slovenije. Iz politične nespretnostije ustoličil Neue slowenische Kunst MARJAN BAUER »Planinski dohtar« je družinski zdravnik Q ~dločili smo se za obisk »planinskega dohtarja«, kot mnogi pacienti imenujejo priljubljenega zdravnika na Planini pri Sevnici dr. Janeza Šmida. V 21 letih, kolikor časa dela dr. Šmid v zdravstvenem domu na Planini, si je med ljudmi y teh kozjanskih krajih pridobil tolikšno zaupanje, da prihajajo k njemu pacienti iz šentjurske, šmarske in sevniške občine. Dober glas seže y deveto vas, včasih pa celo v kakšno metropolo, in kot nam je povedala sestra Mihaela, ki že 15. leto sodeluje z dr. Šmidom, so prišli na Planino celo pacienti iz Ljubljane. Ko skušamo zvedeti, kako je denimo lani uspelo dr. Šmidu vsak dan pomagati preko 60 pacientom, nam nekateri izmed teh povedo, da njihov zdravnik nikoli ne gleda na uro in se posveti človeku. Dobili smo občutek, kakor da bi bil včasih celo zaupljiv pogovor in lepa beseda dr. Šmida dovolj, da bi brez zdravil ozdravil bolnike, tako mu ti zaupajo že dve desetletji Hvalijo ga, da je dober diagnostik, nismo pa slišali pretiravanj o čudežih. Če je kaj nenavadnega pri Šmidovipoklicni uveljavitvi je to, da je začel kot mlad neizkušen zdravnik in je tako rekoč od prvih dni njego vega dela na Planini njegov ugled le rasteL Ni bilo tistih nihanj na »lestvicah popularnosti«, kijih oblikujejavno mnenje, ko je slišati za kakšnega zdra vnika, da je baje skoraj »zašuštral« pacienta ali pa mu zaradi kakršnegakoli spodrsljaja celo pomagal pod rušo. Zdaj je dr. Janez Šmid že blizu srečanja Abrahama. Ko pride mlad zdravnik v manjši V r|HHP? ' ' j?! kraj, letijo vsi vkup kakor tedaj, ko pride v faro kakšen nov in prikupen duhovnik. Na Planini ni veliko malomeščanščine, morda seje zato dr. Šmid s svojo družino tako lepo vključil v delo tem kraju. Že 13 let vodi turistično društvo, ki prireja etnografsko zanimive prireditve, na Planini pa so zelo prizadevni še gasilci in kulturno društvo. Cestne povezave so na Kozjanskem slabe, še zlasti ozka, makadamska cesta med Planino in Sevnico. To so ljudje enkrat že iz protesta zaprli ker republiški in občinski možje niso izpolnili obljub, da jo bodo končno posodobili Da ne bi prišlo do novega izbruha nezadovoljstva in ponovne blokade ceste, ki je bila med novembrskimi poplavami pomembna obvoznica in so jo tedaj težki tovornjaki močno poškodovali so (nejodgovomi funkcionarji le odmerili nekaj beličev Kozjancem in vsaj nekoliko razširili nekaj ovinkov. Bolj blažev žegen sicer, a še zmeraj bolje nekaj kot nič, komenti-rajoto krpanje cest skromni Kozjanci vajeni življenja na stranskem tiru. Na Planini so zelo veseli ker so pred kratkim dobili izpostavo sevniške lekarne in s tem postali drugo središče y občini Po potresih na Kozjanskem so e kraju zgradili tudi nov zdra v-stveni dom, ki je dobro opremljen. Ljudje zdaj prihranijo veliko časa in denarja, ko ni več treba tolikokrat k z ravniku ali po zdravila v Šentjur, Celje ali Sevnico. V planinskih zdravstvenih ustanovah delajo ljudje ne le z glavo in znanjem, ampak tudi s srcem. Grdo rečeno: kar malce nor mora biti človek, ki se tako razdaja, da zmore ves la napor! Dr. Janeza Šmida, značilnega družinskega zdravnika, kakršnega smo nekoč že poznali smo vprašali, ali je bil njegov cilj postati družinski zdravnik tudi takrat, ko se je odločal za ta poklicK in alije pred takimi zdravniki spet prihodnost »Želel sem biti intemisl saj gre tu vendarle za celotno medicino. Pri nas je še sreča, da smo dobro opremljeni seveda pa je treba veliko študirati Šam prebiram tekočo francosko literaturo. Za kakšne seminarje ni časa, je pa zelo koristna izmenjava s kolegi ko se dobivamo v Celju. Mislim, da je naš cilj družinski zdravnik, tudi v Šentjurju se vse bolj uveljavlja tak način dela. Paciente je treba dobro spoznati ustvariti medsebojno zaupanje, in rezultati tega ne morejo izostati,« je povedal dr. Šmid Na vprašanje, kaj meni o alternativni medicini, pa je odvrnil, da je ne odklanja. Ljudje že od nekdaj niso imeli le enega boga, ampak več. Da imajo ljudje, ki se ukvarjajo z alternativno medicino, nekaj v sebi, bi dr. Šmid že verjel, toda nikdar ne bi smeli odkloniti znanstvenega preizkusa ali celo odvračati ljudi od dognanj in prakse sodobne medicine. P. PERC Kako so Turkovi postavili kapelico S» 'in Jože si je leta 1973 pri telovadbi poškodoval nogo. V novomeški bolnišnici so ga zdravniki pregledali in ugotovili da ima raka. Usojenih mu je še šest mesecev življenja. Predlagali so, da bi sinu odrezali nogo in ga tako rešili Ko bi moral podpisati dovoljenje za operacijo, sem odklonil Objel sem sinka in odšla sva domov v našo vas pod Gorjanci. Tisto noč nisem mogel zaspati Pred podobo Matere božje je bedela cela družina. Molili smo in jokali »Marija, pomagaj, Marija, pomagaj!« so bile naše besede. Naslednjejutro sem sina oprtal na hrbet in jo skupaj z ženo mahnil v dolino. »Morda bodo pomagali v Ljubljani Kaj bo naš Jožko brez noge?« take in podobne misli so mi rojile po glavi, ko je avtobus rezal meglo proti Ljubljani Upanje y nas je tlelo. Jožko je ostal na kliniki Zvečer smo doma za mizo sedeli le štirje. Spet smo pokleknili pred Marijino pobodo in molili Tako je bilo vsak večer. Devetnajsti dan je iz Ljubljane prišlo pimo, naj pridemo po sina, da je zdrav in naj nič ne skrbimo. To je bil za nas najbolj srečen dan. Vsa fara je vedela, da so vsi Turkovi spet doma. Tedaj smo se zaobljubili da Mariji v zahvalo postavimo kapelico«, s solzami c očeh pripoveduje oče Jože Turk iz Malega Orehka pri Stopičah. Minilo je šestnajst dolgih lei S sinom JoR to m se je Mariji zahvalil na Brezjah, za zaw ljubo o kapelici pa ni bilo pravega časa. Vse)1 je očeta skelelo. Tudi ponočije hodil okoli h& in na mestu, kjer se je na domačem vrtu ob ce$ bohotila velika skala, je že videl kapelico. bo stala!« je sklenil in s težkim kladivom udtti po skali Kako zgraditi kapelico? Na občini so Turkove pošiljali od Poncijo$ Pilata, na Zavodu za varstvo naravne in k* turne dediščine so zmajevali z glavami Ni se' zgodilo, da bi kdo iskal podobno do voljenje, f tudi časi za to še niso bili zreli Turkovi odnehali in na koncu je odločilno pomag^ komisija za odnose z verskimi skupnost0 Dobili so uradno dovoljenje za gradnjo p** povojne kapelice na Dolenjskem. »Tačasje Jožko zrasel v moža in morda sij1 tudi zato, da izpolni zaobljubo in postavi ktif lico, izbral zidarski poklic,« še pod vtis& uspeha razmišlja oče Jože. Kapelica, kije p1* cej večja od tistih, ki smo jih vajeni videti obf teh, je bila dokončana v desetih dneh. V nft temelje so po starem običaju zakopali stekli co, v njej je sporočilo: »Ta kapelicaje bila jena v Marijinem letu 1988 kot zahvala TAc. polnitev zaobljube družine Turk iz Matif Orehka 6 Mariji tolažnici, ki je uslišala tf' prošnjo, da je naš Jože spet zdrav.« Spodaj* podpisi in imena tistih, ki so veliko pornag& da je bila dolgoletna želja Turko vih uresničŠSJ J. PA VIJ- Baterija gnije dlje kot banana V Trebnjem se že dalj časa pogo var-jajo o novem smetišču v Globokem. Nova deponija je po eni strani zanimiva zato, ker sedanje odlagališče odpadkov na Cvibljah, to je na obrobju Trebnjega, velja kljub nekaterim ureditvenim izboljšavam za »črno« in ljudi moti. Poleg tega pa je Globoko vredno zanimanja, ker pomeni načrto vano no vost in imajo zategadelj ljudje večji razlog, da se o nameri dobro pogovorijo, da se ne bi kdaj pozneje česa kesali V pripravljalni etapi je za Globočki projekt veliko prispeval dr. Bogomir Koželj s Fakultete za organizacijske vede Kranj in njemu so tako veljali, seveda posredno kot pripravljavcu različnih študij, vsi pomisleki vprašanja in nezaupanje, izraženi bodisi v skupščinskih klopeh, bodisi kje drugje. Hkrati so bili pomisleki glede smetišča naslovljeni tudi drugim iz načrtovalske ekipe. Tokrat smo se pogovarjali z dr. Bogomirjem Koželjem, ki očitno dobro ve, kako se mora družba lotiti pospravila različnega odpadnega materiala. Navsezadnje mu zmeraj nove poti y to vedenje odpira tudi njegova znanstvena specialnost kemija in »razvojne raziskave«, to je tema, ki seji posveča kot redni profesor na omenjeni visokošolski ustanovi Spoznanja je strnil že tudi v knjige. HVALA O GLOBOKEM NI PRAZNA »Prepričan sem, da je odlagališče odpadko v v Globokem ena najboljših deponij v Sloveniji,« pravi dr. Koželj. Izjava, ki bi bila nepremišljena, lahko zasenči tudi akademski naslov, zato je toliko bolj verjetno, da predvideno globoško smetišče pripravljajo strokovnjaki res vestno in da hvala o Globokem ni prazna. Čisto popolne deponije praktično sicer ni ali pa je zelo draga, pravi dr. Koželj, toda z različnimi posegi lahko zelo izpopolnimo tak objekt. V načrtovalski skupini za Globoko so predvideli bariere, kot so glinasta podlaga, strogi nadzor nad pripeljanim materialom, ograje in podobno. To sejim je zdelo premalo, zato so za čas, ko bo en del smetišča že poln. predvideli pogozdovanje in podobno ponovno kultiviranje polnega deponijskega prostora. Našteto so seveda samo najbolj skopi podatki o začetku in koncu smetarskega obdobja na omenjeni lokaciji, da pa je zadeva dobila rep in glavo, so morali še marsikaj preračunati in premeriti. To vse se sedaj dogaja v »laboratorijih«, kajti na predvidenem predelu Globokega zdaj še kosijo. Ker je zdaj še Me na papirjih, med kate- rimi so že tudi ureditveni načrt, predinvesticij-skiprogram in približen izračun stroškov, ter v glavah načrtovalcev, ničesar pa še ni mogoče videti in oceniti na kraju samem, domačini seveda toliko bolj opozarjajo, najjim načrtovalci s smetiščem ne zagrenijo življenja. Opozarjajo na vodo, ki bo tekla iz kupa nesnage kam naprej. »Največji poudarek smo dali prav izcednim vodam,« zatrjuje dr. Bogomir Koželj. »Vedeli smo, da moramo čimveč meteorne vode speljati tako, da sploh ne bo prišla y stik z deponijo. Kolikor vode bo kljub temu, jo bo potrebno zajet!« V nekaterih krogih kažejo na galvanizerje, ki jih nekaj že dela na območju trebanjske občine, češ ali bodo romali odpadki iz njihove proizvodnje v Globoko. Dr. Koželjje prvi, ki pravi, da se bo to lahko zgodilo, dodaja pa pomembno podrobnost: »Bistveno je, da na smetišče ne damo težkih kovin, zato bomo morali galvanske mulje mobilizirati v opekarnL« Dr. Koželj je zadnji, ki bi dvomil, da se dajo omenjene snovi spraviti v stanje, ko so nena-varne. Zaupanje v moč imobilizacije galvanskih muljev navsezadnje lahko črpa iz lastnega strokovnega dela. BOLJ URNI KOT NEMCI »Postopek imobilizacije sva sestavila z dr. Vukom. Patentirala sva ga pred šestimi leti, to je pred Nemci ali pa vsaj istočasno z njimL Od tedaj do danes sva z naj večjo težavo postopek spravila v Zalog, medtem ko so v tem času Nemci vpeljali postopek v devetintridesetih svojih opekarnah. Težave se seveda dajo logično raz- ložitu galvanski mulj se gnete y glino. Lju&t je strah, kako se bo težka kovina obnašati ^ prej, na primer v opeki kaj se bo zgodi‘°u bomo s škartirano mleto opeko posipali tf1 p igrišča, ki jih seveda izpira dež. Poudarjati’ tu ni nobene nevarnosti To smo dokazatiQ tem ko smo vse to preizkušali po najsi*0k merilih. Eden večjih realizatorjev tega iti0 ziranja je bil inženir Brus iz Dinosa Ljubijaj pravi dr. Koželj. Po njegovem so ljudje v ‘j njem in okolici poleg varovalnih ukrepov J ^ omenjenim snovem zahtevali včasih tuf m manj pomembnega. » Vztrajali so pri rož1 in smo jo naredili Je pa nesmisel Veter a u tven dejavnik. Je lahko, ampak ne tu v Oti, kem, kajti pomembna je, kjer piha močan j in zmeraj v eno smer. Pri vseh drugih uyrek ki smo jih sprejeli glede smetišča, je rrf® ijj za Globoko nepomembna,« zatrjuje dr. * VPRAŠANJE (NE)ZA UPAM Očitno gre ves čas, ko nastaja nova v Globokem, za vprašanje zaupanja, ali ti p če bolje, nezaupanja. Tudi m resnici ti s možno, da zelo izpopolnjeni sistem sprav g, padkov v Globokem ne bi deloval Toda .. začne nova tema. Princip varnega odti&Zj} Globoko je zdaj po opravljenih desetih kovalnih nalogah in vsem drugem, karSf> « tovalci še postorili znan. Potrebno ga j° s^ vati vendar to že ni več predmet deti .m! strokovnjakov, ki je pilila podrobnosti Pl* kega smetišča. »Funkcioniranje takega s!" p ča je predmet in naloga politike,« trdi a-j želj. V občini Trebnje bo tako ti l komunalna politika računati s fenom00" J ga je dr. Koželj imenoval »simbioza smetišča«, in ki so ga načrtovalci dep°tir.ji čevali ves čas kot rdečo nit na številnih P°°J) rih o deponiji Globoko. Nič manj od t°8°j,j) ja ni zakoreninjen slab sloves treti1 komunalnih ustanov, se zdi dr. Koželjti daljšem obdobju stikov s Trebanjci s!rrill)i! in če je posebej pozoren na tisto, kar je J) in zbadljivega slišal na rovaš ščurkov. ter pa bo moral pihati tudi na ravni rePUM' Ni namreč kriv Trebanjec, če meče v kf pJ smeti stare baterije, saj to počne, ker jti. fjt kam oddati To bodo ljudje počeli d-:esOf izdelovalci ne bodo jemali nazaj. Batedr^f le kot primer blaga, ki s »pestrimi« sesti* ^ skoncentriranimi pod prikupno lupit0’ sljivo ne sodi med bananine olupke. ^ jt\ Ob tako odprtem krogu reciklaže Trebnjem sicer vedo, kako bodo PaSrnitK smeti, vendar tega ne bodo mogli aetiti Ije, kot to počne večina Slovencev. Tr0OU^t priznati, da je globoško smetišče visok0' .pj Ijen cilj, in če je dober načrt, je toliko V&h da bo dobro tisto, kar bo zraslo iz zait nar in podobni vzvodi, ki bodo v danitirjf ru potrebni za premik od črk in Črt ttijVi/P do globočkih globeli, pomenijo Pose^%Sr. ’ in tokrat smo se usta vili le bolj pri sPjje /a ti, ki nemara mora biti prazačelek p boške kopice in vseh podobnih smeti' imenovani Zeleni dolini. j[lft '2(2 priloga dolenjskega POMPEJI Novomeška pesnica Marjanca Kočevar je svojo prvo pesniško zbirko Ki mimo greš izdala že davnega 1977. leta, od takrat naprej pa se je njeno ime pojavljalo ob objavah v številnih revijah, na radiu, v antologijah in drugih publikacijah. Njena druga samostojna zbirka Pompeji je izšla z letnico 1990, torej kar trinast let za prvo, izdalo in založilo pa jo je Založniško podjetje Opus iz Krškega. Knjigo je uredil Silvo Mavsar, z izvirnimi vinjetami obogatil akademski kipar Stane Jarm, zunanjo podobo pa ji je dal oblikovalec Peter Simič. Za celotno pesniško ustvarjalnost Marjance Kočevar velja, kar je ob Pompejih zapisal pesnik Ciril Zlobec: »Najboljša je tista poezija, ki se izmika zanesljivi interpretaciji, bralca pa vseeno pritegne«. Ključ za razumevanje poezije v pesničini novi zbirki pa se nemara skriva v naslovu. V Pompejih kot metafori, samostojni lepoti, ki je sama v sebi močnejša od spomina na nekdanje primarno stanje stvari. S svojskim nizanjem metafor, ki so mestoma prav bizarne, piše ta poezija izpoved o posebnem videnju sveta, vendar pa ta svet ni brez ekstencialnih stisk, silovitega zanosa in muke ljubezni. Za Pompeje je značilno neko posebno lirsko razpoloženje, ki ga skupaj ustvarjajo jezik, metafora in vsebina, neka distanca med doživetim in upes-nienim, zadržanost, ki pa se kaže kot estetski odnos do besed, s katerimi se plete izpoved. Od pesmi do pesmi, katerih vsebine pesnica ne določa posebej z naslovi, se razrašča razkošje jezika, s čimer se razkriva tudi izjemna pesni- čina radost pesnjenja. Bralec kar nekako začuti, s kakim veseljem in pretanjenim odnosom do doživetij piše Marjanca Kočevar svojo poezijo. Resda so vse te pesmi zelo intimne, so pa tudi nadosebne, da jih lahko vsakdo sprejme za svoje. To pa je pravzaprav pogoj, da poezija lahko zaživi in živi. I. ZORAN KRŠKI . PESNIŠKI ZBORNIK Nesmiselno bi bilo trditi, da je Literarni klub Bena Zupančiča prevratno posegel v kulturna dogajanja Krškega in Posavja, ne more pa biti dvoma o tem, da je s svojim razvejenim delovanjem, prek več sekcij, izrinil precej sivine iz kulturnega življenja tega dela Slovenije. Predvsem za zadnja leta velja, da bi to življenje utripalo precej drugače, sla-botneje, ko bi ne prihajali po-živitveni impulzi iz krškega literarnega kluba. Obenem moremo reči, da so taki impulzi prihajali največ od samih ustvarjalcev, zlasti še od članov literarne sekcije, iz ka-tere se je klub razvil. Ti so bili tudi sami najbolj zainteresirani, da se naredi nekaj za uveljavitev in prezentacijo njihovih literarnih stvaritev. Literarna sekcija deluje nepretrgoma že deset let, zato so se odločili, da bodo ta jubilej obeležili. Menili so, da ga ne morejo z ničemer bolje kot s knjigo, in tako je ta zdaj že pred nami. Gre za pesniško knjigo, izbor iz pesniške ustvarjalnosti članov krškega li- terarnega kluba, nastale in na ta ali oni način tudi objavljene v obdobju 1980 — 1990. Izbor je opravil Tine Soško, ki je knjigo tudi uredil in ji napisal spremno besedo. Naslov V ograji belih akacij je po enem od verzov Silva Mavsarja, sicer glavnega in odgovornega urednika publikacij kluba. Ovitek je delo Lučke Rojec. Zapišimo še, da so izid knjige, ki jo je natisnil novomeški tiskar Opara, podprla podjetja, ustanove in zasebniki iz Krškega. Knjiga je zanimiv zbornik pesniške ustvarjalnosti članov literarne sekcije Literarnega kluba Beno Zupančič v Krškem. Urednik je vanjo uvrstil pesmi 27 avtorjev, ta podatek pa tudi pove, kako je literarna dejavnost v Krškem in v Posavju kvantitativno močna. Uvrščeni so tako rekoč vsi avtorji, ki so kdaj kaj objavili, to pa je urednika tudi oviralo pri zamisli, da bi sestavil kvalitetno zbirko. Kajti res je, da kvaliteta od enega do drugega avtorja močno niha, da so v knjigi pesmi, ki bi šle lahko v antologije, pa tudi take, ki komaj vzdržijo milejše kriterije. Zato knjiga V ograji belih akacij ne more biti prava antologija, kot so jo izdajatelji najbrž imeli v mislih, je pa zelo soliden pesniški zbornik, ki mu kot takemu velja odmeriti širšo pozornost. Nikakor pa ni moč zanikati, da pomeni izid take publikacije pomembno kulturno dejanje za Krško in Posavje. I. ZORAN Z VENETI V NOVI ČAS Od kod izvira slovenski rod? So se naši davni predniki priselili z množicami drugih primitivnih slovanskih plemen iz zakarpatskih močvirij in poselili vzhodnoalpski svet ali pa so na tem prostoru bivali že prej in velikega preseljevanja narodov ni bilo? Uradna zgodovina, kot bi lahko rekli temu, kar beremo v šolskih uč- benikih, trdi, da velja prvo, obstoje pa tudi teorije, ki govore o drugi možnosti. V skupini zagovornikov teorije o nepriseljenih slovenskih prednikih so najbolj poznam tako imenovani venetologi z Ivanom Tomažičem, Matejem Borom in Jožkom Šavlijem na čelu. V celi vrsti razprav, člankov in knjig so z najrazlicnimi dokazi, grajenimi zlasti na jezikoslovnih analizah arheoloških in drugih gradiv, potrjevali teorijo o samobitnosti slovenskega rodu, ki izvira iz zgodovinsko izpri- čanih Venetov. Slovanski značaj Venetov oziroma venetske korenine slovenskega rodu je po njihovem mnenju zgodovinopisje namenoma prezrlo in zamolčalo, ker je bilo pač poslušno orodje najprej ger-mamzacijskim, potem panslavističnim in nazadnje še jugo-unitarističnim silam, ki jim pri raznorodovanju Slovencev in potiskanjem njihove samozavesti večtisočletna vkorenin-jenost slovenskega rodu v srednjeevropskem prostoru pač ni ustrezala. Venetska teorija je bila izčrpno podana v knjigi Veneti — naši davni predniki, ki je iz i presenetljivo žolčen in oster oaziv slovenskih »uradnih« zgodovinarjev, ki so jo gladko in v celoti zavrnili, pisce pa osmešili kot fantaste. Vnela se je precej ostra polemika, predali pa se niso ne »venetologi« in ne »preselje-valci narodov«. Na izziv »pre-seljevalcev« so »venetologi« odgovorili s knjigo, kot se za take vrste spora vsekakor spodobi. Ivan Tomažič je pred kratkim izdal zbornik Z Veneti v novi čas in v njem ponatisnil množino najrazličnejših pri- spevkov, ki sta jih spodbudila polemika in izid že omenjene knjige. Urednik zbornika je seveda izbral predvsem prispevke, ki osvetljujejo venetsko teorijo ali zavračajo nasprotne argumente, branil pa se ni tudi kritično zasnovanih prispevkov. Obilno gradivo je razdelil na pet poglavij: prvo zajema odgovore na prispevke v glasilu Slovenskega arheološkega društva Arheo, drugo odmeve na izid in predstavitev knjige Veneti — naši davni predniki, tretje recenzije nemške izdaje knjige, četrto spise in opise v zvezi z vprašanjem Venetov, zadnje pa je obsežnejša razprava univ. prof. dr. Vojislava Nikčeviča Veneti in Slovenci. Omenimo, da je v knjigi ponatisnjen tudi prispevek iz Dolenjskega lista. M. MARKELJ SLOMŠEK MED ZNAMENITIMI Med znamenitimi Slovenci, ki so že dobili svoje mesto v zbirki tega imena in ki jo že vrsto let izdaja Partizanske knjige, imamo zdaj tudi narodnjaka in prosvetitelja škofa Antona Martina Slomška. Kot velja za še nekatere druge pomembne slovenske osebnosti, za katere sme širša javnost kaj več vedeti šele zdaj, ko se je raztrgal svinčeni zastor enoumja, je tudi za Slomška veljalo, da se v javnosti o njem in njegovem aelu ter pomenu za slovenski narod ni kaj dosti govorilo in pisalo. V cerkvenih krogih je bilo tega sicer več, vendar pa Slomšek že po svojem delovanju ne sodi le v ta krog, marveč vednost o njem sodi v splošno domovinsko omiko. Prav zato bo knjižni portret narodno zavzetega in slovenskemu ljudstvu v prid delujočega škofa v Znamenitih Slovencih za marsikoga prvo podrobnejše srečanje z njim in njegovim nedvomno pomembnim delovanjem. Knjigo je napisal mariborski publicist in novinar Braco Za- vrnik, ki je, omenimo mimogrede kot drobno posebnost, pravoslavne izpovedi. Svojo knjigo je označil za publicistični poskus umestiti škofa Slomška v kolikor toliko ob- jektivne okvire. Pri pisanju se je naslonil na dosedanje biografije, izsledke rimskega sim- KNJIŽNI TELEGRAMI — Gospodarska založba Gospodarskega vestnika je izdala knjigo dr. Rada Bohinca PODJETJA IN DRUŽBE. — Slovensko arheološko društvo je izdalo razpravo Andreja Pleterskega ETNOGENE-ZA SLOVANOV in prevod knjige Carla A. Moberga UVOD V ARHEOLOGIJO. nove SPEKTIVANfl, ki je izšla pri ZIPS—u, obdelal afero okoli revije Perspektive. — Ljubica Marjanovič Umek je svojo doktorsko disertacijo nekoliko priredila in izdala v knjigi MIŠLJENJE IN GOVOR PREDŠOLSKEGA OTROKA. — Zasebna založba M&M je izdala ponatis romana VOJNA IN REVOLUCIJA izseljenskega pisatelja Franca Bukviča. Gre za eno od tistih knjig, ki so bile pri nas prepovedane. — Nova slovenska založba Planprint je izdala pesniško zbirko POSLAVLJANJA znanega slovenskega igralca Borisa Kralja. Slovenska samobitnost v črnomaljskih rokah M ulija 1951 je minister-predsednik Sve-vlade Ljudske republike Slovenije za Prosveto in kulturo Boris Ziherl izdal odločbo o . Kravanj ;i takratnega poslopja Telovadnega ^anes P° kulturnega doma r Čmom-za \vateren,je 19- in 20. februarja 1944prvič je h 7 Zverski narodnoosvobodilni svet, ki Sl' vse od formiranja na Zboru odposlancev °.ve*fkega naroda v Kočevju do konca vojne jvisji zakonodajni in izvršilni organ na Slo-sred'frn' Kerpajebil Črnomelj od jeseni 1943 Soki osv°bojenega ozemlja, se je r bivšem Kolškem domu zgodila še cela vrsta po-č‘mbnih dogodkov. Dom so na predlog Zavora ZajPf Eniško varstvo LRS torej zavarovali kub narodnozgodo vinskega pomena kot 'Ur?«' spomenik oz. spomenik narodnoosvo-dff.Sa boja. Pozneje so zaradi sprememb r ,„nem življenju kulturni dom r Črnomlju m°Va ra2Sloševali za kulturni in zgodovinski toneni-k’ Pozodnje maja 1989. Tudi odlok o tnJa,n' vorglasitvi je bil sprejet na podlagi nov^a kulturnovarstvene institucije, tokrat k,,i°me*kega Zavoda za varstvo naravne in Kulturne dediščine. nai na l0‘za kakšen spomenik je šlo in kaj nomi P°menil. za Ravenski narod, so bili v Čr-skep PrePrtčani, da lahko zaradi vsesloven-van' P°mena pričakujejo za njegovo vzdrže-/9go tUdi kaJ republiškega denarja. Vse leto Je Potovalo na republiško kulturno skupijo ’ repub,aki izvršni svet in še kam iz Čmom-bji.. Sramno pisarij. Črnomaljska vztrajnost je ern P°Ptaeana s tem, da so prišli v »C« pro-m takratne republiške skupnosti, kar sicer doit>mrnil° vebko denarja, bi pa bila dobro-kr,u,!>an^na irtjekcija. »In ko smo se že en-nieo ii° Prerinili h koritu, bo prihodnjič iz »Potr h PoleSnHikaj več,« so se tolažili kuri ebovab smo denar za napeljavo centralne gov -e’ veudttrso nas prepričali, da ni lepo, če skla?m° 0 eeutralni kurjavi, in da tudi ni v Proš U Z ločenimi pravili, zato smo morali v Vzdr-^ zaPisoli, da bomo denar porabili za sti s f v.vanje doma. Toda s prihodom nove obla-blj$Je vse skupaj podrlo, ostali smo brez repu-je hiiCga ,nar3a- Celoletno pisanje v Ljubljano o tako zaman. Kljub temu smo aprila lani priloga dolenjskega l .ta začeli napeljevati centralno kurjavo,« pove Nada Žagar, direktorica Zavoda za izobraževanje in kulturo (Zika), pod okriljem katerega je danes kulturni dom. Prav zaradi teh dveh razlogov, torej nastopa nove oblasti in napeljave ogrevanja, je postal po mnenju Žagarjeve status kulturnega doma kot kulturnega in zgodovinskega spomenika zopet vprašljiv. »Ta vprašljivost lebdi v zraku nad nami, nihče pa noče ali pa si ne upa zapisati, kakšen položaj ima r resnici naš dom. Najbolj pa to, da ne pove iskreno, zamerim Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine. Raje bi videla, da bi nam rekli, da dom ni več spomenik, pa četudi samo zaradi centralnega ogrevanja, kot pa da vsi molčijo, mi pa ne vemo natančno, pri čem smo. Sicer pa nas v Ziku ni sram povedati, da zaradi tega nesrečnega ogrevanja nimamo prav nič slabe vesti. In če povem po pravici, raje vidim, da izgubi dom status spomenika, kot pa da bi na račun mrzlih prostorov moral propadati dom in zamirati kulturna dejavnost Status spomenika nam vsaj na republiški ravni ni prinesel ničesar razen tega, da smo imeli neprestano nad sabo stražarja, ki nam je vedno le prepovedoval, nikoli pa nič dajal Priznam, da smo tudi sami r Ziku krivi da nismo na republiki dosegli več še r času, ko je bilo dovolj denarja. Vendar nismo bili preveč agresivni tudi zato, ker nam je bilo med vrsticami rečeno, da se ne spodobi da bi se iz Zika pogovarjali z republiko, ampak naj bipogovo- ~ '■ r " re opravili na višji ravni«pove brez dlake na jeziku Žagarjeva. Seveda Žagarjeva prizna, da še ni povsem vrgla puške v koruzo in da bo Zik skupaj z odgovornimi na občini še enkrat poskusil končno in dokončno izvedeti kakšen je status kulturnega doma, da bodo vedeli, na koga in če sploh še na koga se lahko obrnejo in prosijo za pomoč. Ali pa se bodo lahko, tako kot doslej, zanašali le na občino, kjer je v finančnem planu za kulturne dejavnosti tudi za naprej posebna postavka za vzdrževanje kulturnega doma. »Ne želimo in ne prosimo nikakršnega vbogajme, se bomo že znašli, želimo, kot že rečeno, le iskrene besede o statusu kulturnega doma,«pravi odločno Žagarjeva. »Razumemo namreč, da današnja politika tako in tako ni preveč naklonjena tistemu, kar se je dogajalo med vojno, pa četudi je šlo za temelje slo venske samobitnosti« Kakor koli že, v teh dneh ob obletnici zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v Črnomlju bo zagotovo tudi v republiki zopet veliko slišati o tem, kakšnega pomena je bil za Slovence dom med vojno. Pa potem? Bo do naslednjega februarja zopet ostal le črnomaljski problem? M. BEZEK-JAKŠE Emine pesmi včeraj in nikoli več K dor se zaplete v pogovor z Erno Sinkovič, kmalu spozna, da gospa, ki bo letos dopolnila 80 let, življenje sprejema tako, kot je, z veliko mero razuma in z mnogo čustev, kiji ne dajo miru. Tako je bilo z njo od mladosti in tako je tudi zdaj. Resda r teh letih ne piše več pesmi, da bi vanje izlila svoje misli in notranje stiske, a kljub vsemu velikokrat premišljuje o vsakdanjem življenju, dogodkih in običajnih ljudeh ter se o tem tudi rada pogovarja. Erna je danes že prababica. Svoji pravnukinji Aniti pripoveduje pravljice, veseli se, ker se je njena vnukinja odločila za študij ob delu in skupaj s pravkar upokojenim sinom skrbi za gospodinjstvo. Kadar se zberejo v krogu družine, ko pride na obisk kdo izmed sorodnikov ali dobrih znancev, takrat ji pravijo: »Erna, povej kakšno pesem!« In ona pripoveduje tako doživeto, da se ji še po toliko letih orosijo oči »Zaman prosili po ljubezni materini, četudi smo na glas jokali, zaman bile so take želje, usoda nas v trpljenje pelje.« Njene pesmi niso napisane nikjer, vsaj ne več. Nekaj se jih še spomni, za večino rimajočih se verzov pa čez nekaj let ne bo nihče več vedel. Pesmi je začela pisati pri 14 letih in do vojne se j ih je nabralo že za zajeten zvezek. Vojno je doživljala kot ženska in mati ter sproti beležila vse, kar seje dogajalo okrog nje in v njej sami. To je bilo za njeno zbirko usodno. Ko je nekega dne pritekla soseda in naznanila, da v hišo pri-hahajajo Nemčije bilo njenih pesmi konec. V strahu, da bi zvezek našli gaje naglo porinila r ogenj. Zapisov ni bilo več, nekatere pesmi pa so še lep čas ostale v njenem spominu, a počasi vendarle druga za drugo zbledele. Erna seje rodila na hribovski kmetiji na pobočju Libne kot ena izmed petih Planinčevih otrok. Kljub trdemu delu na kmetiji je rada hodila r šolo. Vsako jutro si je na glavo nadela 8 litrov mleka in ga spotoma odnesla r dolino. V šoli se je dobro učila, zato se svojemu učitelju ni bala zaupati, da bi srčno rada nadaljevala šolanje. Učitelj je takoj pisal staršem, a odločitev ni bila preprosta. Mati ji je umrla, ko je štela šele osemnajst mesecev. Mačeha, ki se je priženila na kmetijo s petimi majhnimi otroki in potem povila še svojega, si ni mogla zamisliti življenja na kmetiji brez Eme. Takrat ji je zaradi tega zamerila, pozneje pa je razumela, da drugače ni moglo biti Tako iz šolanja ni bilo nič. Ko se je poročila s fantom, ki ga je imela rada, čep ra v ni imel kmetije, ji ni bilo za gruntom prav nič težko. Preveč spominov na garanje r rani mladosti jo je vezalo nanj. Rodila je štiri otroke in prestala štiri operacije, pa vendar želi živeti »Zaradi otrok, vnukov, pravnukinje,« pravi Zdaj večkrat razmišlja tudi o tem, kam življenje pripelje nekoč mladega in močnega človeka. Pri tem po tihem misli na moža, ki je pred smrtjo povsem tgubil spomin. V dnevih bolezni ji je nevede uničil tudi zvezek pesmi, ki jih je pisala po drugi svetovni vojni. »Mož je sodeloval s partizani a danes sploh ne vem, če bi to še povedala Toda tako je bilo in pika! Vedno sem pisala o življenju, o tistem, kar se je zares dogajalo. Nihče ne more spremeniti resnice, tudi če so zdaj drugačni časi Mnogo pesmi sem napisala o partizanih, o ljudeh, ki so se upirali Nemcem, o sosedu, ki je umrl r izgnanstvu. Danes teh pesmi nimam več komu povedati Niso več modeme,«pravi z nekoliko grenkobe, a kljub vsemu še vedno odprla za spremembe. V letih po vojni je na vasi manjkalo ljudi ki so znali kaj napisati Ljudje pa so kar naprej morali oddajati prošnje, pritožbe in še kaj. Erna jim je pri tem rada pomagala. Sestavila in napisa la je, kar je bilo treba. Marsikomu, posebno ženskam, je tudi svetovala, kam naj se obrnejo. Nič koliko sosedov in znancev je tudi r najbolj žalostnih urah pospremila na oni svet. Od njih se je pošlo vila s toplo in ganlji vo zadnjo besedo. Preprosto in nikoli pretirano. Še zdaj jo marsikdo pride prosit, da bi sestavila pogrebni govor, a prošnjam le težko ustreže, saj je srčna bolnica »Ne morem verjeti, da je 80 let tako hitro minilo,« pravi in se spet razgovori o svojem življenju in družini »Seveda bi marsikaj spremenila, naredila drugače in se tudi drugače odločila če bi mogla življenje zavrteti nazaj,« se zasmeji mojemu vprašanju. »Kot prvo bi se na vsak način vpisala v šolo. To je bila od nekdaj moja velika želja« Erna Sinko vič zdaj že vrsto let ne piše več. Ni več tistih noči, ko ni mogla zaspati in je r temi sestavila verz, vstala ter ga zapisala Tudi zdaj ne more spati Kako tudi bi, ko se po svetu dogaja toliko slabih stvari. Pesmi pa ne piše več. B DUŠIČ 13\2 Dve leti ne beli ne rdeči M ir se ob delavnikih šopiri za mizami lovske sobe v Kmčkovi gostilni, vse dokler ;a ne prežene opoldansko zvonjenje, ki se prikotali skoz okno, se odbija od sten, se povalja po praznih mizah in se končno odkolinka skozi vrata, ko jih ravnokar odpre gospodar. Anton Papež se piše. Čeprav se gostilni po domače reče drugače, pa je Papežev rod na tej domačiji ukoreninjen že precej rodov, kar dobrih dvesto let, kolikor je moč dokazati z raznimi pričevanji Antona delo ne priganja, pa rad prisede in pove o tem kaj več »Pred vojno je bilo tukaj v Hinjah več gostiln: Pečjakova, Špolarjeva. Skebetova in naša. Za vsako je bilo gostov (krsti, zlasti ob nedeljah in praznikih. Ob drugih dnevih pa smo morali tudi gostilniški krepko prijeti za kmečko delo pa še kako prevozništvo je prišlo vmes, saj je bila vprežna ži vina pri hiši Po vojni je gostilna le ena. Dovolj za ljudi, kolikor jih je Se ostalo tukaj,«pripoveduje Anton in potem na tisto neizbežno vprašanje, se pravi, kako kaže za naprej, skomigne:» Tri otroke imava. Vsi so že pri dobrem kruhu, vendar vsi zdoma. Saj veste, kakšni so bili časi Če človek ni šd v šole, ni bilo nič. Šolan človek rabi primemo dekt in družbo, tega pa tukaj ni Saj ne rečem, še radi pridejo domov, otroci in vnuki in kadar je treba, ob porokah ali pogrebih, nama tudi priskočijo na pomoč, več pa bi težko pričakovala, saj :ma vsakdo svoje delo in skrbi« A nton in njegov brat Edo pripadata generaciji mrtvih. Od tristo fantov, kolikor jih je bilo ob četku druge vojne v fari, jih je preživelo vojno le kakih dvajset Brata Papeža sta uporabljala lastno glavo in nikomur nista preveč aupala. Morda ju je to rešilo. A nton je moral med vojno dostikrat zapreči konja in voziti ranjence ali kak drug tovor na rob roških gozdov. Tam so pošiljko sprejeli partizani injo odpravili naprej po svojih skritih poteh. Dostikrat so se partizani oglasih tudi v vasi. Dostikrat tudi beli Precej je bito tudi domačinov. Na eni in drugi strani Dostikrat tudi daj na eni zdaj na drugi strani Antonu to ni bilo všeč. Zalo ni bil nič preveč navdušen, koso mu partizani septembra triinštiridesetega sporočili da bo moral z njimi Na katerikoli struni bi bil, bi moral streljati na znance in prijatelje. Zato se je obotavljal Domači so patrulji ponudili jesti. Še stražarja sopoklicah i’ hišo in Anton jim je postregel z jedačo in pijačo. Potem pa je v kuhinji jadrno skočil skoz okno in vojskeje bilo zanj konc. V sosedovem podu se je zaril v seno. Globlje v senu je slišal še neko šelestenje, i- j kije kmalu potihnilo. Pozneje se je izkazalo, da sta sosedova fanta, ki sta se prestrašena ko se je Anion priplazil na pod, misleč, da so zasledovalci še globlje zarila v seno. Do desetega avgusta leta petinštirideset torej skoraj dve leti. je Anton v družbi še petih, šestih domačih fantov preživel v skrivnih gozdnih bivališčih. Med njimi sta bila tudi tista dva ki sta partizanih na Javorovici in po neizmerni sreči toda živčno čisto razrvana in naveličana vojne, preživela tamkajšnji pokol Poleti so živeti v podzemnih bunkerjih pozimi pašo siv gosto porasti grupi postaviti kolibo, tako skriti da jo je bih skoraj nemogoče izslediti Hranili so se z divjačino, kiso jo nalovili v zanke, nekaj pa so dobiti tudi s polja in iz vasi dokler je še bila Januarja petinštiridesetega so namreč lahko z grozo opazovati dogajanje v dolini Slišati so, kako so močne detonacije razrušile zidove mogočne farne cerkve, kmalu zatem pa so videti soj požganih domov. Partizani so vas izseliti in jo požgati, boječ se, da bi v njej domobranci utrditi svojo postojanko. Brat Edo se ni skrival Šelje s partizani in bil med njimi devet mesecev, do napada na Žužemberk. Takrat je ušel in se en teden skrival skupaj z Antonom, nato pa nadaljeval pot v Ljubljano. Tam so ga najprej dobro pretepli potem pa vzeti medse domobranci Vendar tudi z njimi ni bil dolgo. Ko so se ob koncu vojne z vlakom peljati proti Ljubljani da bi se umakniti naprej v A vstrijo, je v bližini Ribnice skočil z vlaka in prišel nazaj v skrivališče. Tako se je izognil Petrinja in verjetno tudi Rogu, novi oblasti pa seje javd šele po oklicu amnestije. Res, da so mu jih potem v Žužemberku krepko naložiti, vendar je le preživel Papeževa fanta sta bih tako ena redkih preživelih Toda preživeti je bilo eno, živeti pa drugo. Tudi to je bilo po vojni v Suhi krajini težka »Osem let sem bil občinski odbornik in ves čas sem se zavzemal da bi dobiti sem tako dejavnost da bi ljudje imeti zaslužek in ostali doma vendar zaman. Sedaj je pa skoraj pozno. Tiste, kiso se odseliti, bomo težko dobiti nazaj. Brat Edo je odšel že prej. Lela štiriinpetdeset je vzel harmoniko in vsem oznanil da gre v Kanado. Seveda mu niso verjeli in so se mu smejali Toda mislil je resno in pobegnil čez mejo,« pravi Anton in utihne. Tišina se spet udobno namesti za mizami v lovski sobi T. JAKŠE Krjavelj, si videl hudiča f T -M, on oneta Tekavca pogosto sprašujejo, če hudič je ali ga ni In on vneto zatrjuje, daje, saj ga je videl na lastne oči pa tudi presekal z bridko sabljo. To se dogaja na poletnih igrah na Muljavi kjer domačini vsako leto uprizarjajo eno od dramatiziranih del svojega slavnega rojaka Josipa Jurčiča. Tone je v odigral že marsikatero vlogo, še najbolj pa mu je pri srcu Krjavelj, v katerega se vživi z vso dušo in srcem. Ko zatrjuje, da hudič na svetuje in se prav po krjaveljsko šopiri po odru, spravlja gledalce v dobro voljo in sproščujoč smeh. Toda le redki vedo, da je Tone hudiča res videl Od blizu je zrl v njegovo strahotno obličje in ni dosti manjkalo, da ga ni njegova strašna moč potegnila v brezno brez vrnitve. Ta hudič pa nima glave, trupa in repa, da bi človek dvignil bridko sabljo in ga dokončno in za vedno presekal na dvoje. Ima nešteto pojav in imen: prevara, sovraštvo, brezumje, izdajstvo, vojna, krutost, bratomor, smrt... Vsaka od teh pojav je dovolj, da človeka uniči Zdaj je tu, zdaj tam. Se danes. Zato mu ne bo nikoli prišel do živega. Hudič je pravzaprav del same človeške nravi Tone Tekavec seje rodil pred slabimi sedemdesetimi leti na samotni kmetiji pod Muljavo, skoraj sredi gozda ob potoku Višnjica Kmetija je dejala dosti posla staršema s štirimi otroki dodatni zaslužek pa še žaga ki jo je gnala sila zajezenega potoka Mlademu Tonetu je bilo v stari Jugoslaviji prizaneseno s služenjem vojaškega roka Se predrto je prišel njegov letnik na vrsto za vpoklic, je izbruhnila vojna in jugoslovanska armadaje hitro in neslavno razpadla Ni pa se mogel izmaknili Italijanom, ko so pošiljali slovenske može in fante v internacijo. Avgusta dvainštiridesetega so ga pobrali in znašel se je v Padovi Po italijanskem razpadu so ga skupaj z večjo skupino Slovencev zajeli Nemci in jih vse s posebnim transportom od-premili v Ljubljano. Tu seje nekaj časa zadrževal pri znancih toda na mladega fanta so prežali od vsepovsod Pritisk je postal sčasoma prevelik in vse možnosti so se strnile na tri alternative, od katerih Tonetu nobena niposebno ugajala: ali naj se vrne domov in se izpostavi negotovosti—že prej je slišal za grozovitosti, ki so se dogajale nekaterim, Jurčkovi so biti že nekaj rodov nazaj žagarji. Tone se še dandanes tega posla ne brani, saj staro venecianko zlahka dohiteva. »Moj kruh je bodočnost« P reteklost je popisan list, s katerega se lahko učimo za bodočnost Tako so nam vedno praviti. Toježeres, vendar pa nas izkušnje učijo, da se človek na svojih izkušnjah le malo nauči. Poleg tega je za mnoge študij zgodovine preveč dolgotrajna in naporna stvar, dabistem tratili čas. Kaj bojutri in kaj bo še naprej hočejo vedeti jasno, konkretno, osebno, brez dolgotrajnih analiz, sklepanj in verjetnostnih izračunov. Politiki hočejo vedeti, kaj mislijo njihovi volivci in kaj njihovi nasprotniki, generali, kakšne poteze misli napraviti sovražnik, zaljubljenci bi radi potrditev ljubezni, hazarderji ključ do sreče, šoferji bi radi zvedeli, kje je tisti nesrečni ovinek, da bi se mu izogniti, in bolniki kje je čudežen napoj, da bi ga popiti. Pogledati skozi skrivnostno okno v bodočnost na nek način prelisičiti usodo, to je bila želja ljudi že od pamtiveka dalje. Tudi danes je še prav tako močna kot nekdaj, le daje morda takih ki zares verjamejo, da je skozi to okence mogoče kdaj le pokukati, precej manj. Toda dovolj je že, da želje obstajajo, potem se že najde vodič, ki bo stvar izpeljaL Nekdaj je bilo takih dovolj. Za pogled v bodočnost so uporabljali najrazličnejše načine ter priprave in naprave. Bili so taki katerih napovedi so bile bolj jasne, taki ki so jih dajali za vite v uganke, laki, ki so bili bližje resnici in taki ki so zgrešili bolj. Bili so tudi taki ki so nekatere usodne napovedi plačati z glavo. Da obstajajo taki vodiči tudi danes, nam je povedal oglas v našem časopisu. Napotili smo se ih) njego vi sledi in prišli do vedeževalke Slavice, ki svoje stranke sprejema občasno tudi v No vem mestu, sicer pa je njeno delovno mesto sirna Slovenija: Doma je iz Nove Gorice, kjer una ročno obrt Z vedeževanjem se ukvarja že petnajst let Ko smo se sestati z njo, smo jo seveda najprej pobarati, kako človek postane vedeževalec »Ze moja mati je vedeževala, vendar ne poklicno. Jaz sem jo večkrat opazovala, poslušala razgovorom in že zelo zgodaj ugotovila, da imam notranjo moč in nagnjenje do tega,« pravi Slavica. Sestati smo se v restavraciji hotela Kandija in izkoristili kratek premor med vedeževanji, ki jih opravlja v bližnji zasebni hiši Zgrešiti bi, če bi iskati starejšo žensko zanemarjenega videza, srepega pogleda in s črnim mačkom na ramenih Slavica je urejena ženska srednjih let, prej biji človek prisodil, da je iz poslovnega življenja kot'tz vedežavahtva. Kje se torej skriva moč pogleda v prihodnost? »Ta ni v zunanjosti, temveč v odnosu med stranko in menoj če hitro vzpostaviva vzdušje zaupanja, je delo veliko lažje, lažje se osredoto- čim in uspeh mojega poglabljanja je boljši. So pa tudi taki ljudje, ki so nezaupljivi Z njimi je delo težje in porabim več časa, da vzpostavim stik. Pri delu se poslužujem kari. Za razliko od večine drugih ki se uk varjaio s tem poslom, jih jaz uporabljam le dvaintrideset Kol rečeno, je pri tem zelo važen osebni stik, vendar, če je zaupanje pravo, zadostuje za napoved tudi samo fotografija osebe. Tako se zgodi da vedežujem tudi do pošli« Človek bi sodil da je čas velikih pretresov, gospodarskih in političnih kriz in vojn, kar vse sedaj bremeni svet, kot nalašč za tak posel in da se ljudje kar pogosto napotijo k vam. »Resje, da so ljudje v kriznih časih bolj dojemljivi za neobičajne, lahko bi rekla nadnaravne stvari Vendar jih kljub temu ne zanimajo toliko veliki svetovni problemi kot njihove osebne stiske, ki se v zvezi s tem pojavljajo. Veliko jih je zaskrbljenih za svoje delo, zaslužek, zanima jih zdravje pa kako priti do denarja, službe, še vedno pa je veliko uidi takih ki iščejo srečo in ljubezen, nekoga, ki bi ga imeli radi Spet druge skrbi kje jih čaka nesreča, taka ali drugačna« Pa se je moč usodi izogniti, vplivati nanjo? » Vplivati se da malo, zelo malo. Jaz opozorim na nevarnosti ki jih vidim, vendar se izogniti dostikrat ne da Šepa dajo nekatere stvari ublažiti, predvsem s strankino dobro voljo in samozavestjo, kar izhaja iz večjega poznavanja samega sebe.« Kakšen je poznejši odziv strank? Se vam oglašajo, potrdijo ali zanikajo vaše napovedi? »Velikokrat me pokličejo ali mi pišejo, ko ugoto vijo, da so se moje napo vedi uresničile ali da so jim nasveti pomagati Dostikrat so hvaležni, včasih pa bi radi zvedeli še kaj več.« Tako se je končal razgovor z vedeževalko Slavico. Svojih kart ni položila na mizo, mi pa tudi vseh svojih ne. Vprašali pa smo jo, ali bo v Jugoslaviji kmalu vojna. Glede na to, da je razgovor tekel ravno v času, ko je armada oklicala bojno stanje, dokaj upravičeno. »Zdaj še ne,« je\prepričljivo odgovorila Slavica. In uganita kar brez kart! . < <, ^ >:r c * i > ‘i k fT- J. ki niso bili najbolj vneti za komunizem — ali tvega da ga bodo Nemci odpeljali v konentracijsko taborišče, ali pa naj se pridruži domobrancem. »Kaj sem hotel? K partizanom me ni veselilo, sem preveč dobro vedel, kaj se je dogajalo okoli doma, «pravi Tone, kije tako postal prometni policaj v Ljubljani. S PUŠKO LE EN »ŠUS« »Patruljiral sem po mestnih ulicah in urejal promet,« se spominja Tone. » V bitki nisem bil nikoli, s puško pa sem ustrelil le enkrat To je bilo takrat, ko je bilo rečeno, da bo inšpekcija orožja. Od zunaj se je puška še dala nekako očistiti, cevi pa sem se lotil tako, da sem najprej ustrelil na tablo za tramvaj in jo preluknjal Potem šele sem se je lahko lotil s čistilom. To je bil edini strel, ki sem ga sprožil v drugi svetovni vojni« Maja leta petinštiridesetega se je pričel veliki beg. Zadnje dni vojne so se proti Koroški vile dolge kolone vojaštva vseh vrst pa tudi mnogo civilistov, moških, žensk in otrok je bilo med njimi. Tone je dobil motor in z njim naj bi vzdrževal zvezo in red med splošno zmedo, ki je ob tolikšni množici različnih beguncev naslajala. »Dvakrat sem šel iz Borovelj nazaj skozi ljubeljski predor, ki nikakor bi bil tak, kot je danes, saj je bil še »> gradnji Mokro in temno je bilo v njem. Na oni strani pa tudi negotovost, saj je bil most preko Drave, kije ločila begunce od zavezniških položajev, v partizanskih rokah. Tako sem prav jaz prepeljal dol člana takratne vlade — to sta bila dr. Kremžar in dr. Basai — ki sla se pregovarjala z Angleži o predaji prav tako komandanta dvaindvajsete čete — Cof seje pisal — kije znal angleško, da so se lažje zmeniti« Ko so domobranci po krajši, a siloviti bitki zasedli mosi so se trume beguncev prevalile na drugo stran, kjer se je vojska po vseh pravilih in vnaprejšnjem dogovoru predala zaveznikom. Sledili so dolgi dnevi čakanja na travnikih onkraj Karavank. Tone se spominja, da je bila zato vest, da bodo odpotovali naprej v Italijo, kjer se zbira jugoslovanska kraljevska vojska, pravo olajšanje. Čete so druga za drugo korakale v zapne živinske vagone, toda smeh in pesem sta kmalu zamrla, ko seje pri prvem postanku izkazalo, da so bili prevarani in izročeni Titovim partizanom. Ti sovraštva in prezira niso skrivali V srbohrvaškemjeziku so zahtevali denar, ure, zlatnino. Na zadnjih postajah proti Kranju jim je prišlo prav že vse, kar je bilo uporabnega, in marsikateri pomik je bil zra ven še dobro prebunkan. Tonetu se je zdelo, da je bil med tistimi ki so pretepali in zahtevali dragocenosti tudi marsikateri Slovenec, a se je s srbohrvaščino le pačil SKOK Z DRVEČEGA VLAKA Dandanes se okoli te predaje veliko piše in govori Angleži se izgovarjajo, da so ujemike predali zato, ker so morali zaradi nevarnosti spopada s Titovo vojsko očistiti Koroško, in da so jim Titovi pogajalci zagotovili pravno ravnanje, zločincem pravično sojenje, ostalim pa svobodo. Tone pravi, s kleno primero, da so to prazne marnje: »Tat je tako tisti, ki krade, kot tisti, ki Žakelj drži Mislim, da so to naredili čisto namerno in da jim je bilo prav mata mar, kaj se bo z nami zgodilo. Samo da so se /ms znebili« Tone je bil v prvem transportu, ki je odpeljal proti Kranju in potem naprej. Ni še moglo biti prič, samo slutnje so bile, kaj se bo s temi transporti dogajata. In slutnje so bile Tonetu do volj. Ko je vlak ponoči vozil mimo Grosupljega pa potem verjetno zaradi neke o vire na progi zopet nazaj proti Ljubljani in je Tone videi kako se c daljavi v mesečini kopljejo dobro znani obrisi domačih hribov, je odločitev dozorela. Obesil se je na mrežo okenca v živinskem vagonu, v katerega so bili strpani in ta jepod težo popustila. Pot v svobodo je bila odprta. »Ne skoči vsi bomo zaradi tebe nastradali!« so ga rotili nekateri. Toda Tone se ni dal pregovoriti On in še dva prijatelja so skočiti Drug za drugim so se zvalili po nasipu navzdol Tam naprej je še zarezgetal mitraljez in vlak je izginil f temi Njegovih potnikov, veliko znancev, sorodnikov in sosedov, niso nikoli več videli požrla so jih roška brezna. Ko so si opomogli od bušk, ki so jih dobili ob skoku in valjenju po nasipu, so krenili proti domu. Smer so poznali in po nekaj urah klatenja so ob zori že zagledali domače strehe. Te sije potem Tone lahko dodobra nagledal, saj se je celih šest let skrival okoli domačije. Le domači in žena Marija, ki je bita tedaj še njegovo dekle, so vedeli zanj. Vendar je morala oblast slutili, daje živ. kajti v začetku petdesetih so poslali k njim človeka, ki naj bi ga nagovoril k predaji. Po šestih letih skrivanja se je torej Tone javil in bil le štirinajst dni zaprt zaradi zaslišanja. Niso ga tepli, le neprestano zasliševali in nagovarjali k sodelovanju. »Pa le ni bita tako hudo,« se zapora spominja Tone, »če bi bili še tako brihtni, kot so bili žleht, pa bi mi gotovo bita težje.« Tedaj je Tone že dobro vedel, kaj se je zgodilo njegovim sopotnikom v Rogu. To je zvedel od Milana Zajca, kije ušel iz jame in sedaj živi v Kanadi, pa od znanca Naceta, ki je skočil s kamiona. Ko gaje Tone obiskal, sije sdra vil rane na rokah in ramenih, ki jih je dobil od žic. Zarezale so se globoko v meso, tako močno so bili z njimi zvezani. Med prevozom skozi gozd je tisti kijeklelalza njim, Nacetu kar z zobmi pregrizel žice, ta pajih je osvobodil še devet. Skupaj s stražarji so se z valili s kamiona. Kako in če je uspelo zbežati še komu drugemu, pa Nace ni vedel povedati Povedal paje grozno stvar. Vse, brez izjeme pobijajo. SKRIVAČ TONE PRIDE NA ODER Po šestih letih prostovoljne izolacije je Tone spet lahko zaživel normalno življenje. Poročil se je, imel dva otroka, delal na kmetiji in na žagi, ki ju j eprevzel po svojem očetu Pot do samotne kmetije sredi gozda ob potoku Višnjica je kar težko najti kajti domačini Tekavcev skoraj ne poznajo-Pri Jurčko vih pra vijo domačiji, in ko člo vek omeni to ime, prej vprašujoči obrazi takoj prijazno zasijejo. Tudi Tonetovemu očetu je bita ime Tone, toda ded, kije žago kupil je bil Jurij, od tod torej Jurčkovi. Da pa ne bi bita hišno ime kar tja v en dan, je dal Tone svojemu sinu ime Jurij. Tako se bosta imeni gospodarja in domačije spet združili Kot rečeno, je ded Jurij kupil žago z nekaj zemlje. Žaga je bita po izročilu tast graščine Kravjek, znane iz Jurčičevih zapisov. Tudi žago je Jurčič', kijoje dobro poznal, opisoval Prav po Jurčičevih zapiskih je Tone, kida veliko na tradicijo, obnovil omarico na žagi Žaga sama je seveda nekoliko modernizirana, vendar je še vedno na vodni pogon. Najprej je delala na »koš«, kot so včasih rekli staremu, skoraj neposrednemu prenosu, potem jo je oče nekolikanj moderniziral, Tone pa je vgradil turbino, ki sedaj žene žago venecijanko. Vendar za to rabi 400 litrov vode na sekundo, za to pa se za jezom ne nabere vedno dovolj vode. Tudi sicer so bila poslopja ob domačiji prav stara in častitlji va. In ko so iskali primeren pod, da bi ga postavili na Jurčičevini so se ustavili pri Jurčko vem podu, kije bil še najbolj star in a vtentičen-V bližino Jurčičeve rojstne hiše sta ga prestavila potem največ kar sama Jurčkova, oče in sin, saj jima gre deta z lesom dobro od rok. Tudi drugib popravljalnih del na Jurčičevim se lotita, če ja potrebno. Še največ pa Jurčko vi delajo pri ljudskih igrah, ki jih po Jurčičevih delih domačini vsako leto uprizarjajo na Jurčičevini Vsa družina je angažirana, od očeta Toneta, žene, sina in snahe, hčerke in tasta ter obeh vnučkov. Eni so igralci, drugi pripravljajo sceno ali kostume. »Že pred vojno smo igrali pri gasilskem društvu in na raznih podih. Po vojni so iskali primernegu Krjavlja, pa so našli mene,« pravi Tone, »od takrat mi žilica ne da miru. Saj je res nerodno, ko igramo ravnojunija. Takrat imamo kmetje največ dela s spravilom sena. Pa vedno pravimo: še letos bomo zdržati drugo leto nas pa noben bog rte spravi več na oder. Pa pride zima, dolgčas in hitro pozabimo, kaj smo grozili in že razmišljamo, kako lepo bo poleti ko bomo spet igrati Vsa vas sodeluje in prav ponosni smo, da gre glas o našem rodnem kraju okrog po Sloveniji Na eni sami predsta vi se je zbralo že 2.500gledalce v, pa naj & kdo reče, da se nam ni splačalo potruditi Kar s predstavami zaslužimo, takoj vložimo v opremo m v popravita Jurličevine.« Tone je za svojo prizadevno:1 preje! kot eden redkih ljudskih igralcev, tudi S rjevo nagrad0; poleg tega pa še kopico drugih iznanj. Naj večje priznanje zanjpa je, ko lahko jmali vasi zaigr° Krjavlja. Sedaj ga že dolgo Dve leti igrajo namreč eno deta, potem se tai.jo drugega. Tako S° lansko leto igrali Tihotapce, ki jih bodo ponoviu še letos. Prav za vlogo v njih je Tone dobil nagrg do. Toda, ko bo kot prišel na vrsto spet Krjavelj ih ga bodo vprašali, (e hudič je, bo Tone prav od srca odgovroih »Seveda je. saj sem ga videl!« ... TONEJAKSt 14{2) I -I I* 'i ‘ r " ' illiP — V T« Nekdaj je bila žaga last graščine Kravjek! Torte je vgradi! turbino, daholjV Izkoristi Včasih si°F šibki tok Višnjice. ’ , , | • f i , ,v ’■ *•' iv,»-ir. i •, . vjirjtj;? v- jjj")-jrv v ----------- —4-------------------------------------- -— ----------------------------------I r* I doga dolenjskega lista nagrada na hrib Žreb je izmed reševalcev 4. nagradne knžanke izbral BRANKA KOZOLE-TA iz Leskovca. Za nagrado bo prejel knjigo sodobnega slovenskega pisatelja Franja Frančiča Milostni strel. Nagrajencu čestitamo. Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 25. februaija na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Glavni trg 24. 68000 Novo mesto, s Pripisom KRIŽANKA 6. REŠITEV 4. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 4. nagradne križanke sejbrano po vodoravnih vrstah, glasi: SP, OIDIPUS, RAŠKA VOST, ISTER, PTA, SPA, SIAN, SAALBACH, ADRIANA, LO, PART, ANSERMET, ARA, AGA, MIAMI, MANITU, MOAMER, ERATOSTEN, OŽA, TARAS SLA, NIČ. * V rnasu človek je bitje, ki ne pride drugače do popolne zrelosti, kakor da vsaj v prehodni fazi postaja sam sebi Problem. H. E. HENGSTF.NBERG Samo na boga se ne moreš jeziti, °e pošlje smrt, za vse ostalo na svetu Pa mora nekdo odgovarjati. Č. AJTMATOV Kjer ni vprašanja, ni znanosti, znanost se razvija iz vprašanj, na Katera naj bi dajala odgovore. A. TRSTENJAK MIlIlČGkg ki ifjjC ClCktfikO NAGRADNA KRIŽANKA STANJE 1 JAM IGRAŠ KARTAMI PEVEC PESTNER GLSTEVNIK SREDOZEMSKA OKRA-cwa RASTLINA PRESTOL- NICA PERUJA COHALNIK TEMELJNA RESNICA LEOPOLD SUHO- DOLČAN GR. BOGINJA USODE PRODUKT ZGOREVA- NJA POKRAJINA V VOJVODINI AVTOR J. UDIR BELGIJSKE TERME KRISTUSOV MANOGRAM DRUGO IME ZA TUR. LUKO IZMIR KEM. SIMBOL ZA SVINEC GstKf'' 1,00 TBOp- SKIH GrGuE KUŠČARJEV IGRANA KONJIH Z LESENO ŽOGO HALOGENI KEM ELEMENT Bolna pesem slovenskih gozdov Lanske meritve kažejo izboljšanje stanja slovenskih gozdov — Še vedno med ._____najbolj poškodovanimi v Evropi — Ponovno poslabšanje Gozd je življenje. Ne zgolj sam po se-Pi kot edinstvena združba rastlinstva in rivalstva, marveč je življenje v najšir-pomenu te besede, je eden od bistvenih činiteljev, ki omogoča, da ta svet deluje tako, kot deluje, daje tako bogat ^živimi oblikami in tako raznovrsten. Ni mogoče zapeti dovolj visoke pesmi vale gozdu, tako je enkraten in tako Pomemben. Slovenci imamo srečo, da je naša domovina gozdnata. V povprečju pokriva več kot polovico slovenske-|.a ozemlja gozd. Gozd premnogim na-,'m ljudem že stoletja reže vsakdanji . ruh, vsem nam pa čisti zrak, očiščuje m zbira dragoceno vodo, preprečuje erozijo in sploh dobrodejno deluje v Prostoru. Žal se tega ne zavedamo dovolj jas-uo. Kako si sicer razložiti nadvse ža-ostno dejstvo, da so gozdovi v Sloveniji groženi, da jih z najrazličnejšimi dejavnostmi uničujemo in potiskamo na tob preživetja. Slovenski gozd je ogro-en. Bolj kot drugi evropski gozdovi! T)a je res tako, govore podatki, ki jih vse od leta 1985 sistematično zbira . tltut za gozdno in lesno gospodarja pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani Pomoči gozdaijev vseh slovenskih gozdnih gospodarstev. Lani so zbirali Podatke opazovanj in meritev poško-vanosti gozdov na 140 opazovalnih temK nah M obdobje od julija do sep-rp« > ■ Obiranje poteka po enotni te-r*čni metodi, ki jo v skladu z dogo-un^v Evropski gospodarski komisiji in« i ■iai° ovropske gozdne ustanove -A rok®, zato so seveda tudi primerljivi Jjvtatki za posamezna območja. Zani-i ,° ln za naše razmere zelo značilno Jiio 5® dogovora drži Slovenija, ostala ven " 8V*'*a’ ^ Je sloer podpisala kon-DajClJ0 o opazovanju in meijenju pro-7gozdov, pa ne sodeluje. Prav-ev^rav,a' dosti manjkalo, da bi iz teh opskih prizadevanj ne izpadla tudi Slovenija. V sedanjih težkih časih, ko vse ustanove bolj ali manj pesti pomanjkanje denarja, je slovenskemu gozdarskemu inštitutu priskočila na pomoč Avstrija, ki je pokrila del stroškov. Zahvala za to gre utečenmu in dobremu sodelovanju naših gozdarskih strokovnjakov z avstrijskimi in plod- A H A- Ife-’ ■ 4 '■ Je to usoda slovenskih gozdov? nemu sodelovanju naših in avstrijskih ustanov. V tem pogledu smo že vključeni v Evropo. Lanska opazovanja in meritve so pokazale, da seje stanje slovenskih gozdov nekoliko izboljšalo. Stopnja poškodo-vanosti gozdov v celoti se je v letu dni zmanjšala za 4 odst. Pri posameznih drevesnih vrstah je izboljšanje različno. Najmanjše je pri iglavcih, ki ostajajo najbolj ogroženi, še posebej jelka, ki je sploh najbolj poškodovana drevesna vrsta pri nas. Gozdaiji pravijo, da je že vsaka 15. jelka v slovenskih gozdovih popolnoma suha. Bori sicer niso tako poškodovani kot jelke, vendar pa je pri njih prišlo do izrazitega poslabšanja glede na stanje pred letom dni. Gozdaiji so našteli veliko novih poškodovanih borov, kar pomeni, da seje poškodova- syet v šteuilhah PORABA ENERGIJE V državah Evropske skupnosti Poraba energije v svetu narašča, spreminja pa se tudi njena sestava. 110 posebno drastičnih sprememb je prišlo po letu 1973, ki gaje zazna-roovala tako imenovana naftna kriza. V državah Evropske skupnosti se I* na račun vse bolj drage nafte povečevati delež električne energi- Je, kije rasel tudi vsa naslednja leta. Po umiritvi seje delež nafte ponov-m°čno povzpel, v novejšem času pa je začel upradati. Graf kaže de-eže posameznih energij v stolpcih, ki naznačpjejo odstotke in njihovo r«st v posameznih obdobjih. nost borov povečala, in sicer kar za 22 odst. Listavci se bolje držijo. Najpogostejši predstavnik listavcev v slovenskih gozdovih je bukev, ki ostaja najbolj zdrava drevesna vrsta v Sloveniji sploh. Gozdarji so lani izmerili za 8 odst. zmanjšano poškodovanost že tako krepke bukve. Podobno trenutno izboljšanje kaže tudi hrast. Vendar bi bil ob teh podatkih vsak optimizem popolnoma odveč, opozarjajo naši in avstrijski gozdarski strokovnjaki. Izboljšanje namreč ni posledica manjše onesnaženosti zraka ali izboljšanih splošnih ekoloških razmer v Sloveniji, marveč gre predvsem za trenuten splet ugodnih vremenskih in drugih činiteljev rasti ter za rezultate skrbnega in doslednega strokovnega gospodaijenja z gozdovi. Dejstvo je namreč, da so slovenski gozdovi še vedno med najbolj poškodovanimi v Evropi. Primeijava kaže, da gre za podobno stopnjo poškodovano-sti, kot jo beležijo v Švici, medtem ko imajo naši sosedi Avstrijci gozdove bistveno manj poškodovane. Za‘optimizem je še toliko manj razloga, ker svetovne izkušnje govore, da lahko skoraj zanesljivo pričakujemo ponovno poslabšanja stanja gozdov pri nas. Kompleksni vzroki za propadanje gozdov kljub velikim naporom in prizadevanjem znanstvenikov vsega sveta še niso povsem ugotovljeni. Ve pa se, da je eden od uničevalcev gozdov onesnažen zrak. Za slovenske gozdove je to še posebej značilno in razvidno. Zato gozdaiji nadvse resno trkajo na zavest vse družbe, naj propadanju gozdov posveti vso pozornosti. Gozd je življenje, gozd v tem pogledu nima cene, ker je njegova cena enaka ceni življenja. Brez gozda tudi »moje dežele« ni. M. MARKELJ Po sledi mita Arheolog sledil izročilu in odkril staro mesto V ljudskem izročilu in starih legendah je zrno resnice. O tem so se prepričali že mnogi raziskovalci, ki so krenili po nejasnih sledovih pripovedk in poiskali njihove stike z resničnostjo. Eden takih je tudi arheolog Peter Shinnie, ki raziskuje zgodovino afriškega ljudstva Ašanti. Ašanti so ustvarili kulturo, kije cvetela na ozemlju sedanje Gane in je dosegla svoj višek v 18. stol. O sami kulturi zgodovinarji že veliko vedo, medtem ko je ostal izvor Ašantov neznan. Arheolog Shinnie se ga je odpravil iskat s pomočjo ustnega izročila, ki seje prenašalo iz rod v rod in je še danes živo v dvomilijonski skupnosti Ašantov. Tri leta je zbiral pripovedke in mite, potem pa seje odpravil na kraj, kjer naj bi, kot pravi izročilo, iz luknje v gozdu prilezli na svet prvi Ašanti. Na kraju je arheolog našel skupino manjših nizkih gomil, v njih pa je z izkopavanji odkril ostanke lončevine, stare več kot tisoč let. To je vse, kar se je ohranilo. Shinnie domneva, daje pred kakimi 1100 leti na tem mestu stalo veliko naselje z nekaj tisoč prebivalci. Njegovi prebivalci pa so se preživljali s poljedelstvom. Gigantski spomenik Slovesna otvoritev pol stoletja po nastanku Ameriški kipar Gutzon Borglum je imel v glavi same velike načrte, predvsem pa željo, da bi klesal gigantske spomenike. Prvega in v svojem življenju največjega je začel ustvaijati leta 1916, ko je pričel v 200 metrov visoko skalnato pobočje Skalne gore v zvezni državi Georgiji klesati gigantski portret kon-federacijskega generala Roberta Leeja. V načrtuje imel, da bo generalovemu liku sledila še četa vojakov, s čimer bi ustvaril največji spomenik v ZDA, če ne kar na svetu, vendar je projekt opustil zaradi sporov z investitorji. Zamisli o gigantskem spomeniku pa ni opustil. Leta 1927 seje neustrašni kipar lotil dela, po katerem je kasneje postal svetovno znan. Spopadel se je s skalnato gmoto Rushmorea v Črnih hribih v Južni Dakoti in iz mogočnih skal začel klesati portrete štirih ameriških predsednikov: Was-hingtona, Lincolna, Jeffersona in Roosvelta. Vsak od izklesanih obrazov meri od brade do temena nekaj več kot 18 metrov. Delo je dokončal pred začetkom druge svetovne vojne, umrl pa je leta 1941, ko so velikanski spomenik še urejali za slovesno otvoritev, do katere pa potem ni prišlo. Letos poleti bodo končno le opravili slovesno otvoritev gigantskega spomenika in tako počastili 50—letnico smrti kipaija. Za to priložnost bodo kipe očistili in poskusili popraviti razpoko, ki seje pojavila na portretu predsednika Was-hingtona. Mala vodna elektrarna Mlinček je primerna za mline in žage na manjših vodotokih — Enostavna uporaba Na dolenjskih in belokranjskih vodotokih seje nekdaj vrtelo veliko mlinskih koles, ki so poganjala mlinske kamne, stope in žage. Danes jih je veliko opuščenih, ker se je življenje pač toliko spremenilo, da niso več potrebni. Potreba po domači električni energiji pa je ponovno obudila zanimanje za nekdanje mline in žage na manjših vodotokih, saj jih je mogoče koristno uporabiti kot male elektrarne za dodaten ali samostojen vir električne energije. Med domačimi malimi elektrarnami je zanimanja vredna vodna elektrarna Mlinček, ki jo je zasnoval dipl. inž. strojništva Ignac Kozina. Gre za vodno elektrarno, ki je namenjena izkoriščanju vodne energije manjših vodotokov na višinskih razlikah od enega do osmih metrov, daje pa do 7,5 kW električne moči, odvisno od vodnega pretoka. Kot trdi inž. Ignac Kozina, je Mlinček še posebej primeren za vgradnjo v obstoječe vodne objekte od mlinov do hudourniških pregrad, kar njegovo vgradnjo poceni. Blok hidroelektrarne sestavljata ak-sialna propelerska turbina in prek navpične gredi z njo povezan generator. Pretok vode skozi turbino je mogoče uravnavati sezonsko glede na razpoložljive količine vode, in sicer tako, da se zamenja cel rotor. Zamenjava je preprosta in jo je mogoče opraviti v nekaj minutah. Elektrarno se da priključiti na javno električno omrežje, lahko pa obratuje tudi samostojno, neodvisno od = MINI ZANIMIVOST;: Franc Derganc: MOJI ZAPORI Prvi dan smo ujeli 25 miši in jih postavili v špalir k vratom celice. Sicer pa je bilo v naši celici kakor v »oštariji«. V kotu je bilo najmanj 10 litrov vina in jedače vseh vrst. Vino smo žulili cel dan, tako da je vsak večer prišlo do prepira. Največkrat sta se sprla Tone Nampelj in Jože Malnarič — Dunajčan. Dunajčan je obkladal Namplja s pridevkom Smoška podgana, ta pa njemu nazaj: »Ti si pa Duničan, ki na flinto piska!« Malnarič je bil namreč vnet lovec, saj je živel na Gabru tik pod gozdom. Bilo je prepira in smeha na pretek. Dobre volje nam ni manjkalo, saj smo čakali, da bo vsak čas Italija propadla, kar pa se je uresničilo precej kasneje, šele 8. septembra 1943, ko smo bili vsi v taborišču Visco. V začetku januarja 1943 je prišel v celico Gasparini in nam med solzami povedal, da gremo še isti dan naprej. Zopet smo šli na črnomaljsko postajo. Namestili so nas v vagon stranišče s kakimi 15 luknjami na štrbunk. Italijani so imeli pri vsakem vo- jaškem transportu priključen tudi vagon stranišče. Vlak se je ustavil v Novem mestu, kjer so nas iztovorili. V novomeškem zaporu sem se znašel drugič v tem letu, a zdaj sem prišel v večjo celico s pogledom na Krko. V kotu je bilo z lesenimi deskami ograjena kibla za stranišče. Zdelo se mi je, kakor da sem v hotelu. V Novem mestu ni bilo vina, toda z arestanti smo se odlično razumeli. Bili so metliški aktivisti: Pavle Pavlovič Pepi Rajmer, Ivan Urh, Rudi Kremesec, od No-vomeščanov pa dva Mikca in Semičan Kofalt, vaški zaščitnik z Osojnika. Cele dneve smo igrali »ajnc« za šibice. Tu so bili poleg karabinjerjev tudi slovenski pazniki, a se nam je kolcalo po Gaspariniju. Proti koncu januarja 1943 smo se z težkim srcem poslovili od Novega mesta. Nas, štiri Semičane, in Cvetka Hudoklina iz Šentjerneja so odpeljali v Ljubljano v Belgijsko kasarno, kjer nas je prevzel »apputato«, z imenom Žaba. Pod tem imenom so ga poznali vsi zaporniki. javnega omrežja, saj ima asinhronski generator lastno vzbujanje. Generatorji so različnih moči, od 2,2 do 7,5 kW, vgradi pa se jih glede na količino vodnega pretoka. Postavitev ni zahtevna. Treba je le zabetonirati temelj, za kar gre približno tretjina prostominskega metra betona, in po koritu napeljati vodo do turbine. Ni potrebna gradnja strojnice. Mlinček je mogoče postaviti na mesto, kjer seje nekdaj vrtelo mlinsko kolo, pri tem pa se lahko uporabijo že zgrajeni kanali, zajezitve ali pregrade. MiM 1 MINI ZANIMIVOST:^ DRAGE FOTOGRAFIJE Ne gredo dobro v prodajo le slikarske umetnine, ki dosegajo vrtoglave cene na dražbah najbolj slovitih dražbe-nih hiš, kot sta Sotheby in Christie, presenetljivo visoke cene dosegajo tudi umetniške fotografije. Tako so pred kratkim pri newyorški dražbeni hiši Christie prodali fotografsko delo Dvojni čopič avantgardnega ustvarjalca Mana Raya za 125.000 dolaijev. »Pametna« čelada Pilot ukazuje helikopter-ju in orožju z očmi Zalivska vojna bo tako, kot so doslej vse vojne, prinesla na dan veliko novosti v vojaški tehniki. Predvsem gre za celo vrsto novega orožja in elektronskih pripomočkov, ki so se v Zalivu znašli na praktični preskušnji. Med zanimivejšimi elektronskimi čudesi iz sodobne Marsove orožarne je »inteligentna« čelada, ki jo uporabljajo ameriški piloti protitankovskih helikopteijev. Gre za čelado, s pomočjo katere pilot upravlja z napravami v helikopterju, usmeija nočno infra rdečo televizijsko kamero za zasledovanje tankov, usmerja orožje proti cilju in daje še kup drugih ukazov zgolj z očmi. Čelado so izdelali v družbi Honey-well. Zamislili so si jo kot elektronsko vez med napravami v helikopterju in pilotom. Tako »pametna« čelada hkrati ko spremlja gibanje pilotovih oči in glave in vse gibe posreduje računalniku, pilotu tudi odslikava posnetek področja, nad katerim leti, ter mu posreduje tudi vse podatke, potrebne za učinkovito upravljanje in delovanje. Ko bo prišlo do večjih kopenskih bojev, bodo protitankovski helikopterji in njihovi piloti s »pametnimi« čeladami vred pokazali, koliko so zares vredni. MESTO — PLINSKA CELICA Mexico City, mesto, ki beleži najhitrejšo rast prebivalstva in se je z 20 milijoni prebivalcev že vpisalo na sam vrh lestvice največjih mest sveta, se spreminja v pravo pravcato plinsko celico. Posledice hudega onesnaževanja zraka so iz dneva v dan hujše. Ne samo, da propadajo stavbe, da poginjajo ptice, vse večje tudi obolelih meščanov. V mestnih šolah beležijo vsakodnevni izostanek od pouka najmanj 10 učencev v vsakem razredu zaradi bolezni dihalnih organov, neposredno povezanih z onc-snažnim zrakom. Ta mesec so naprave v mestnem središču zabeležile najhujše onesnaženje doslej. Mestne oblasti so prepovedale promet v središču mesta, ukazali so za tretjino zmanjšati porabo energije v vsej mestni industriji, učinka pa ni pravega. Mexico City je postal plinska celica. Nevaren je Tudi malo povišan krvni tlak je lahko nevaren Zdravniki že dolgo svarijo pred visokim krvnim tlakom. Minilo bo sto let od takrat, ko je ameriški možganski kirurg Harvey Čushing, in za njim še drugi, pričel meriti krvni tlak, ker je spoznal, da je to zelo zgovoren pričevalec dogajanja s srcem in ožiljem. Ves ta čas pa zdravniki niso postavili ostre meje, ki bi ločila normalen krvni tlak od visokega. Kot sledi iz najnovejših raziskav, bo treba ta prag postaviti celo nižje, kot so ga doslej najbolj pedantni zdravniki, vsak visok krvni tlak pa je treba razumeti kot nevarnost za zdravje. Raziskave, ki jih je opravil dr. Stevo Julius z univerze Michigan, kažejo, da celo mejni krvni tlak lahko poškoduje srce in krvne žile. Ljudje bi morali narediti kar se največ da, da znižajo visok krvni tlak, tudi če je na meji z normalnim. Mejo so zdravniki doslej postavljali na 140/90 (prva številka označuje, s kakšno močjo pritiska kri na stene žile, ko srce kri požene po ožilju, druga pa jakost pritiska, ko srce miruje). Raziskave kažejo, da bo treba mejo postaviti na 130/94. Na tej meji se že lahko začenjajo kardiovaskularne težave, srčna mišica pri takem krvnem tlaku že lahko zgublja gibkost in se med mirovanjem dovolj ne spočije. Dr. Micheal Horan z Narodnega inštituta za srce, pljuča in kri pravi, daje krvni tlak 130/94 znamenje, daje treba nekaj storiti. Ni sicer treba še jemati zdravil, dobro pa je omejiti uživanje soli, maščob in se redno nekoliko razgibavati. Možak je namreč kar naprej regljal. Drugi »apputato« Na-poli je bil bolj prijazen. Na hodniku nam preiskali prtljago. Žaba mi je zaplenil zemljevid Italije. Vse so nas dodelili v celico št. 6. Poleg naše celice so bili zaprti dr. France Kidrič, brata Vidmarja, Juš Kozak, veletrgovec Šarabon in drugi. Dr. Kidriča so včasih podnevi in zvečer spustili na sprehod po hodniku. Bil je zelo visok, močan možakar. Žaba mu je segal komaj do ram, sicer pa nanj ni regljal, je pač spoštoval univerzitetnega profesorja. Po arestantskem telefonu smo zvedeli, da imajo naši sosedje med seboj kon-fidenta. Kdo bi to bil, pa nismo zvedeli. Kmalu za nami so pripeljali v celico naproti naše ujetega Ivana Roba in še nekaj partizanov. Vse te so čez nekaj dni ustrelili kot talce, v njihovo celico pa so premestili nas, Novomeščane in Bločane. Hrana v Belgijski kasarni je bila zelo slaba; enkrat dnevno plitev pločevinast krožnik mineštre in košček kruha. POTA in sni# 'it Vsak kilometer eno življenje Na dolenjskih cestah lani 246 prometnih nezgod, katerih posledice so zastrašu-joče — Najbolj krvav de avtoceste med Trebnjim in Novim mestom PONESREČENI TATVINI ČRNOMELJ — Kar precej sreče sta imela prejšnji teden Črnomaljca Vladimir Stopar in Ilija Piljič. Prvemu je nekdo skušal iz garaže ukrasti stoenko, a je bila ključavnica zanj pretrd oreh, NOVO MESTO — Zagotovo bodo lanske ugotovitve o dogajanjih na dolenjskih cestah še kako vplivale na delo miličnikov novomeške UNZ. Resda seje na območju črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine pripetilo kar precej manj prometnih nezgod — vključno z dolenjskim delom avtoceste Ljubljana—Zagreb jih je bilo lani 246, predlani pa 262 — toda skokovito je porastlo število tistih najhujših. Takih trkov je bilo lani namreč kar 48. Število mrtvih je od predlanskih 41 naraslo na 63, če pa jim dodamo še tiste na posavskem delu dolenjske magistrale, ki jo prav tako »pokrivajo« novomeški prometniki, pridemo do zastrašujoče številke 70 mrtvih. KONEC SMUČANJA — Neznan storilec je v noči na 10. februar iz prtljažnika osebnega avtomobila Novomeščana Janeza Regina ukradel smuči z vezmi. Plen je vreden vsaj 4 tisočake. POLNA DENARNICA — Nekdo je 9. februarja med 9. in 13. uro iz kuhinje Mercatorjevega bifeja na Ulici Mirana Jarca v Črnomlju ukradel denarnico, last Biserke Plut iz Rožnega Dola. Zmikavt je z denarnico dobil S stotakov, osebne dokumente ter čekovno izkaznico. IZGINIL RADIOKASETOFON — Na nepojasnjen način je v noči na 9. februar dobil noge radiokasetofon z dvema zvočnikoma, kije bil do tistega dne na polici gostilne Majolka v Straži. Gostinci so vsaj ob 2.800 din. ODNESEL ORODJE — V času med 2. in 9. februarjem je nekdo obiskal nedograjeno stanovanjsko hišo v Črnomlju, last Vladimirja Melinčka iz Semiča. Nepridiprav je odnesel več orodja, med drugim Black & Deckerjevo brusilko. Škode je za 30 tisočakov. OSTALI BREZ OBUVAL — 5. februarja med 10. in 13. uro je nepridiprav obiskal prostore osnovne šole v Črnomlju in iz garderobe zmaknil dva para škorenj-cev, last učenk Snežane Tolič in Milojke Jacminovič. Dekleti oziroma starši so ob 1.400 din. KJE SO HLAČE? Tako so se prejšnji leden spraševale trgovke v novomeški Juliji, ko so ugotovile manko ženskih hlač. Novica ni vredna objave le zaradi izginotja oblačila, pač pa tudi zavolje cene hlač: 1.500 din OBEŠALNIK BREZ JAKNE — Stra-ian Srečko Jurišič seje 9. februarja med 20. in 23. ur zadrževal v biljard klubu novomeškega kegljišča. Jakno je tačas obesil na obešalnik. Tamkaj ni zdržala do njegovega 11 oda. Kdo si jo je oblekel, še ugotavljajo. Jurišič je vsaj ob 3 stotake. POŠKOl). >VAL SINA — Novomeški miličniki so 10. februarja okoli 22. ure pridržali do /ireznitve 51-letnega A. D., kije doma o jen razgrajal in pri tem tudi hudo poški k val svojega sina. PO DOLENJSKI DEŽELI • No voiii.čan Milan Osolnik je miličnikom tožil, da mu je nekdo na eno od minulih noči iz nezaklenjenega gospo skega poslopja na Trški gori ukra.i I štiri vreče ovsa. Sledovi kažejo, da ne gre za konje ampak za dvonožne zmikavte. • Verjetni' bolj za šalo kot zares je nekdo pred dnevi z vodovodnega jaška pri Vinjem Vrhu snel železen pokrov, le da so bile posledice prekleto resne. Zavoljo nizkih temperatur je zamrznjena voda v jašku raznesla zasuti in ročni ventil, črnomaljski ko-munalci - bili ob vsaj 9 tisočakov. • Po triletnem nestrpnem čakanju je zima otrokom naposled ponudila nekaj sneži« 'a veselja. Med to seveda sodi najprej kepanje, le da otroci zagotovo niso vedeli, da lahko ena sama kepa ustavi pravi pravcati tovornjak in povzroči zastoj na najprometnejši slovenski cesti. To se je zgodilo v soboto na dolenjski magistrali, ko je iz še neznane otroške ročice zalučana kepa pri Biču razbila vetrobransko steklo tovornjaka. Na srečo je bila to edina posledica otroške razigranosti. Cena: 10.000 din. • Črno na belem je dokazano, da je pismonoša pred dnevi vrgel v nabiralnik Maijete V. na novomeški Cesti herojev vrednostno pismo z vrednostnimi boni. Vsaj enako neizpodbitno pa je, da je bil nabiralnik, ko ga je Maijeta odprla, prazen. Uganko razrešujejo policisti. Nemara še najbolj vpijoč je ob vsem tem podatek, da se je število smrtnih nezgod najbolj povečalo v naseljih, kar za 73 odstotkov. Temu spoznanju bodo morali dolenjski miličniki še kako podrediti svoje delo. Ni odveč dodati, daje največ k tako črni podobi, ki je tudi v dobršni meri pokvarila dobre obete vserepubliške akcije »—10 odstotkov«, prispevala novomeška občina. Na njenih cestah je bilo 123 prometnih nezgod z 28 mrtvimi, 42 hudo in 74 lažje poškodovanimi, kar krepko presega predlanske številke, v vseh ostalih občinah so ugotovitve bistveno spodbudnejše. V metliški seje število trkov lani zmanjšalo kar za 48 odstotkov, črnomaljski za 29 in trebanjski za 6 odstotkov; tudi posledice so, če izvzamemo število mrtvih, ki seje zmanjšalo edinole v Metliki, temu primerne. Tem podatkom velja dodati še, da so otroci in mladoletniki lani zakrivili 25 prometnih nezgod; štiri so se končale s tragičnimi posledicami. Ugotovitve kažejo, da so bili najbolj ogroženi tisti med 7. in 14. letom, sedem otrok te starosti je končalo v bolnišnici, eden je celo izgubil življenje. Si- • Potem ko je vlada podražila tisk in pocenila alkoholne pijače: varčen Slovenec je pijan in zabit! (Tof) • Bolje tisoč grdih besed kot ena klofuta, bolje tisoč klofut kot ena kaplja krvi (Aksentijevič) cer pa so bili otroci in mladoletniki lani udeleženi v 53 prometnih nezgodah, življenje so izgubili trije, 38 pa je bilo poškodovanih. In vzroki? Slej ko prej ostaja na vrhu seznama neprimerna hitrost, sledijo vožnja po levi strani ceste in izsiljevanje prednosti. Za konec še k ta čas zagotovo najbolj krvavi slovenski cesti, ki tudi letos neusmiljeno pobira svoj davek. Na delu dolenjske magistrale med Bičem in Bre-gano so novomeški prometni miličniki lani obravnavali 103 nezgode (štiri manj kot predlani), v njih pa je življenje izgubilo 37 oseb, kar je v primerjavi s predlanskimi 52 vsekakor spodbudna številka. Bolj ali manj pa je jasno, da gre to pripisati predvsem naključjem, ki lahko že danes ali jutri takšne obete postavijo povsem na glavo. To potrjujejo tudi kraji trkov: posavski del magistralke, koder je bilo predlani kar 29 smrtnih žrtev, jih je lani prinesel vsega 7. Povsem drugače je na novomeškem koncu. Na 28.215 metrih dolenjske magistrale, ki poteka skozi novomeško in trebanjsko občino, je bilo lani 72 hujših trkov, od tega 20 s smrtnim izidom, v njih pa je bilo ob življenje 30 oseb, 56 je bilo hudo in 61 laže poškodovanih. Ali drugače: prav vsak kilometer dolenjske magistrale je prinesel smrtno žrtev. Težko je ob vsem tem ugotavljati, kakšna bi bila ta podoba, ako miličniki ne bi lani kar za dobro četrtino povečali obseg svojega dela, temu primerno je bilo število kazni. Tako je bilo na dolenjskih cestah lani na mestu prekrška kaz- Tragično četrtkovo Jutro V avtomobilskih razbitinah utrnilo 19-letno živ-_______Ijen je — Koliko še do nove ceste?_______ MAČKOVEC — V četrtek, 7. februarja, dvajset minut pred osmo uro zjutraj, seje na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom, imenovani cesta smrti, pretrgalo življenje 19-letnega Boštjana Barbiča iz Novega mesta Dobro bi bilo, ako bi si te krute in krvave prizore, kijihdomala vsakodnevno riše »dolenjka«, vsaj enkrat ogledala tudi republiška delegacija z ministrom Marjanom Kranjcem na čelu, ki seje v ponedeljek v Novem mestu cenkala o gradnji nove cestne povezave z Ljubljano in Zagrebom. Republiški veljaki še vedno niso prepričam, daje avtocesta nuja za svoje zmedene in neargumentirane predsta ve so pripra vljeni še naprej žrtvo vati ži vljenja Tudi onih, ki so komaj pričeli živeti 19-letni Tadej Glavič iz Prapreč pri Žužemberku je v četrtek sedel za krmilom Barbičevega avtomobila R-126. Fantje so se peljali z Otočca proti mestu, cesta je bila zasnežena in spolzka, ni jasno ali je Glavič pretaknil v nižjo prestavo ali za viral, jasno je le, da gaje v Mačko vcu pri odcepu za No vo mesto pričelo zanašati Takrat je nasproti z ljubljanske smeri pripeljal tovornjak s polpriklopnikom, za krmilom katerega je sedel 30-letni Djuro Stjepanovič iz Kraskoviča Videlje, kako osebni avto zanaša, zaviralje, toda na zasneženi cesti se ni dalo prav nič narediti, da do trčenja ne bi prišlo. Pok je bil silovit, priklopnik je treščil v desni del avtomobila in ga pred seboj potiskal še dobrih sto metrov. Barbič je bil na mestu mrtev, Glavič in 19-letni Albert Troha iz Šmarjeških Toplic sta bila hudo ranjena vsi trije so ostali vkleščeni v razbiti pločevini, rešili so jih šele novomeški poklicni gasilci Na dva je čakalo reševalno vozilo, na enega mrtvaški avto. novanih 31.152 voznikov, ob tem je bilo izdanih še 2.219 plačilnih nalogov. Veliko bolje kot ti številki zaskrbljuje tista. ki kaže, koliko voznikov sede vinjenih za volan. Preko 20 odstotkov je takih, ki so prometno nezgodo zakrivili z obilno pomočjo maliganov. Dolenjski miličniki so lani zavoljo vožnje pod • Lani seje na dolenjskih cestah pripetilo tudi 326 prometnih nezgod — od tega celo ena smrtna — katerih povzročitelj jo je z mesta trka popihal. Četrtino takih so miličniki kasneje izsledili, še zmeraj pa je neraziskana smrtna nesreča v črnomaljskem koncu. vplivom alkohola odvzeli kar 786 vozniških dovoljenj. Kje pa so tisti, ki se cestnim kontrolam iz takšnih ali drugačnih vzrokov izmuznejo!? B. B. POŽAR V KRKINI DELAVNICI NOVO MESTO — 5. februaija okoli 13. ure seje v mehanični delavnici novomeške tovarne zdravil Krka razlegla močna eksplozija. 40-letni M. M. iz Dolenjega Podboršta je na tovornjaku menjaval rezervoar. Ko je montiral novega, je vanj najprej zlil okoli 20 litrov goriva, nato pa na rezervoar skušal navaliti še nosilec ključavnice. Med valjenjem je prišlo do eksplozije, kije zanetila požar, v katerem sta zgorela dva tovornjaka, ostale pa je delavcem uspelo rešiti. Skoda je vseeno ogromna, ocenili sojo na 2,500.000 din. UKRADEN AVTO NAŠLI NA HRVAŠKEM ČRNOMELJ — Še neznani storilec je 5. februarja okoli 2. ure ponoči iz nezaklenjene garaže Petra Muhiča na Partizanski cesti v Črnomlju ukradel osebni avto opel ascona, vreden vsaj 200 tisočakov. Muhič je imel kar precej sreče, čez dva dni so njegovo vozilo našli v Delnicah in ga vrnili lastniku. Ostale podrobnosti še niso znane. LASTNIK IN SOSED ZGORELA V HIŠI KOSTANJEK — Še zmeraj niso pojasnjene vse okoliščine tragedije, do katere je prišlo v nedeljo, 10. februaija, v vasi Kostanjek pri Krškem. Po dosedanjih ugotovitvah uslužbencev krške UNZ je okoli 6. ure zjutraj pričela goreti stanovanjska hiša 40-letnega Jožeta B., v kratkem času je pogorela do tal. V hiši sta bila tisti čas lastnik in njegov 54-letni sosed Rudolf K., ne prvemu ne drugemu pa ni uspelo, da bi se rešila iz hiše in sta z njo zgorela. Po prvih ocenah ne gre za požig, pač pa najverjetneje za nesrečen slučaj. O dogodku bomo še poročali. Za roparjem s piašilko še nobenega sledu Policija prosi za po-moc občane NOVO MESTO — Pet minut pred sedmo zvečer je bila ura, ko je v prodajalno Standard konfekcije na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu stopil neznanec, odšel proti prvemu nadstropju, a se že po dveh minutah vrnil v pritličje. Videl je, kar je hotel videti; v etaži je bila ta čas le ena prodajalka, 35-letna I. G. iz Birče vasi. Neznanec je meni nič, tebi nič stopil k prodajnemu pultu, na katerem je stala registrska blagajna, odprl predal pod njo in pričel stikati. Prodajalki, kije stopila k njemu, je zavpil: »Ne miči sel«, vmes pa iz predala pobiral bankovce. Ko se mu je I. G. še enkrat približala je proti njej ustrelil s plašilno pištolo, nato pa stekel iz prodajalne proti Glavnemu trgu. Od tod seje za ropaijem, kije odnesel borih 120 dinarjev v bankovcih po 20 din, izgubila sleherna sled. Preiskovalci še naprej tavajo v temi, zato prosijo za pomoč občane. Roparje visok okoli 170 cm, srednje postave, star med 25 in 30 leti, svetlokostanjevih gostih ravnih in kratkih las, počesanih na čelo, okroglega polnega obraza, svetlejše polti, brez brk in brade, manjših ustnic in normalnega nosu. Storilec, kije bil oblečen v jopič iz materiala, podobnega balonski svili, svetlo zelene barve in podložen z rjavim krznom, je govoril srbohrvaško. Na sebi je imel hlače iz temno modrega jeansa, že nekoliko sprane, obut pa je bil v temne čevlje. Kdor bi o njem karkoli vedel — v pomoč objavljamo tudi skico domnevnega roparja —, naj to sporoči najbližji postaji milice ali UNZ Novo mesto, telefon 21-080. OGENJ NA GASILSKEM DOMU LOG — 6. februarja okoli 19.20 je prišlo do požara na gasilskem domu Log v trebanjski občini. Gasilci so kurili v peči in okoli 19.20 opazili, daje požar zajel dom, saj je že gorela streha. V 15 minutah jim je sicer uspelo pogasiti ogenj, ki so ga zanetile suhe deske na podstrešju, kjer so se tiščale dimnika. Zgorelo je osem špirovcev in je škode za 30.000 din. Mladoletnica se je iztrgala napadalcu Vojak T. D. osumljen po-skusa posilstva NOVO MESTO — V soboto, 9. februarja, okoli 22.30 seje mladoletna A. K. vračala proti svojemu domu. Blizu Pionirjeve žage v Bršljinu je dekle dohitel neznan moški, jo z rokama prijel za glavo in ji zatisnil usta, nato pa po vsej verjetnosti hotel z njo spolno občevati. Ko gaje A. K. prosila, naj jo vendar pusti pri miru, ji je v srbohrvaščini zagrozil, naj miruje in ne kriči. Ker se mladoletnica ni dala prestrašiti, pač pa je pričela vpiti, ji je zagrozil, da jo bo zadavil. Med prerivanjem se je dekletu naposled le uspelo iztrgati iz neznančevih rok in pobegniti proti gostilni Kump, za njo pa je tekel tudi napadalec. Ko je videl, da v svoji nameri ne bo uspel, je pobegnil v noč, vendar so ga možje postave s pomočjo občana kmalu izsledili. Spolnega napada je osumljen T. D., ki služi vojaški rok v Novem mestu. Zoper njega bo dana kazenska ovadba zavoljo poskusa posilstva. V dveh dneh do izginulega otroka Uspešna detektivska akcija »Protekta« NOVO MESTO — Novomeška zasebna detektivska agencija Protekt, o katere rojstvu je bilo na tej strani že zapisanih nekaj besed, pogumno uresničuje svoje obljube. Po beseah direktorja Borisa Pavlina so akcijski krst doživeli prve dni februarja, ko jim je glas po žici sporočil, da je z območja Ljubljane izginil 5-letni otrok. »Takoj smo stopli v akcijo. Zbiranje obvestil in podatkov je kmalu dalo prve rezultate. Poizvedovanja so nas pripeljala izven meja naše republike, naposled smo končali v Bosni in Hercegovini. S pomočjo in sodelovanjem tamkajšnjih miličnikov smo otroka našli v Bijelini in ga po pičlih dveh dneh izročili zaskrbljenim staršem.« Za Protekt, v katerega vrstah so danes redno zaposleni štirje uslužbenci, imajo pa tudi pogodbenega delavca, je bila to prva take vrste akcija. Zagotovo ne bo edina, še posebej, ko bo v celoti zaživel tudi nadzorni center za priključitev alarmnih naprav, na katerega je danes že priključenih nekaj objektov. V primeru alarma se namreč uniformirani in oboroženi delavci Protekta med seboj povezani z UKW-zvezami, nemudoma odpravijo na mesto vloma ali tatvine, ustrezno ukrepajo ter o vsem obvestijo tako miličnike, kot lastnika. Prav nadzorni center naj bi bil tisti, ki bi pripomogel k bolj množični uporabi raznih alarmnih naprav, s tem pa tudi k večji varnosti tako družbenega kot zasebnega premoženja, ki je iz leta v leto bolj ogroženo. Zakaj, vcijetno ni treba posebej poudarjati. VLOMLJENO V PET KLETI KRŠKO — Vlomi v posavske kleti se nadaljujejo, tokrat so bile na vrsti kleti stanovanjskih blokov na Cesti 4. julija v Krškem. Neznanci so iz njih odnesli dve puhovki, motorno žago, kompletno vodovodno pipo s priključki in še nekaj drobnarij v skupni vrednosti okoli 15.000 dinarjev. DREVO PADLO NA AVTO DOBRUŠKA VAS — 4. februarja okoli 16.30 je 46-letni Karel Merčnik iz Dobruške vasi ob regionalni cesti podiral drevje. Eno od dreves je padlo na cesto v trenutku, ko je po njej z osebnim avtom toyota pripeljala Novomeščanka Jožefa Kovačič. Na zviti pločevini in razbitih lučeh je bilo škode za 30.000 din. PERILO JE GORELO NOVO MESTO — Fanika Tratnik iz Irče vasi je pred dnevi kurila kamin v dnevni sobi, na kaminu pa sušila perilo. Peč pa seje pregrela, in to tako zelo, da se je perilo na njej vnelo, zaradi visoke drugi pa je zalotil storilce, ko so potiska- temperature pa so tudi popokala stekla li njegovega golfa po parkirišču in ga na oknih. Z ognjem je Tratnikova skušali spraviti v pogon. opravila sama. Škode je za 4 tisočake. HS^Š> POVOZIL PEŠCA IN POBEGNIL — 55-letni Stanislav Lozar iz Rožanca je 7. februaija okoli 18.15 hodil po regionalni cesti z Lokev proti Rožancu. Možakar je pešačil po levi strani vozišča. Ko je prišel že izven naselja Lokve, seje, očitno utrujen, usedel na rob ceste. Takrat je iz Ru-četne vasi proti Črnomlju pripeljal neznan voznik osebnega avtomobila, ki ni pravi čas opazil na robu vozišča sedečega pešca. Zadel gaje in povozil z desnim prednjim kolesom, po nezgodi pa, ne da bi se za ranjenca zmenil, odpeljal naprej. Brezsrčnega voznika še iščejo. Miličnikom bo prišlo prav vsako obvestilo, ki bi ga bilo moč povezati z nezgodo. Dodajmo še, daje bil Lozar v nezgodi hudo ranjen in da so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. PONAREJANJA SO BILA V ELANU DNEVNO DELO Izpuhteli milijoni mark in dinarjev Še o preostalih sedmih ovadbah zoper Elan in odgovorne v njem Yachting AG ob nakupu dvanajstih jadrnic Elan 43, je Švicarjem ome- Dokončnega odgovora o tem, kaj vse seje v minulih letih dogajalo v begunjskem Elanu, bržkone ne bomo dobili nikoli, toda za tiste, ki jim vsakdanje življenje zavoljo vse hujše in trše borbe za lastno preživetje ne daje časa in možnosti razmišljati o tem, kako brez znoja in žuljev do bajnih zaslužkov, so dovolj frapantne ter težko razumljive že ugotovitve, do katerih so prišli med svojo preiskavo kriminalisti Republiškega sekretariata za notranje zadeve. Kar lepo število teh smo objavili že v prejšnji številki, vsaj toliko jih je ostalo še za ta zapis, nihče pa danes ne more z natančnostjo predvideti, kje se bo njihovo število ustavilo. Preiskava pač še traja, zadnja v nizu kazenskih ovadb je bila tožilcem predana koncem letošnjega januarja, glavni osumljenec je tudi v njej Pavle Koder, bivši finančni direktor begunjskega Elana. Preiskovalci mu očitajo, da je kot odgovorna oseba podjetja januaija 1990 neupravičeno porabil Elanov denar za nakup osebnega avtomobila Audi 80 turbo diesel. Šlo je za znesek 259.990,30 din, s katerim je brez sklepa delavskega sveta vozilo kupil, nato pa ga brez sleherne pogodbe dal v brezplačno uporabo dircktoiju Zavarovalne skupnosti Croatia Koper S. B. Kodru ovadba očita, daje nezakoniti nakup avtomobila prikril tako, da nabave ni zavedel v poslovne knjige, novega audija 80 pa tudi ni knjižil kot osnovno sredstvo podjetja. S kakšnimi uslugami si je S. B. takšno darilo prislužil, je seveda drugo vprašanje. Že zadnjič je bilo moč videti, kako daleč izven slovenskih meja so segli nečedni Elanovi posli. To potrjuje tudi pričujoča kazenska ovadba, v kateri pa je na prvem mestu namesto Elanovega finančnega direktoija zapisan v.d. direktoija prodajnega sektoija plastike in plovil v Elanu A. J. Slednji je svoj položaj po ugotovitvah preiskovalcev zlorabil tako, da je finski firmi VK Boats OY, ki je Elanu dol- govala obresti v znesku 433.915 avstrijskih šilingov, izstavil račun le za pičlih 150.000 šilingov. Ta znesek si je dal nakazati na svoj račun v Avstriji. Račun je preprost: Elan je bil ob 433.915 šilingov, Finci so »zaslužili« 293.915 šilingov, 150.000 pa jih je A. J. spravil v svoj žep. Daje kaj takega lahko naredil, je seveda pri izstavitvi fakture finski firmi uporabljal lažne podatke, fakture pa ni zavedel v izvozno knjigo. Pavle Koder je imel finančno zakonodajo in luknje v njej v malem prstu, svoje delovanje je nekajkrat razširil tudi izven teh okvirov, med drugim seje poskusil celo v marketingu. Med decembrom 1988 in majem 1990je z lastnikom firme Sirol Yachting AG iz Švice, gospodom M. S., sklepal marketinške posle, ob tem pa Švicarjem priskrbel več kreditov, za katerih garancijo je vezal Elanova sredstva. A ne le to: Švicaijem je na škodo Elana pridobil tudi protipravno premoženjsko korist v znesku kar 22,8 milijonov avstrijskih šilingov. Ne meneč se za nekatere odprte postavke, ki so nastale med Elanom in firmo Sirol njeni znesek nakazal iz že v prejšnjem zapisu omenjenega nedovoljenega sklada Elana pri Zvezi bank v Celovcu. Kako velikodušen je bil Koder do svojih poslovnih prijateljev in znancev, kaže tudi naslednji primer. Po ugotovitvah preiskave je svoj položaj že kdove kolikič zlorabil s tem, da je decembra 1989 samovoljno izdal nalog o prodaji Elanovega čolna in prikolice — oboje seveda prve kvalitete — po 30 odstotkov nižji ceni od maloprodajne. Čoln in prikolica sta bila namenjena Celjanu V. Z., ki je tako prihranil na škodo Elana natanko 23.249,80 din. Da Elan in Trend nimata le vrste simbolnih povezav, pač pa tudi kako povsem konkretno, kaže početje I. B., vodje finančne operative v Begunjah. S SOZ Trendom iz Višnje gore, katere direktor je bil Sandi Grubelič, je sklenila pogodbo o dolgoročnem investicijskem vlaganju. Nič nenavadnega navsezadnje, ako sklenitev pogodbe po ugotovitvah policistov ne bi imela tudi svojega ozadja. Grubelič je namreč I. B. z enoodstotnim deležem vključil v novoustanovljeno firmo Trend Inženiring, poleg tega je priskrbel tudi delo za njenega invalidnega moža. Kot protiuslugo je 1. B. s Trendom sklenila že omenjeno pogodbo, ne da bi preverila boniteto firme. In ker kredit ni bil pravilno zavarovan, v času, ko naj bi bil vrnjen, pa je bil žiro račun SOZ Trend skoraj prazen, kasneje pa tudi blokiran, seje Elan obrisal pod nosom kar za 28,67 milijona dinarjev. Vse to in še marsikaj drugega je privedlo do tega, da Elan ni bil več kreditno sposoben. Pavle Koder je našel rešitev tudi v takih primerih. Ena od mnogih kazenskih ovadb zoper njega govori o tem, kako je pri Kreditni in hipotekami banki Ljubljana najel za mešano podjetje Alpi-num-Elan dve kratkoročni posojili v skupvnem znesku 40 milijonov dinarjev. Še istega dne je bil ta znesek z žiro računa omenjenega podjetja na Kodravo zahtevo nakazan na žiro račun Elana. Pri tovrstnem početju sta mu z vpisovanjem lažnih podatkov v kreditne pogodbe in anekse za prenakazi-lo kreditov Elanu obilno pomagala direktor podjetja Alpinum—Elan I. N. ter vodja tamkajšnje finančne službe I. Š. Mreža Elanovih sodelavcev je bila pač široka, dobro organizirana in poslušna. Smo mednje sodili tudi novinarji? Šele morebitno sojenje bo razkrilo ozadje Kodravega ravnanja, ko je septembra 1989 z novinarjem mariborskega radia J. K. sklenil kreditno pogodbo za gradnjo male hidroelektrarne. Poglavje zaseje namreč odgovor na vprašanje, kakšen je bil Elanov interes kreditirati tovrstno investicijo. Kakor koli že. Koder je na podlagi te pogodbe, ne da bi znesek knjižil v poslovnih knjigah (!), J. K. na roke izplačal 21.500 nemških mark. Tožilce in sodnike brez dvoma čaka ogromno delo. Tudi če bi se spisek kazenskih ovadb z vsem zapisanim končal, bodo potrebni meseci ali leta, da bo afera »nared« za sodno obravnavo. Če sploh bo. In predvsem zavoljo tega dvoma bo še kako prav, da javnost na te vrstice ter bajne vsote ukradenih ali podaijenih mark in dinarjev v njih ne pozabi tako zlepa. BOJAN BUDJA Izgubili, ker so morali izgubiti Odbojkarji Pionirja poraženi v Strumici z 1:3 — Z mislimi že v A 1 -ligi — Še dve formalnosti: v soboto v Subotici in čez 10 dni v Novem mestu ŠE DVE KOLI IX) KONČNEGA SLAVJA — Čeprav so odbojkarji novomeškega Pionirja (od leve proti desni Brulce, Marič in Jovič) edino v tretjem nizu tekme v otrumici pokazali in dokazali, zakaj so na vrhu lestvice in zakaj so si že tri kola pred koncem prvenstva zagotovili nastopanje v A 1-zvezni ligi, jim tega ne gre zameriti. Navijači v Strumici so ustvarili takšno vzdušje, da so Novomeščani morali izgubiti, poleg tega, da jim je za nov podvig manjkalo motivacije, so pionirjevci nastopili še oslabljeni. Sicer pa so z mislimi že v A 1-zvezni ligi. (Foto: B. B.) _ Še enajstič praznih rok Kočevke so z najtesnejšim izidom izgubile tudi Jivodno srečanje spomladanskega dela prvenstva »Če bi nam v soboto uspelo zmagati tudi v Strumici, je malo veijetno, da bi se vsi živi in zdravi vrnili domov. Vzdušje v dvorani je bilo namreč peklensko, blizu 1.500 navijačev je za vsako ceno zahtevalo zmago svoje ekipe, ki še ima nekaj možnosti za uvrstitev na eno prvih dveh mest in vstop v A1-zvezno ligo. V takem ambientu niso hoteli tvegati,« je na pol zares in na pol v šali komentiral sobotni razplet tekme 18. kola v A 2-zvezni odbojkarski ligi med Strumico in Pionirjem Alojz Babnik, drugi trener novomeške vrste. Za novomeške odbojkarje se joletošnje prvenstvo, kot smo že pisali, končalo tri kola pred koncem. Pionirjevci so namreč izpolnili zastavljeni cilj, ne glede na razplet v finišu prenstva so si nabrali dovolj veliko zalogo točk in dobljenih setov, da jim prihodnjo sezono nastop v druščini osmih najboljših jugoslovanskih ligašev ne more več uiti. Tudi tekma v Strumici je bila zanje torej bolj ali manj formalnost, kot bo ta v soboto v Subotici in tista čez deset dni v novomeški športni dvorani pod Marofom proti Vardarju Tutunu. Igralci Stru-micc so igrali kot v transu, ob fanatičnem spodbujanju številnih gledalcev, ki niso izbirali sredstev, kako pomagati svoji ekipi, so dobili prva dva niza, v tretjem pa so lahko dokazale v soboto, ko jim prihaja v goste zadnjeuvrščena Kamnica. B. B. KOČEVJE — Strah ni bil odveč, nasprotno: serija nesrečno izgubljenih točk rokometašic kočevske Opreme sc nada-'JUje tudi v spomladanskem delu prvenska. Tokrat so z najtesnejšim izidom osta-e Pri|znih rok na domačem igrišču v rečanju z reškim Zametom. ,(-epravje vodstvo kluba zimski premor • Koristilo za to, da bi igralke kar najhitreje Pozabile vrsto v zadnjih sekundah izgubljenih že dobljenih tekem, seje na star-u spomladanskega dela prvenstva ponovijo ‘sta slika. Prav iz strahu pred novim po-i 9™ vsaka izguba točk na domačem rp[|.Pa Jc y ogorčenem boju za obstani« ’ v bijejo Kočevke, še kako po-n mbna — so večino srečanja odigrale ^umljivo slabo jn Rečanke so njihove taifr2 • •s Pridom izkoriščale. Gostje so ob „ :8n Kočevk vseskozi vodile; pred- . dveh do treh zadetkov so imele do de-mrnut pred koncem, ko se je pri njiho- s kegljaških stez rv, Posameznic na letošnjem prvenstvu ^ enjske Boj je bil negotov in izenačen, ke»i?V naJ boljše je s prednostjo vsega treh elt?rieviOSV°j'*» Milena Veber, članica keoif ,vega mesta, ki je podrla 1.126 stni M’-,s!ed‘J0Pa: Škedelj (obe Novome-11 it rC3, Vidmar (Semič) 1117, Flisar ■« 1macija (obe Novo mesto) 1077, SkMr2 (Semič) >071 itd. Vebrova in na „Jeya s*a se s tem rezultatom uvrstili marca“b l5ko prvenstvo' ki b° 30-in 3I- Gnu^k^darra Vinko Hutar in Željko Stvan!8 zmagovalca letošnjega prven-Iva„r°le"Jske v dvojicah. Na kegljišču v kepTi« Gorici ,sta P^rla skupaj 3285 iicn rv,n PrePriGjivo zmagala pred dvo-sl^-.^raganjac-Simic (Metlika) 3178, 3564°vPa,:.xMaraž - N- G°leš (Trebnje) BUkšlnič — Rakuša 3120, Miklav-“runer (Novo mesto) 3116 itd. TUDI deveti troboj SEVNIČANOM j-iV^GEČE — Šahovska sekcija Parti-diri 'Z, adečje pred dnevi pripravila tra-K rm r n* b. turnir ekip Radeč, Sevnice in R»ax' Poglejmo rezultate: Sevnica— vf>u_. 41:23, Radeče—Krmelj 8:8 in red 1 '^T^Rrmelj 9,5:6,5. Končni vrstni 2 "aslednji: 1. Sevnica 50,5 točke, no^^deče 31, 3. Krmelj 14,5. Najboljši del sTfis"'*1 turn'0a je bil Sevničan Smer-govai«’5 Jakami, poleg njega so za zma-j R|no ekipo šahirali še Mesojedec, R. in Cvirn^ Derstvenšek, Lazič, Kolman, Prihodnjeefetov ^rna^ * J. B. vesela smuka na travni gori travna gora - vem vodstvu s 17:12 pričela drama. V tej so Kočevke znova potegnile daljšo, prav v zadnji minuti jim sicer uspelo izid zmanjšati na 18:19, za kaj več ni bilo ne moči ne časa. V kočevskem drugoligašu bodo morali pričeti biti plat zvona, ekipa je vse trdneje na predzadnjem mestu, bolj kot to je zaskrbljujoče, da zna ekipa ob seriji tako nesrečnih porazov psihološko povsem odpovedati. Že v soboto čaka Opremo novo težko srečanje, v goste odhaja k ekipi Kranja, kateri prav tako gori pod nogami. Uspeh bi Kranjčankam prinesel mirno nadaljevanje, Kaja bolj kot Kranj točke potrebujejo Kočevke. Jim bo naposled le uspelo? RAVBAR SEDMI, ERŽEN DEVETI POREČ — Kar 67 kolesaijev iz Jugoslavije in Italije je v nedeljo nastopilo na otvoritveni dirki letošnje sezone. 80 kilometrov dolgo progo je najhitreje prevozil italijanski kolesar Pitacollo:; v času zmagovalca je na cilj prišlo še sedem tekmovalcev. Med jugoslovanskimi kolesaiji je bil najboljši rogovčan Hvastja na petem mestu, Ravbar (Krka) je bil sedmi, njegov klubski tovariš Eržen pa deveti. Ekipno zmago si je prikolesarila italijanska vrsta Caneva, Novomeščani so bili četrti. POPOLNA POLOMIJA KOČEVJE — Po treh zimah brez snega so se končno minuli teden razveselili kočevski smučaiji in navalili na smučšče v Dolgi vasi. Tam pa jih je čakalo več presenečenj. Ni bilo spluženo parkirišče, smučišče je bilo slabo utrjeno, za nameček pa seje pokvarila vlečnica. To je sprožilo burno negodovanje med tistimi, ki so kupili dnevne karte. Ker nesreča ne pride sama, se je pokvaril še teptalni stroj. Vsega hudega in nadaljnjih neprijetnih presenečenj sta smučaije rešila dež in odjuga. Torej: naj bo zima s snegom ali brez snega, kočevskim smučarjem se piše isto. P-c V nedeljo na Drski za državne naslove Start državnega prvenstva v ciklokrosu bo ________ob 10. uri___________ NOVO MESTO — V nedeljo, 17. februarja, bo v Novem mestu uradni start letošnje kolesarske sezone. KD Krka je namreč v sodelovanju z Športno zvezo Novega mesta organizator letošnjega državnega prvenstva v ciklokrosu za člane in mladince. Že ob 10. uri bodo na startu vsi najboljši mlajši mladinci, 45 minut kasneje se bodo na progo po Šegovi ulici in Drski podali starejši mladinci, ob 11.30 pa še člani. Dolžina enega kroga, katerega 40 odstotkov bo speljanih po travi in blatu, je 2,3 kilometra; mlajši mladinci bodo tako prevozili 5 krogov, starejši 8, člani pa 11 ali 25,3 kilometra. Veijetno je odveč do- • Zaradi državnega prvenstva v ciklokrosu bo v nedeljo med 10. in 13. uro moten promet na Drski. Zato naproša organizator tamkajšnje prebivalce za razumevanje. Tako bodo v navedenem času za promet zaprte naslednje ulice in ceste: Drska, Slavka Gruma, Šegova in Cesarjeva. Občasen promet bo po navodilih miličnikov dovoljen v premoru med dirkami. dati, da imajo krkaši več želez, upravičeno je tudi pričakovati, da bodo z bero medalj daleč najuspešnejša ekipa prvenstva. Imena, kot so Filip, Murn, Gimpelj, Štangelj, Fink, Ravbar, Papež, Glivar in ostala, so za taka pričakovanja dovolj zanesljiv porok. gasilcev - Dom slovenskih Trav'~.' (tedanji turistični dom) na občin-' ^°r' nac* Sodražico ima v ribniški Pomil' "ajveč Prenočišč in je te dni tudi Vese|.norna zaseden. Tuje pravo zimsko n>ca -*e sne8a preko pol metra, vleč-, e a 'a smučarska steza je urejena. Še žitnica ° ■ eabn°jc bilo med šolskimi po- Pen«onJe3'|4nadik0njih POn‘j‘h' D"eVni M.G-č Le dve mesti vodita v I. SKL V soboto se pričenja play off za vstop v I. SKL —Podbočje igra ob 19. uri doma z Idrijo PODBOČJE — To soboto, 16. februarja, se bodo pričela play ofT tekmovanja za vstop v I. republiško moško košarkarsko ligo, kjer imamo tudi Dolenjci v ognju eno železo — ekipo Podboja. Košarkarji Podbočja so si po 14 kolih nastopanja v II. SKL priigrali 11 zmag in 3 poraze, skupaj z mladinci Smelta Olimpije so se tako uvrstili v zaključno tekmovanje, ki se bo pričelo v soboto. Ob Podbočju in Ljubljančanih se bodo za dve prosti mesti v najboljši republiški ligi potegovale še vrste Šentjuija, Polzele, Idrije in Kokre Lipje. In kako svoje možnosti v kvalifikacijah ocenjujejo v Podbočju? Predsednik kluba Marjan Dornik pravi takole: »Za nas je velik uspeh že to, da smo se sploh uvrstili v play off, nobena tragedija ne bo, če na koncu ne bomo pristali na enem od prvih dveh mest. Vedeti je treba, da kvalifikacij niso videle ekipe, ki imajo veliko boljše pogoje za delo od nas, predvsem pa več denaija. Zato zaslužijo pohvalo prav vsi igralci: Franc Krošelj, Franc Rozman, Dalibor Vego, Mišel Krajcar, Viki Jurečič, Siniša Krivokapič, Jože Kuntarič, Martin Gramc, Jure Ko- Prven$l GEFU — Košarkarji Podbočja pred pričetkoi pionirjevci pokazali, zakaj so na vrhu lestvice. Čeprav brez poškodovanega Povši-ča in Smrketa ter z obolelim Gavrilovi-čem, so zaigrali, kot znajo, še zlasti po zaslugi vse boljšega Petkoviča in Mariča so ta niz dobili. Za kaj več ni bilo motivacije, točki sta ostali v Štrumici, s tem pa je tudi prvenstvo ostalo »odprto« do konca. Spartak in Strumica sta ekipi, ki si bosta v preostalih dveh kolih skušali ob Pioniiju izboriti še eno prosto vstopnico za A 1-ligo. Vsaj na papiiju so v prednosti Subo-tičani, ki jim napredovanje zagotavlja že uspeh v soboto proti Pioniiju. Ne dvomimo, da čaka pioniijevce v soboto torej vzdušje, podobno tistemu v Strumici. Poraz Novomeščanov ne bi bil nobeno presenečenje, tudi ali predvsem zategadelj, ker so pioniijevci z mislimi že pri tem, s kakšno ekipo nastopati v druščini najboljših jugoslovanskih odbojkarskih kolektivov. Nobena skrivnost ni, da želijo sedanjo ekipo okrepiti vsaj še s kakšnim tolkačem; prav to je mesto, ki je za No-vomeščane ob odsotnosti Povšiča najbolj boleče. Minula sobota pa je prinesla tudi nadaljevanje prvenstvenih obračunov v prvi republiški ženski ligi. Pioniijevke so gostovale v Mariboru in presenetljivo gladko izgubile tekmo z drugo vrsto Palome Branika. Gostiteljice so Novomeščankam oddale 23 točk, upati je, da tako visok in prepričljiv poraz ni znamenje slabe pripravljenosti odbojkaric Pionirja na spomladanski del prvenstva. Da ni tako, bodo odbojka I. ZVEZNA A 2-L1GA, moški, 18. KOLO: STRUMICA — PIONIR 3:1(7, 11,-9, 7) Pionir: Jovič, Berger, Petkovič, Mestnik, Brulec, Gavrilovič, Goleš, Marič. V drugem srečanju četverice najboljših ekip je Spartak v gosteh s 3:0 ugnal Vardar Tutun. LESTVICA: 1. Pionir 28 (47:19), 2. Spartak 26 (45:18), 3. Strumica 24 (39:29), 4. Vardar Tutun 20 (37:31). Pari predzadnjega kola: Spartak— Pionir, Vardar Tutun—Strumica. 1. SOL, ženske, 12. KOLO: PALOMA BRANIK II—PIONIR 3:0 (6, 8, 9) Pionir: Brulec, Koncilija, Ostro-veršnik, Podolski, Kučera, J. Vernig, Poreber, Hočevar, K. Vernig. LESTVICA: 1. Koper Cimos 22,2. Ljubno 18, 3. Krim 18, 4. Pionir 16, 5. Mežica 14 itd. Pari prihodnjega kola: Pionir—Partizan Kamnica, Partizan Tabor II—Koper Cimos, Mežica—Krim, Ljubno—Mislinja itd. rokomet II. ZVEZNA LIGA, ženske, 14. KOLO: OPREMA—ZAMET 18:19 (9:12) Oprema: Štefanišin, Klarič, Lindič, Guštin, Vuk 1, Križman 2, Jerič 10, Bejtovič 3, Dragičevič 1, Kersnič, Petek L LESTVICA: L Modea Šparta 28, 2. Trešnjevka 22... 8. Kranj 12,9. Borovo 10,10. Ferrotherm Maribor 10, 11. Burja Centrocoop 8,12. Oprema Kočevje 6, 13. Lokomotiva 0. Pari prihodnjega kola: Kranj— Oprema, Burja Centroccop—IN A, VIS—Borovo itd. namizni tenis II. ZVEZNA LIGA, moški, 10. in 1L KOLO: NOVOTEHNA—BOSNA 1:5, NOVOTEHNA—DOBOJ-PROMET 1:5. Novomeščani so po nedelji ostali pri 8 točkah, v prihodnjih dveh kolih bodo doma igrali najprej z Jajcem, nato pa v soboto še z Vitezom Vitkomom. V soboto po točki za obstanek Na startu spomladanskega dela prvenstva v I. zvezni namiznoteniški ligi dva po-_________raza Novotehne — V soboto in nedeljo doma NOVO MESTO — Po daljšem premoru se je v soboto in nedeljo pričel spomladanski del prvnestva v II. zvezni namiznoteniški ligi. Igralci novomeške Novotehne so morali na dve naporni gostovanji: v soboto jih je čakala ekipa sarajevske Bosne, dan kasneje še Dobojpromet. Objektivno Novomeščani proti nasprotnikoma, ki se borita celo za vrh lestvice, niso mogli računati na presenečenje. vačič, Branko Strgar, Alen Bubalo, Matjaž Jurečič, Sandi Vrhovšek, Borut Rozman in Alojz Pečarič, ob njih pa seveda še trener Vlado Skočir in člani izvršilnega odbora. Zagotovo našega uspeha ne bi bilo tudi brez vseh tistih zasebnikov in podjetij, ki nam zvesto stojijo ob strani, še posebej, ker se krška ZTKO za nas ne zmeni kaj dosti.« Dodajmo, da bo prva tekma play offa za vstop v I. republiško ligo v soboto ob 19. uri v dvorani OŠ Goijanskega bataljona med Podbočjem in Idrijo. V rsta Novotehne je obe srečanji izgubila z 1:5. Rezultat kaže na prepričljiva poraza, toda z nekaj več športne sreče bi bil lahko razplet za Novomeščane neprimerno ugodnejši. Kar v štirih srečanjih s sarajevsko Bosno so igralci Novotehne vodili 1:0 v nizih, na koncu pa osvojili vsega eno točko. Podobno je bilo tudi v Doboju, kjer so v nedeljo proti tamkajšnji ekipi Doboj-prometa vodili 1:0, nato pa je Kočevar nesrečno izgubil drugo partijo in voz je pričel drseti navzdol. Sicer pa poglejmo rezultate — Bosna—Novotehna 5:1 (Mešanovič— Jamšek 2:1, Melik—Jakobčič2:0, Markovič—Oeri 1:2, Melik—Jamšek 2:0, Mešanovič—Oeri 2:1, Markovič—Kočevar 2:1); Dobojpromet—Novotehna 5:1 (Panič—Oeri 0:2, Jelič—Kočevar 2:0, Mu-labdič—Jamšek 2:0, Jelič—Oeri 2:1, Panič—Jamšek 2:1, Mulabdič—Kočevar 2:0). V SOBOTO OTVORITEV PLESNEGA CENTRA NOVO MESTO — Ljubitelji plesa na Dolenjskem bodo v soboto prišli do nadvse pomembne pridobitve. V prostorih gostišča Loka bo ob 18. uri otvoritev Plesnega centra Dolenjske, katerega vodja bo Boris Vovk. Že dan po otvoritvi, v nedeljo, bodo na Loki plesni tečaji novomeške plesne šole. Ob 16. uri bo začetni, ob 18. uri nadaljevalni in ob 20. uri izpopolnjevalni tečaj za odrasle. Tako ostajajo igralci Novotehne pri jesenskem izkupičku osmih točk. Za mirno nadaljevanje prvenstva bo zato še kako pomemben prihodnji vikend, ko bosta v športni dvorani pod Marofom gostovali ekipi Jajca (v soboto ob 17. uri) in Viteza Vitkoma (v nedeljo ob 10. uri). Trener Novomeščanov Egon Žabkar pravi, da bi bila že ena zmaga dovolj za obstanek v ligi KRKIN FIS-VELESLALOM BOKALOVI KRANJSKA GORA — Zaradi slabih snežnih razmer na Gačah je novomeški smučarski) veh vama : smučišču v Podkorenu so se z izjemo Puš-nikove in Šarčeve pomerile vse naše najboljše smučarke: zanesljivo je zmagala Nataša Bokal, druga je bila Mojca Suhadolc, tretja Brlečeva, četrta Hrovatova, peta Sitaijeva itd. in mirno nadaljevanje prvenstvenih bojev, seveda pa bodo fantje skušali doseči še kaj več. Še posebej mladi Janko Oeri je, kot kažejo njegovi prvi spomladanski prvenstveni nastopi, v imenitni formi. Upajmo, da se mu bo v soboto in nedeljo pridružil še Darko Jamšek. Omenimo pa za konec namiznoteniškega raporta še eno razveseljivo vest: v Trbovljah so bile minuli vikend kvalifikacije pionirskih vrst za nastop na republiškem prvenstvu. Nastopilo je kar 18 ekip, mladi Novomeščani, za katere so igrali Miklič, Vertuš, Kralj in Retelj, pa so prepričljivo zmagali in se uvrstili na finalni turnir. KOŠARKARICE LABODA NA PRAGU I. SKL! NOVO MESTO — Košarkarice novomeškega Laboda, ki so brez poraza in s šestimi zmagami osvojile prvo mesto v prvem delu tekmovanja v II. republiški ligi, se sedaj v play offu potegujejo za vstop v najvišji republiški tekmovalni razred. Dekleta so na dobri poti: v prvem kolu so v Murski Soboti ugnala Pomurje z 68:55, v saboto pa v Ljubljani po ogorčeni borbi še Šentvid s 57:56. V nedeljo ob 14. uri se bodo košarkarice Laboda v športni dvorani pod Marofom pomerile z ekipo Metke, svojim najnevarnejšim tekmecem v boju za prvo mesto in vstop v I. SKL. m ene od tekem letošnjega turnir v Kočevski Reki. NASLOVI TAVČARJU, LUKANU IN KOSOVI NOVO MESTO — Občinska strelska zveza je pred dnevi pripravila prvenstvo Novega mesta v streljanju z zračno puško za člane in članice ter mladince. Doseženi so bili poprečni rezultati, ki pa najboljše vodijo še na regijske boje, ki bodo 9. marca v športni dvorani pod Marofom. Pri članih je zmagal Janko Tavčar (SD Tone Mišič Štraža) pred Darkom Malnarjem in Janezom Berlanom (oba SD Krka Novo mesto), pri članicah po pričakovanju Smiljana Kos (Pionir) pred Pavličevo (Krka) in Gobčevo (Pionir) ter med mladinci Gregor Lukan pred Petkovičem (oba SD Tone Mišič) in Potočarjem (Krka). Ekipno je pri članih slavila Krka, 2. je bil 13. maj, tretji Pionir. Pri članicah je bila L Krka, 2. Pionir in 3.13. maj. Med mladinci je zmagala SD Tone Mišič. TRETJA ZMAGA ŽILEVSKEGA KOČEVJE — Obrtno združenje Kočevje je bilo pokrovitelj šahovskega vikend turnirja za mesec februar, na katerem je še tretjič zmagal mojstrski kandidat Samo Žilevski. Sledijo: Podkoritnik, Malnar, Golubovič, Ivič. Naslednji turnir bo 3. marca, če bo pokrovitelj Snežnik, bo I. STANIČ Štiri medalje krških plavalk Repčeva med najuspešnejšimi na RP v Mari-__________boru___________ MARIBOR — V 25-metrskem bazenu pristanišča Pristan v Mariboru je bilo minuli vikend republiško prvenstvo v plavanju za članske, mladinske in kadetske vrste. Očitno je, da plavalci tačas še niso v vrhunski formi, kar je glede na pričetek sezone povsem razumljivo, to pa vsekakor ne zmanjšuje bere mladih krških tekmovalcev, ki so se vrnili domov kar z nekaj medaljami. Mlada Natalija Repec je bila ena najuspešnejših tekmovalk dvodnevnega merjenja moči. V konkurenci članic je osvojila srebrno medaljo na 200 metrov prosto s časom 2:09,81 medtem ko je bila na dvakrat daljši progi tretja s časom 4:33,69. Tretjo člansko medaljo krškemu Čelulozaiju je priplavala ženska štafeta 4-krat 100 metrov prosto s časom 4:12,47, kar je bilo dovolj za srebrno odličje. Dodajmo tem uspehom na rob še, da je v mladinski kategoriji Repčeva osvojila naslov republiške prvakinje na 100 metrov prosto, dosegla pa je čas 1:00,24. NA STARTU V IMENITNI FORMI — Mladi Janko Oeri je v sobotnih in nedeljskih dvobojih namiznoteniških igralcev novomeške Novotehne z Bosno in Doboj-prometom pokazal, daje že na startu spomladanskega dela prvenstva v odlični formi. Osvojil je edini točki Novomeščanov, z nekaj več sreče bi lahko prispeval še kakšno. Pred nadaljevanjem prvenstva, ko v novomeško športno dvorano prihajata ekipi Jajca in Viteza Vitkoma, je to vsekakor spodbudna vest, ksyti že ena zmaga bi igralcem Novotehne zagotovila mirno nadaljevanje prvenstva in obstanek v drugo-ligaški druščini. (Foto: B. B.) KRATKE IZ KOČEVJA • Ljubitelji kegljanja z razpletom v prvem spomladanskem kolu tekmovanja v republiški ligi niso bili zadovoljni. Člani so nastopili v Žalcu in doživeli visok poraz proti Hmezadu, medtem ko so dekleta v Izoli zabeležila neodločen izid. Taje v kegljanju izredno redek, najzaslužnejša zanj pa je bila Trpinova. • Neslavno so končali kočevski strelci tekmovanje v prvi in drugi republiški ligi. Ekipa Kočevja je ostala praznih rok v zadnjem kolu, medtem ko Itas sploh ni odpotoval na tekmo s Kranjem, tako da je dvoboj izgubil s 1471:0. • Rokometašice kočevske Opreme, ki so s porazom pričele prvenstvo v II. zvezni ligi, so pred tem odigrale nekaj prijateljskih srečanj v Umagu. Premagale so Zagorje z 29:8, Slavonski Brod s 26:24 in 24:6, toda znova seje pokazalo, da so eno prvenstvena, drugo pa prijateljska srečanja. • Na enem zadnjih sestankov upravnega odbora kočevske Opreme je bil govor tudi o tem, da bi sedanje igrišče ob domu telesne kulture nadkrili in tako omogočili njegovo uporabo tudi v slabših vremenskih pogojih. Toda eno so želje, povsem drugo pa stvarnost. Nihče na tem sestanku ni znal povedati, odkod denar za takšno investicijo. Je morda v igri Oprema? M. G-č. f TELEVIZIJSKI SPOREDI PETEK, 15. II. SLOVENIJA 1 8.35 11.20 in 14.05 — 1.30 TELE- TEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK KLOBUK KLOBUK SIMENON, TV naniz., 4/13 11.10 VIDEO STRANI 14.20 VIDEO STRANI 15.00 ŽARIŠČE 15.30 SOVA, ponovitev 16.50 F.P VIDEOSTRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I 17.05 MOZAIK TEDNIK, ponovitev 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.10 ZGODBE O POLUHCU, lutkovna igrica, 1/12 18.20 PASJA PRIPOVED ALI KAKO JE BILO..., češka naniz., 2/6 18.55 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 MIDASOV DOTIK, angl. dok. serija, 6/6 21.15 ZAKON V LOS ANGELESU, amer. naniz., 40/41 22.00 DNEVNIK 3, VREME 22.25 SOVA: DRUŽINSKE VEZI, zadnji del amer. naniz. ŽIVLJENJE IN SMRT POLKOVNIKA BLIMPA, angl film 140 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 9.00 Satelitski programi — 9.55 SP v nordijskih disciplinah, 4 X 10 km (m) —16.00 Satelitski programi — 16.30 SP v nordijskih disciplinah (posnetek) — 17.30 Studio Maribor— 19.00 Ansambel Toneta Kmetca (ponovitev) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Koncert izraelskega komornega orkestra (2. del) —21.15 Pogledi: Portali pripovedujejo —22.05 Satelitski programi — 23.00 Yutel — 23.50 Satelitski programi HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Dom, ljubi dom (oddaja za otroke) — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.10 Video strani — 12.20 Satelitski programi — 14.25 Pikova dama (opera) — 15.55 Video strani — 16.10 Poročila — 16.15 TV koledar — 16.25 Dom, ljubi dom (oddaja za otroke) — 16.55 Pokličimo 93 — 17.05 Ali Jadran umira? —17.35 Hrvaška danes — 18.20 Risana serija — 18.45 Polna hiša (amer. naniz., 9/13)— 19.10 Risanka— 19.30 Dnevnik I — 20.00 Pozabljeni (ameriški film) — 21.35 Duoptrija (zabavnoglasbena oddaja) — 22.25 Dnevnik — 22.45 Poročila v angleščini — 22.50 Slike časa — 23.50 Poročila SOBOTA, 16. II. SLOVENIJA 1 8.35 — 1.25 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 9.00 RADOVEDNI TAČEK 9.20 UGANKE MED NITKAMI 9.40 ČEBELICA MAJA 10.15 NOVINARSKE ZGODBE: ČRNA KRONIKA, češka naniz. 10.30 ALF, amer. naniz. 10.55 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 12.00 SLOVENSKA KUHINJA Z ANSAMBLOM BRATOV AVSENIK, 7/10 12.15 NAŠA PESEM 12.45 VIDEO STRANI 13.00 REZERVIRANO ZA ŠANSON, ponovitev 6. oddaje 13.30 IVANHOE, amer. film 15.50 ŽARIŠČE, ponovitev 16.20 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I 17.05 EX LIBRIS: PRIMORSKO VI- P« ŠT NOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO, ponovitev 18.10 PRAVLJICA O MARUŠKI IN VOLČJEM GRADIČU 18.30 ZDAJ PA PO SLOVENSKO 18.55 ŽE VESTE? 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3X3 20.35 TITANIC 22.10 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME 22.30 SOVA: ZLATA DEKLETA, amer. naniz., 24/25 MAMA LUCIA, zadnji del TV nadalj. OBRAZ POLN BESA, angl. film 1.15 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 10.00 Satelitski programi — 10.25 SP v nordijskih disciplinah: 30 km ženske — 13.00 Satelitski programi — 14.55 Vide-onoč (ponovitev) — 18.55 SP v nordij-skib disciplinah: smučarski skoki, 90 m — 21.55 SP v nordijskih disciplinah, posnetek — 22.40 Yutel — 23.25 Satelitski programi HTV 1 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar 8.30 Spored za otroke — 10.00 Izbor šolskega programa — 11.30 Izbrali smo za vas — 13.25 Mladinski film — 14.55 Mikser M (zabavna oddaja) 15.40 Sedmi čut 15.50 Narodna glasba — 16.20 Ciklus kratkih filmov B. Marjanoviča — 16.35 TV teden — 16.50 Poročila 16.55 TV razstava — 17.10 Nafta (angl. dok. serija, 1/8) 18.00 Berači in sinovi (TV na- dalj., 5/13) — 18.55 Risana serija — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Pogovor tedna 20.15 Sončne opekline (amer. film) — 21.50 Dnevnik 2 — 22.10 Poročila v angleščini — 22.15 Ex libris — 23.00 Fluid (zabavna oddaja) — 23.45 Športna sobota — 0.05 Poročila NEDELJA, 17. II. SLOVENIJA 1 8.05 — 0.50 TELETEKST 8.20 VIDEO STRANI 8.30OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV PASJA PRIPOVED ALI KAKO JE BILO..., ponovitev češke naniz., 2/6 9.50 HVALA BOGU ZA MAURICEA CHEV ALIERJ A, amer.-franc. dok. film 10.40 MATI IN SIN, avstral. humor, serija 11.10 VIDEOMEH 11.40 OBZORJE DUHA 12.05 ZNANI UMETNIKI V CIRKUŠKI ARENI, L del oddaje nemške TV 13.00 VIDEO STRANI 13.10 KRIŽKRAŽ, ponovitev 14.40 SAGA O FORSYTHIH, angl. nadalj., 5/26 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 ŽANDAR SE ŽENI, franc, film 18.30 DESET MEDVEDJIH, otroška oddaja 18.40 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 Božo Šprajc: PRIPOVEDKE IZ MEDENEGA CVETLIČNJAKA, nadalj. TV Slovenija, 4/5 21.20 PODARIM - DOBIM 21.40 ZDRAVO 23.00 DNEVNIK 3, VREME 23.25 SOVA: SPET TI?, amer. humor, naniz., 12/13 LOVEJOY, angl. naniz., 1/10 0.40 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: 9.55 SP v nordijskih disciplinah, 50 km moški 13.00 Športno popoldne — 19.30 Dnevnik — 20.00 Drugačne zvezde (potopisna reportaža, 2/6) — 20.30 Gozdno gospodarstvo Kočevje (dok. oddaja) — 21.10 SP v nordijskih disciplinah (posnetek) — 22.10 Športni pregled — 22.55 Yutel HTV 1 9.45 Poročila — 9.50 TV koledar — 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 13.05 Serijski film — 13.55 Živeti skupaj — 14.25 Sestanek brez dnevnega reda — 17.00 Igrani film — 18.45 Risana serija — 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik I — 20.00 Dramski program — 21.00 Igrani film — 22.30 Dnevnik 2 — 22.50 Poročila v angleščini — 22.55 Športni pregled — 23.40 Glasba za lahko noč — 0.30 Poročila PONEDELJEK, 18. II. SLOVENIJA 1 8.35 — 10.55 in 15.05 — 0.005TELE-TEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK 10.45 VIDEOSTRANI 15.20 VIDEOSTRANI 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev ZDRAVO 18.30 SPORED ZA OTROKE IN MLADE RADOVEDNI TAČEK ALF 19.15 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 SANDRA, nizoz. drama 21.00 OSMI DAN 21.50 DNEVNIK 3 22.10 400 LET SLOVENSKE GLASBE, 7. oddaja v novomeškem Kabelskem razdelilnem omrežju ^ na kanalu 22.40 SOVA:v AVTOŠTOPAR, amer. naniz., 8/16 LOVEJOY, angl. naniz., 2/10 23.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi 17.00 Podarim-dobim 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče — 20.30 Po sledeh napredka 21.00 Sedma steza 21.20 Rezervirano za šanson — 21.45 Satelitski programi — 22.30 Yutel HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroška serija — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.10 Video strani — 12.20 Satelitski programi — 15.20 Dokumentarni film — 16.10 Video strani — 16.25 Poročila — 16.30 TV koledar 16.40 Oddaja za otroke — 17.10 Šolski program — 17.40 Hrvaška danes — 18.25 Rezerviran čas — 18.45 Dokumentarna oddaja — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik I — 20.00 Boljše življenje (humor. serija) — 21.00 7 dni v svetu (zunanja politika) — 21.30 Dnevnik 2 — 21.55 Kinoteka Hollywooda — 23.25 Poročila TOREK, 19. II. SLOVENIJA 1 8.35— 13.00 in 14.10 — 24.00 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 9.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.00 KORČULA 10.30 ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI, 1/14 11.20 ANGLEŠČINA - FOLLOVV ME, 2. lekcija 11.45 SEDMA STEZA 12.05 OSMI DAN 12.50 VIDEOSTRANI 14.25 VIDEO STRANI 14.35 MOZAIK, ponovitev 15.00 ŽARIŠČE 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 TV MOZAIK - ŠOLSKA TV 17.55 ŽE VESTE? 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 DALEČ SI PRIŠLA, KATHY, kanadska nadalj., 3/3 21.00 NOVOSTI ZALOŽB 21.10 JAZZ FESTIVAL V MONTRE-UXU, 1. oddaja 22.15 DNEVNIK 3, VREME 22.35 SOVA:/FČ TO NI SLUŽBA ZA ŽENSKE, angl. naniz., 5/6 LOVEJOY, angl. naniz., 3/10 23.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — 17.30 Studio 2 Koper — 19.00 Folklorna skupina Emona — 19.14 Tamburaški orkester PD Artiče — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Žrebanje lota — 20.35 Umetniški večer: Shakespeare na TV: Henrik VI. (3. del angl. drame) — 0.00 Yutel HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroška oddaja — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.20 Satelitski program — 16.10 Video strani — 16.25 Poročila — 16.30 TV koledar — 16.40 Program za otroke — 17.10 Šolski program — 17.40 Hrvaška danes — 18.25 Rezerviran čas—18.45 Dokumentarna oddaja — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Zgodovinski sporazum o Jugoslaviji — 22.00 Žrebanje lota — 22.10 Deset zapovedi (poljski TV film, 5/10) — 23.05 Dnevnik 2 — 23.25 Poročila v angleščini — 23.30 Kinoklub Evropa — 1.10 Poročila SREDA, 20. II. SLOVENIJA 1 8.35 — 11.55 in 14.35 — 0.35 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 9.00 ŽIVŽAV 9.50 PRIPOVEDKE IZ MEDENEGA CVETLIČNJAKA, nadalj. TV Slovenija, 4/5 10.55 DALEČ SI PRIŠLA, KAT-HY, kanadska nadalj., 3/3 11.45 VIDEOSTRANI 14.50 VIDEO STRANI 15.00 ŽARIŠČE, ponovitev 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev GOZDNOGCSPODARSTVOKOČEr V JE, dok. oddaja 17.50 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 FILM TEDNA JEREMIJA JOHNSON, amer film 21.50 DNEVNIK 3, VREME 22.15 POJE VAM DITKA HABERL 22.45 SOVA: ALF, amer. naniz. 25/39 LOVEJOY, angl. naniz. 4/10 VELIKI FOTOGRAFI, italij. dok. naniz. 0.25 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: 19.55 nogomet Nizozemska:Jugoslavija 16.00 Satelitski programi — 18.30 Mostovi — 19.00 Studio Maribor — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče - 20.30 Metropolitanska opera, 2. del — 21.55 Mednarodno delavsko gibanje (3/8) — 23.15 Svet poroča — 0.00 Yutel ČETRTEK, 21. II. SLOVENIJA 1 8.35— 12.15 in 14.25 — 24.00 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 0 00 TV MD7AIK 11.20 ZAKON V LOS ANGELESU. 38. del amer. naniz. 12.05 VIDEO STRANI 14.30 VIDEO STRANI 14.50 MOZAIK, ponovitev 15.30 ŽARIŠČE, ponovitev 16.00 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 SIMENON, TV naniz., 5/13 21.10 TEDNIK 22.15 DNEVNIK 3, VREME 22.35 SOVA: VSE RAZEN LJUBEZNI, 25. del LOVEJOY, angl. naniz., 5/10 23.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: 17.55 košarka POP 84: S. Olimpija 16.00 Satelitski programi — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Zdaj pa po slovensko, 2/10 — 20.50 Plesni nokturno — 21.00 Večerni gost: Mitja Meršol — 21.45 Komedija na slovenskem odru: A. Hieng: Izgubljeni sin — 23.40 Yutel PUSTNI TURNIR V TENISU ŠENTJERNEJ — Za najbolj zagrizene igralce tenisa tudi v zimskem času ni premora. Tako je bil minulo soboto v šentjer-nejski športni dvorani pustni turnir dvojic. Prvo mesto sta osvojila Brumat in Budja, ki sta brez težav ugnala vse nasprotnike, drugi je bil par Uhl — B. Likar, tretja Re-tar in Tomazin, četrta VVachter in I. Likar, peta pa Aš in Župančič. ZA KAKŠNE OZNAKE GRE? ČRNOMELJ — Izvršni odbor črnomaljske liberalno-demokratske stranke je na nedavni sej i sklenil zastaviti občinski skupščini delegatsko vprašanje o v zadnjem času po Črnomlju zelo aktualnih govoricah o tem, da sije nekdo privoščil obsojanja vredno gesto. V stanovanjskih stolpnicah so stanovalci opazili označbe ob določenih vratih stanovanj, ki sijih razlagajo kot žigosanje državi nevarnih državljanov. Takšne oznake se pojavljajo — ali pa so ti stanovalci nanje bolj pozorni — pri ljudeh, ki niso slovenske narodnosti, živijo v mešanih zakonih ali pa so uslužbenci JLA. Pri LDS si srčno želijo in upajo, da v tem primeru ne gre za fašistično metodo židovskih zvezd, in pozivajo pristojne organe, naj v najkrajšem času preko sredstev množičnega obveščanja pojasnijo zadevo. Nomadi odhajajo Pojasnilo inšpektorjev DRAGATUŠ — Delegat iz Draga-tuša je na seji občinske skupščine opozoril na nomadsko pašo ovac, ki povzroča med Dragatušci veliko negodovanja. Ovce delajo škodo po njivah in vrtovih, ljudje pa se bojijo tudi, da se bodo razpasle kužne bolezni. Poginule živali pustijo pastirji kar tam, kjer so izdihnile. Zanima ga, kaj bo storila veterinarska služba. Kot je bilo moč izvedeti v inšpekcijskih službah, je kmetijska inšpekcija izdala odločbo, da morajo pastirji s čredo oditi v 24 urah. Od strani veterinarskega in kmetijskega inšpektorja so bili zaradi tega, ker je nomadska paša pri nas prepovedana, tudi mandatno kaznovani. Bojazen pred kužnimi boleznimi pa je nepotrebna, saj so živali cepljene, o čemer imajo pastirji tudi potrebna potrdila. Kar pa se tiče škode, lahko oškodovanci takoj zahtevajo plačilo od pastirjev, ki so pripravljeni z ovcami poplačati odškodnino. Sicer pa so inšpektorji zatrdili, da so krajani sami bolj uspešni pri pregonu nomadskih pastirjev kot inšpekcija. Res, da se ovce, ki so se pasle okrog Dragatuša in se zadržujejo v Beli krajini že dva meseca, ne bodo umaknile v enem dnevu, počasi pa se le pomikajo proti Hrvaški. M. B.-J. Si ss J S—i ŠKODA FAVORIT 135 L po ugodni ceni! Dobava v februarju 1991! Ig Slovenija avto AVTO I MPEX izvoz — uvoz, zastopstva, p. o. 61001 Ljubljana, Celovška 150, Jugoslavija — Telefon: n. c. (061) 557 351, direktne 551 686,, 551 477, 558 083, 551 463 — Telegram: Slovenavto Ljubljana — Telex 31237 Yu Slavto — Poštni predal 84 zastopa in prodaja. AVTOIMPEX p.o., Ljubljana, Celovška 150 tel. 061 /555-025 drugi prodajalci: AGROSTROJ LJUBLJANA, tel. 061 /555-366 AUTOCOMMERCE LJUBLJANA, tel. 061/310-361 AVTOMERKUR LJUBLJANA, tel. 061/303-070 AVTOPREVOZ TOLMIN, tel. 065/81 -511 AVTOSERVIS JANEZ MOLEK GRADAC, tel. 068/57-207 AVTOSERVIS SLOVENJ GRADEC, tel. 0602/41 -002 AVTOTEHNIKA CELJE, tel. 063/37-131 NOVOTEHNA NOVO MESTO, tel. 068/28-066 PETOVIA AVTO PTUJ, tel. 062/771 -476 Radioklub pa kar vztraja Dvajset let delovanja radiokluba v Žužemberku Pred 20 leti je bil v Žužemberku ustanovljen radioklub koj sekcija takratne Ljudske tehnike v Žužemberku. Od takrat do danes je tu nastalo kar nekaj društev, ki pa niso obstala. Zahvala, da se je radioklub obdržal, gre predvsem zagnancem, ki to društvo vzdržujejo, čeprav morajo veliko narediti na lastne stroške in ne pričakujejo plačila. Njihovo delo ni vidno navzven, čeprav je skozi tečaje v radioklubu šlo precej mladih. Večina teh je, ko je tu spoznala osnove elektrotehnike, nadaljevala šolanje na področju elektronike, elektrotehnike ali radiotehnike. Skromna sredstva, kijih dobi od ZOTK Novo mesto in lastne članarine, zadoščajo le za najnujnejša plačila obveznosti do zveze. Člani sami pa financirajo vso dejavnost društva. Problem je -poleg denarja tudi prostor. Pred dvema letoma se je društvo moralo izseliti iz bivših prostorov Ljudske tehnike, ker je osnovna šola hotela te prostore preurediti za predprostor delavnice. Zato se je društvo preselilo v barako MDA v prostorček, kije imel le 5 kv. metrov. Ker gradijo novo šolo, se mora društvo tudi od tod umakniti. Po SEVNIŠKI RADIO PODALJŠUJE SPORED SEVNICA — Od ponedeljka, 11. februarja, se sevniški radio oglaša na 96,8 MHz med tednom že dve uri poprej kot doslej, in sicer oddajajo od 15. do 19. ure. Z novim in močnejšim 500-vatnim oddajnikom se je slišnost sev-niškega radia močno povečala. programu krajevne skupnosti naj bi društvo dobilo prostore v starem delu osnovne šole. Upamo, da bo to res. Tako se pač dogaja društvu, ki vztrajno dela in životari, pa čeprav je eno redkih društev v Žužemberku. Krajani vedo zelo malo o delu društva, ki v svoji dejavnosti združuje tehnično kulturo in se ukvarja s konstruktorstvom in vzpostavlja radijske zveze. Glas YU3DCV se sliši po celem svetu. Žal se bo ta znak začasno javljal iz zasebnega stanovanja, ker pač svojih prostorov nima. Člani društva vseeno ne bodo odnehali. V osnovni šoli nameravajo izvajati tečaj, morda pa bodo sodelovali tudi na tekmovanju mladih tehnikov. D. M DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 16. februarja, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: PC Mercator na Zagrebški c. • v Šentjerneju: Market Dolenjka • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog • v Žužemberku: Samopostrežba KZ • v Straži: Market Dolenjka. • V nedeljo bosta od 8. do II. ure odprti v Novem mestu: Samopostrežba Dolenjke na Glavnem trgu 23, v Črnomlju: Samopostrežba Pod lipo. Le vojna ju je ločila Marija dve leti ni vedela, ali je France še živ NOVO MESTO — V nedeljo sta v Jakšetovi gostilni na Drski v družbi najbližjih svojcev in prijateljev praznovala zlato poroko Marija in Franc Kren iz Vavte vasi. Gostilniška soba je bila hitro polna, saj imata zlatoporočenca štiri otroke, deset vnukov in deset pravnukov. Poročila sta se 16. februarja 1941 v Stopičah, kajti Marija je bila rojena v stopiški fari, v Kozoglavovi družini na Dolnji Težki Vodi. Nastanila sta se doma v Vavti vasi, kjer je bil Francetov oče mizar, France sam pa se je izučil za čevljarja. Pri hiši je bilo še nekaj kmetije, za katero je skrbela Marija, ki je doma gospodinjila. Razmere njunemu skupnemu življenju niso bile dolgo naklonjene. Že dvainštiridesetega leta so Italija- ZLATOPOROČENCA — Naša bralca Marija in Franc Kren sta štirideset let zvesta bralca Dolenjskega lista. ni odpeljali Franca na Rab, kjer je bil dva meseca, potem pa naprej v Italijo, v taborišče Renicci. Tam je dočakal italijansko kapitulacijo, vendar domov ni mogel, ker so Italijo že zasedli Nemci. Zato seje zatekel v hribe, kjer je skupaj z ubež-nimi Italijani dočakal zaveznike. Končno se je lahko pričela dolgotrajna pot domov, ki je trajala kar tri mesece. Domov je Franc prišel šele 25. septembra 1945. Lahko si mislimo, kako je bilo pri srcu Mariji, ki ves čas od italijanske kapitulacije ni dobila od Franca nobenega sporočila in tako tudi dolge mesece po vojni še ni vedela, ali je njen mož pri življenju ali ne. Po vojni je bil Franc zaposlen v čevljarski industriji, sedaj pa je že dvajset let upokojen. Vendar mu ni nikoli dolg čas, saj je še vedno čil in žilav, prav tako njegova soproga. No, kadar jima je dolgčas, sežeta po Dolencu, ki je pri hiši že od vsega začetka. Še po nečem poznajo in cenijo ljudje Franca Krena. Je namreč močno slušno prizadet že od tretjega leta starosti. Po vojni je bil in je še vedno zelo aktiven pri Društvu slušno prizadetih v Novem mestu. Dvajset let je bil predsednik društva, aktiven pa je tudi v republiškem merilu, kjer je član upravnega odbora Zveze društev slušno prizadetih Slovenije. DOLENJSKI UST ». *■ ■=—Ii Ko se krog nas najtrši mrak je storil, nekdo je luč prižgal in spregovoril: »Cekinasta se kaplja plemenita ponuja nam, prav do robu nalita; za hip zdaj pozabimo, kaj nas muči, kozarce dvignimo in proti luči skoz nje poglejmo: zlat se dan nam svita.« (O. Župančič) Vsem občanom in delovnim ljudem občine Črnomelj čestitamo ob našem skupnem prazniku So stvari, ki vas radosfe in osrečujejo Nekatere fotografije hranimo v albumu veselja. Nasmeh, s katerim smo si pridobili zaupanje kupcev v 93 deželah sveta. Radost, ki jo potrjuje kakovost, sodobna oblika in funkcionalnost, izbira aparatov za vsak okus in potrebe, servisna mreža, varčnost, prijaznost do okolja in konkurenčne cene ta nasmeh samo podkrepljujejo. Krajanom čestitamo za občinski praznik belsad Kolinska THOMY »m 290 ml M*v 'jfc■*<*?*• !l } ■ f $ 1. .. I Jsr Jft JtS&i M » *> \ Čestitamo vsem občanom ob prazniku Podjetje KOVASKAMUSTRIJA ZREČE OBRAT STARI TRG OB KOLPI ' Dejavnost: 'X. X, proizvodnja ročnega orodja odkovkov strojegradnja homokinetični zglobi turizem Čestitamo ob prazniku % E Mercator Oimeti^ika mdhuqa Gtoiomell Kmetijska zadruga Črnomelj s temeljno organizacijo »KMETIJSTVO«Črnomelj, tozd ŽIVINOREJA in DSSS čestita kooperantom in poslovnim prijateljem za praznik občine Črnomelj ter jim želi obilo delovnih uspehov. m[ Čestitam za praznik občine. ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE DOLENJSKE PEKAČE © BEU ŽELEZOUVABNA IN STROJNA TOVARNA BELT in poslovnim partnerjem Žito za čebele V1DOŠ1ČI — Janez Nemanič iz Vidošičev pri Metliki velja s svojimi 79 leti za enega najstarejših članov metliškega čebelarskega društva, tako po letih kot po stažu. Čeprav je imel že oče doma v Dragomlji vasi čebele, s katerimi je imel tudi Janez precej veselja, je začel s samostojnim čebelarstvom povsem slučajno. Kot tesarje šel leta 1947 k Vajdato-vim na Boldraž postavljat čebelnjak, pa je dobil roj čebel. Ker se mu je zdelo, da bo po naravni poti prepočasi prišel do večjega števila čebeljnih družin, jih je začel kupovati. Spominja se, da ponekod zanje niso hoteli denarja, temveč žito, češ da se bodo čebele bolje množile. »To so bili zlati časi. Čebele sem lahko kupoval, kjer koli sem hotel, saj takrat ni bilo bolezni. Težje pa je bilo dobiti panje. Kjer koli jih je kdo prodajal, sem šel ponje. Celo na 20 kilometrov oddaljeno Jugorje sem se odpravil, pa kar s kolesom. In lahko pohvalim, da mi panji izpred nekaj desetletij še vedno dobro služijo,« pravi zadovoljno Nemanič. Janez se rad spominja leta 1957, ko je prvič peljal čebele na pašo v Kočevski Rog. To je bilo zagotovo eno najboljših let v njegovem čebelarjenju. Toda tudi brez nesreče ni šlo. Pred štirimi leti je bil zaradi va-roze ob vseh 34 čebeljih družin. Pa ni obupal, čeprav je bolezen motila še vdrugo. »Dokler bom živ, čebele ne bodo šle od hiše,« pravi Janez, ki je zadnje leto sicer priklenjen na invalidski voziček, a kljub temu še vedno veliko časa prebije pri čebelah. Predvsem pa so dobrodošli nasveti, ki jih daje sinu Martinu ter vnuku Tinetu, ki že vzorno stopata po stopinjah očeta oz. starega očeta. 033C Podjetje za zaključna obrtniška dela p.o. Črnomelj Belokranjska cesta 24 68340 Črnomelj Naša dejavnost: • prevzemamo vse vrste stavbno ključavničarskih, mizarskih, kleparskih ter pleskarskih del, centralnega ogrevanja in vodovodnih instalacij. Čestitamo za praznik občine • Z nuklearko je tako: rdeči so jo zgradili, zeleni jo hočejo zapreti, za eno in drugo pa naj narod dela kot črna živina. (Naš glas) • Denacionalizacija bo zahtevnejša od revolucionarnega razlaščanja. (Glas) • Čudeži se dogajajo, naenkrat so vsi verni (Naš glas) • Marksizem je najboljše vodilo osvobajajočemu se človeku kot metoda v orientiranju in kot taktika v delovanju. (Kocbek 1946) • Vse kaže, da bo potrebno izdatno znižati življenjsko raven. (Pučnik) • Zaradi Demosovega glasovalnega stroja slovenska skupščina ni parlament. (B. Rotar) r \ ZAVAROVALNICA NOVO MESTO, D. D. NOVO MESTO Cesta herojev 1 Zavarovalnica Novo mesto, delniška družba Novo mesto, Cesta herojev 1 vabi k sodelovanju sodelavce: 1. referenta za mednarodna transportna in kreditna zavarovanja, cenilca in likvidatorja 2. cenilca in likvidatorja gradbenih in ostalih škod Od sodelavcev pričakujemo, da imajo: 1) visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske, pravne ali organizacijske smeri in 3 oz. 4 leta delovnih izkušenj in aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika 2) visoko šolsko izobrazbo gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj če izpolnjujete gornje pogoje, vas vabimo, da pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljete v 8 dneh na naslov: Zavarovalnica Novo mesto, d. d. Novo mesto, Cesta herojev 1. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejemu. OBRTNA ZADRUGA ČRNOMELJ čestitamo ob prazniku občine ŠPORTNA ZVEZA NOVO MESTO ODDAJA V NAJEM prostor za gostinski lokal z več opreme v športni dvorani MAROF, v skupni površini 130 m2, in sicer od 15. marca dalje za obdobje 3 let. Interesenti naj v ponudbi napišejo, kako bodo izboljšali gostinsko ponudbo in prijetneje uredili lokal. Višino mesečne najemnine in ostale stvari pa bo vsebovala posebna pogodba. Ponudbe pošljite do vključno 22. februarja 1991 na naslov: Športna zveza Novo mesto, Župančičevo sprehajališče 1. S tem dopolnjujemo razpis, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu 24/1 letos. Kem živuenie potrebuh varnost nimh > diIhbi N. mestu LJUBLJANA tel. 068/22090 tel. 061/447-200 nudita kompletno programsko opremo za poslovanje: stanovanjskih zadrug, hotelov, tudi s pomočjo magnetnih kartic, trgovin, od enostavnejših do zahtevnejših rešitev s pomočjo računalnika. Od strojne opreme nudimo: trgovske blagajne SAMSUNG in VANDONI, PC AT računalnike z ustreznim atestom Vsa programska in strojna oprema je prilagojena novi zakonodaji in slovenskemu jeziku. Servis za vso opremo je zagotovljen v Novem mestu, j ® boljšo seznanitev s programsko in strojno opremo pripravljamo v marcu demonstracijski prikaz v Novem mestu. . °le8 tega lahko pri ROBERTS elektronik naročite tudi dobavo in monta-žo klasičnih in satelitskih TV anten. ZLATA VERIGA ZA\ AROV ALNICA1 RIGLA \ NOVOMESTO Obvezno avtomobilsko zavarovanje na vseh dosedanjih mestih: TTB AMZS Otočec, TTB AMZS Črnomelj, Pionir Ločna, občina Novo mesto in A vto Kočevje ter seveda na Zagrebški 2 v Novem mesta. Priznajo vse bonifikacije in pro-mptno opravljajo likvidacije in izplačila škod Torej: nič novega vse je tako kot doslej. No. ne čisto tako: pripravljajo dodatne ugodnosti. TRIGLAV, Novo mesto, tel 068/22-410, 22-413. DOLENJKA — Železnina v Bršljinu na Kolodvorski ima vedno na zalogi vseh vrst materiala za dom, obrt in podjetje. Vsi vedo: tam so ugodne cene in prijazna postrežba. Da ne boste hodili zaman, pokličite tel. 068/21-235. DOLENJKA — Nova diskontna prodajalna na ulici Slavka Gruma (na Brodu) ima na zalogi olje po zelo ugodni ceni Liter samo po 16,10 din. Sladkor po 9,10 din. In še bi se kaj našlo. Kličite g. Veseliča za pohištvo. TeL 068/23-802. BRINC - Julijeva IKEBANA na Otoku in CVETLIČARNA gospe Antonije na Mestnem trgu I v Metliki. Obakrat vam nudijo vse vrste storitve s cvetjem vključno z dostavo. Kakovostna evropski ravni. Kvalitetno holandsko cvetje. Urejajo razstavišča, poslovne prostore, dvorane... Naročila sprejemajo v Ikebani na teL 068/57-184 in v Cvetličarni na tel 068/59-001. TnrsTrnrrm uh TESTENINA Ozki rezanci za na juha, pa široki, pa zvezdice, tri sorte makaronu v in bleki. Vse to delajo a la Italni v Testenini. Zasebni trgovci in gostilničarji jih hvalijo. Poskusite tudi vi. Testenina, Stranje 8, Škocjan, tel. 068/42-737. FRUTI MARKET Skrbijo za žejne. Vseh vrst alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Pripravijo darila. Francoska vina. Dostavijo tudi na dom. Obiščite jih in se prepričajte. Fruti je na CKŽ 58 i’ Krškem. Tel. 0608/31-570. Služba družbenega knjigovodstva, podružnica v Novem mestu, objavlja javno prodajo rabljenega pisarniškega pohištva, pregradnih sten in železnih blagajn v ekspozituri v Metliki. Prodaja bo v prostorih bivše ekspoziture v Metliki, Partizanski bg 4, dne 20. 2. 1991 ob 12. uri. ugled opreme z izklicnimi cenami je možen v dnevih 18. in 19. februarja 1991, od 12. do 14. ure. pred začetkom prodaje morajo kupci položiti 10-odst. kavcijo. PODJETNIKI DOLENJSKE IN BELE KRAJINE! Kocka je padla. Dobimo se 21 februarja e Garni hotelu na Otočcu. Tema našega srečanja je: kako z našim znanjem, sposobnostmi in marljivostjo potegniti slovenski gospodarski voz iz blata. Ne bomo sami. Računamo na prisotnost bankirjev, zbornice, predsednikov izvršnih svetov, direktorjev, novinarjev. Srečali se bomo, pogovorili o naših podjetniških načrtih in ustanovili združenje zasebnih podjetnikov Dolenjske in Bele krajine. Pomislite, kako boste predstavili svojo dejavnost. Ne smemo zaostajati za ostalimi regijami Člani iniciativnega odbora in firm Alpha, Barlog, BB Commerce, Espri, Invest in Vako vas vabimo. Dobili boste vabilo. Podrobnejše informacije dobite v ESPRI, d.o.o„ Trdinova 6, tel. 068/24-493. VRTNICA — Lončnice, rezano cvetje, šopki in venci Dostava po vsej Sloveniji in r tujino. Vse to z veliko prijaznosti naredi Vrtnica, CVETLIČARNA gospe Sonje iz Straže, Ob Krki 1. Pokličete na teL 068/84-547 ali 27-69L POM — To je prva prava dolenjska kavna mešanica Minas,santos in robusta a la Uganda Lastna pražar-na. Dobi se v Mercatorju in vrsti zasebnih prodajaln. Naročite jo lahko v Pražarni Hrvatin, Cegelnica 76, tel. 068/20-289. VARPOL — Izdelujejo univerzalne varilne aparate: za obločno varjenje, trdo spajkanje, polnjenje akumulatorjev treh vrst napetosti, z njim lahko poženete avtomobilski motor, raztalile zmrznjeno vodo v vodovodnih ceveh. DoL Boštanj62, teL 0608/81-457. Varpol tudi v vseh prodajalnah! MIKROS — Commodore 64 s kasetnikom in igralno palico samo za 5.685 din. Omejene količine. TeL 068/22-665. DABA — Avtošola V gostinski šoli, Ulica talcev 83, bo spet tečaj iz CPP. 18. februarja ob 16. uri. TeL 068/25-580. JANA — Vsestranska firma. Uvaža in izvaža, transportira itd Kooperacijam zidarska dela, instalacijska itd Zastopstvo za globinske sesalce Vetrella. Cena okoli 7000 din. Pokličite in povedali vam bodo vse. TeL 0608/22-862. LOGO — Posteljnina, prti, seti in brisače. Celoten program Ideje in Svilanita iz Kamnika. Unikatna keramika. Odprto vsak dan popoldne od 16. do 19. ure, razen v sredo. Logo, Kidričeva 4 r Trebnjem. KOKOS — Ugodne cene v tem diskontu. Moka tip 500, ostra, samo po 5,40 din za kilo. Akcijska prodaja pijač Apis in Vino Brežice. Parfumi-rani mehčalci ORHIDEJA po 2 in 4 litre. TeL 0608/61-437. % i i a i IZOBRAŽEVANJE — Kdor več zna, več velja. Osnovna šola za odrasle od I. do 8. razreda. Brezplačno. Jezikovni tečaju angleščina za šolske otroke, slovenščina. Tečaj šivanja in krojenja. Seminar za kurjače. Informacije: Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela, Ulica talcev 3a TeL 068/21-319, 21-640 vsak dan od 8. do 14. in od 15. do 16.30 ure. Pokličite. m * m l * ! m M «* INVEST — Dolgoletne in bogate izkušnje z investicijami. Kvaliteta, ki si utira pot v mnoga mala in velika podjetja Dolenjska vas. Kako smo živeli in kako bi radi živeli Od ideje do strehe. Pokličite, prepričajte se o referencah. Zagrebška 13, teL 068/24-622, 22-417. KLAS — Ugodno: italijanski gumijasti škornji samo po 186,40 za par. Pralni prašek 20/1 Zlatorog po 390 din. Vsa pijača in hrana Prijazna postrežba Vsak dan od 8. do 12. in 14. do 19., sobota od 8. do 18., nedelja od 8. do 12. Šmarje, Šentjernej, teL 068/41-001. SL ZLATU VERIGA |; UGODNO — Pravilnike o računovodstvu in finančnem poslovanju vam izdelajo hitro in poceni Knjigo- ______ vodski servis v podjetju Metal, Lesko- (>Rlllw :a Z-Ial" ‘ crigv sprejemu A Iphu _ vec pri Krškem, teL 0608/33-312. mnJfm " Som mcm ld ju -uitolh si kui itrnnr .mt ion Slovenija Moja dežela. DOLENJSKI LIST Stotnija Moja dežela. Spremenili smo naslov, ne pa zanesljivosti poslovanja Edina vseslovenska zavarovalnica9 ki ima oboje: tradicijo in profesionalen odnos do poslovnih partnerjev. Na področju zavarovalništva se edini lahko pohvalimo z devetdesetletno tradicijo in razvito poslovno mrežo, ki je razširjena po vsej Sloveniji in delu Hrvaške. Lani smo inieh skoraj štiri milijone zavarovalnih polic in še tako velika škoda in inflacija nista omajali korektnosti našega dela. Vse to nas zavezuje, da tudi v prihodnje pazimo na svoj ugled. Profesionalci smo prav zato, ker si vedno prizadevamo poenostaviti poslovno sodelovanje. Ob tem, ko smo se preselili, bi se radi zahvalili vsem svojim sedanjim in bodočim zavarovancem. Vzajemna lojalnost lahko prinese le - vzajemno zadovoljstvo. Novi sedež naše poslovne enote Novo mesto je na Zagrebški 2 in predstavništva Kočevje na Ljubljanski cesti 7. te zavarovalnica triglav d.d. Ker življenje potrebuje varnost V TEM TFI1NII UAQ 7AMIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO iSCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI ■ J liti icuiiu VHO LHnilVIH PRODAM-KUPIM-POSEST-ZENITNE PONUDBE — RAZNO — OBVESTILA — PREKLICI -r ČESTITKE — ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 14. februarja — Valentin Petek, 15. februaija — Jovita Sobota, 16. februaija — Julijana Nedelja, 17. februaija — Aleš Ponedeljek, 18. februaija — Šimen Torek, 19. februarja — Konrad Sreda, 20. februaija — Leon ČRNOMELJ: 15. 2. (ob 19. uri) ameriški akcijski film Kletka. 16.2. (ob 17. uri) ameriški risani film Čarovnikov klobuk II. 17. 2. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Bratska kri. KRŠKO: 14.2. (ob 20. uri) ameriški film Škandal v Hollywoodu. 17. 2. (ob 18. uri) ameriška vojna komedija Dobro jutro, Vietnam. 19. 2. (ob 20. uri) LUNINE MENE 14. februaija ob 18.32 — mlaj kino ameriški akcijski film Strahoviti udarec. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 14. in 15. 2. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Umazani, pokvarjeni prevaranti. 16. (ob 16., 18. in 20. uri) ter od 17. do 19. 2. (ob 18. in 20. BREŽICE: 14.2. (ob 19.30) Prešernovo gledališče Kranj, Kdo se boji Virginije Woolf? 15. 2. (ob 20. uri) ameriški erotični film Prehod čez Pamelo. 16. (ob 20. uri) in 17. 2. (ob 18. in 20. uri) ameriški kriminalni film Dobri fantje. 19. 2. (ob 20. uri) ameriški pustolovski film Zaklad na otoku. uri) ameriška komedija Najbolj nori . - - 20 ~ Božič. 20. in 21. 2. (ob 18. in 20.15) ameriški kriminalni film Dobri fantje. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 15. do 17. 2. (ob 19. uri) ameriški film Zgodba iz temne strani. Od 18. do 20. 2. (ob 19. uri) ameriški film Erik. TREBNJE: 16. (ob 19. uri) ter 17.2. (ob 18.30) film Vrzi mamo z vlaka. TONIJU PROGARJU iz Novega mesta iskreno čestitajo ob srečanju z Abrahamom vsi njegovi. JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. ® (068)26-322. 951 Z 101 GT 55, letnik 1984, dobro ohranjeno, registrirano do novembra 1991, ugodno prodam. Tekavec, Ulica talcev 10, Straža. 952 GOLF JX DIESEL, star 18 mesecev, prodam. Rozman, Šranga 4, Mirna Peč. kmetijski stroji TRAKTOR TV 730, letnik 1978, s plugom in brano ugodno prodam. Cena po dogovoru. Ivan Pečarič, Obrež 30, Vi-vodina. 919 OBRAČALNIK SIP 220, motorno žago Jonsered, traktorja Univerzal (55 KM) in John deere (50 KM) prodam. Ivan Franko, Obrežje 25, Jesenice na Dolenjskem. 921 TRAKTOR Ferguson (39 KM), star eno leto, nič delovnih ur, prodam. ® (068)56-237. 942 SILOKOMBAJN SK 80 S ter kravo za zakol prodam. » 84-361. 947 TRAKTOR Zetor (52 KS) s kabino in novimi gumami poceni prodam. Martin Vidmajer, Selce 12, Blanca. 962 TRAKTOR Zetor 5211, letnik 1990, dobro ohranjen, prodam. Lenarčič, Pristava 8, Novo mesto. 1004 TRAKTOR Ursus C 335, star tri leta, prodam. Jože Cunk, Črneča vas 25, Kostanjevica. 1017 TRAKTOR Same 35, kosilnico BCS in vprežni voz prodam. » (068)56-022. 1025 TRAKTORSKO KOSILNICO Su- perior, bočno traktorsko kosilnico za IMT, traktorske brane in kosilnico BCS 715 ugodno prodam. Stanko Voglar, Li-bel 2, Leskovec, ® (0608)33-319. 1041 TRAKTOR IMT 542, 700 delovnih ur, star 6 let, prodam. * (068)59-416. 1043 TRAKTOR UNIVERZAL 445, obračalnik in prikolico prodam. » (0608) 43-264. 1065 PEUGEOT 305, letnik 1982, registriran do novembra 1991, prevoženih 70.000 km, in telico simentalko, staro 15 mesecev, prodam. Kosec, Vel. Brusnice 72. 957 Z 750, odlično ohranjeno, letnik 1984, ugodno prodam. Miran Krivec, Ždinja vas 3/b (pri gostilni Pugelj), Otočec. 958 Z 126 P, letnik 1984, prodam. ® 25-544. 960 Z 750, letnik 1985, registrirano do maja, in kavvasaki Z 750, letnik 1980, generalno urejen, poceni prodam. » 24-070. 961 UNO 45 S prodam. » (068)23-910. 964 GOLF DIESEL JX, 4 vrata, star eno leto, prodam. ® 25-133. 966 DVA JUGA, letnik 1982 in 1986, prodam. Vel. Brusnice 1. 968 GOLF DIESEL, letnik 1989, rdeč, dobro ohranjen, prodam. ® 26-885. 970 GOLF, letnik 1982, jugo 45, letnik 1985, passat, letnik 1978, prodam. ® 58-120. 971 Z 750, letnik 1982, registriran do 1992, prodam. Kristanova 28, stanovanje II. R 4 GTL, bele barve, star leto in 7 mesecev, garažiran, dodatno zaščiten in redno vzdrževan prodam. ® 59-229, po 16. uri. 972 BMW 316, letnik 1980, registriran do konca januarja, poceni prodam. Franc Pavlin, Gor. Brezovica 33, ® 42-020, int. 263. 973 JUGO KORAL 45, oktober 1989, rdeč, garažiran, prodam. ® (068)45-388. 974 HONDO CIVIC 1,2, limuzino, staro kupim 4 mesece, kov insko srebrne barve, ugodno prodam. ® (068)51-475, Črnomelj. GRADBENO PARCELO ali hišo v i okolici Novi '0, po 16. uri. ožji okolici Novega mesta kupim. ® 27-870, po 16. uri. 967 motorna vozila R 5 GTL, rdeče barve, letnik 1985, prodam. ® 59-204. 927 126 PGL, letnik 1986, 11500 km, prodam. Marn, Dol. Dobrava 13, Trebnje. 930 FIAT 132, letnik 1980, dobro ohranjen, prodam. ® (068)25-691. 931 LADO SAMARO 1300, letnik 1988, prodam za 8800 DEM. ® (068)84-383. PRODAM R4 GTL, letnik 88, svetlomodre barve. ® 068/23- 585 PRODAM Z 101 GTL, letnik 1983, registrirano do oktobra 91. Janc Lado, V Brezor log 49. PRODAM R4 GTL, letnik 1984 ® 068/27-808. FIAT 126 P, letnik 1983, prodam. ® (068)25-676. 937 ZASTAVO 128, letnik 1987, prodam. Anton Derganc, Dol. Kamence 37 a, Novo mesto. 938 JUGO KORAL 55, letnik 1989, prodam. Stane Jakše, Potočna vas 24, Novo mesto. 945 JUGO 55 A, letnik junij 1986, prodam. ® (068)23-734. 946 R 5 CAMPUS, letnik 1988, prodam. * 23-493. 949 JUGO 55, star dve leti, registriran do novembra 1991, prodam za 6900 DEM. ® (068)59-082. 977 Z 101 GT 55, 7/1984, 55.000 km, z dodatno opremo, prodam. ® (068)51-464. 979 Z 101, letnik 1982, prodam. ® 40-148. 980 JUGO 45, letnik 1989, 20.000 km, prodam za 6900 DEM. Pot na Gorjance 52, Novo mesto. 982 ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik 1990, registrirana do avgusta 1991, prodam. ® 28-852. 986 126 P, star 1 leto, rdeče barve, 10.000 km, ugodno prodam. ® 43-748, popoldne. 987 GOLF, oktober 1987, 4 vrata, prodam. ® 73-066. 993 GOLF DIESEL, letnik 1984, prodam. Kuhar, Dol 16, Podbočje. 994 Z 101, letnik 1987, prodam. ® 85-984. 995 Z 101, letnik 1984, prodam. Muhaber 1 a, Novo mesto. 996 ZASTAVO 101, letnik oktober 1984, prodam. ® 85-975. 997 Z 101, letnik november 1988, in telefon Eta 900 prodam. W 27-134. 998 JUGO KORAL 45, star 15 mesecev, registriran do novembra 1991, prevoženih 14100 km, garažiran, dobro ohranjen, prodam. ® (068)25-639. 999 GOLF JXD, letnik avgust 1987, prodam. ® 86-102. 1000 126 P, letnik 1987, prodam. ® 26-669. 1001 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Noro mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rus tja /glavni urednik in direktorji Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek- Jakie, Bojan Budja, Breda Duilč, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jote Primc, Jože Simčič in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 18 din, naročnina za 1. trimesečje 200 din; za delovne in družbene organizacije 400 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 240 din, na prvi ali zadnji strani 480 din; za razpise, licitacije ipd. 260 din. Mali oglasi do deset besed 200 din, vsaka nadaljnja beseda 20 din. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731 -128-4405/9 (LB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68hf!1 iuto mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (066) 23-606,24-tou, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telelax: 24-896. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnonja republiškega sekretariata za informiranje Republike Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov, časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. i C 'K * GOLF JGL DIESEL, S paket, letnik december 1984, bele barve, prodam. ® 23-195. 1002 Z 128, letnik 1989, ugodno prodam ali zamenjam za 126 P. Djordjevič, Cesta herojev 29 a, Novo mesto. 1005 JUGO KORAL 45, letnik 1988, prodam. ® 85-412. 1006 F 126, letnik 1987, ugodno prodam. ® 28-714. 1007 JUGO 55, letnik 1988, rdeč, prodam. Penca, Dol. Mokro Polje 1, ® 41-121. 1008 126 P, 1980, prodam za 1500 DEM. Jože Pirnar,' Dol. Prekopa 50, Kostanjevica na Krki. 1009 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986, prevoženih samo 9000 km, prodam. ® 22-789. 1010 FORD ESKORT U L, letnik 1984, prodam. Ogled: Nad mlini 24, stanovanje Stankovič, po 15. uri. 1012 ZASTAVA 128 SKALA, letnik 1988, prodam. Vesel, Slavka Gruma 3, ® (068)27-341. 1013 R 4 GTL, star eno leto, 15000 km, ugodno prodam. Jože Klepec, Krasinc 28, Gradac, » 57-260. 1014 LADO 1300 S, letnik december 1986, dodatno opremljeno, ugodno prodam. ® (0608)62-495, popoldne. 1015 R 4 GTL, letnik 1988, in 126 PGL, letnik 1989/90, in komplet strojev za čiščenje talnih oblog prodam. W (0608)31-214. 1019 Z 128, letnik 1989, lado Nivo, letnik 1986, VVV kombi — zaprt, letnik 1971, tatro kiper, letnik 1983, ugodno prodam. ® (068)47-749. 1020 R 4 GTL, letnik 1988, prodam. Mira I, pri Košljar, Bela Cerkev 14 a, Šmarješke To- plice, ® 73-037. ' 1022 RENAULT 4, 1987, in renault 14 prodam. * (068)23-355. 1023 CITROEN GS 1,3 S, letnik 10/79, dobro ohranjen, prodam. ® (0608)32-208, po 15. uri. 1027 FIAT 132 — 1800, letnik 1977, prodam. ® 52-688. 1028 FIAT 128, letnik 1988, registriran do 15. junija 1992, prvi lastnik, ugodno prodam. ® (0608)32-446. 1029 R 4 GTL, star eno leto, prodam za 8000 DEM.«(068)22-441, interna 359, od 7. do 14. ure. ali v Zagreb (041)329-464, od 17. do 23. ure. 1030 Z 128, letnik,1987, 56.000 km, ugodno prodam. ® 31-874, po 16. uri. 1032 JUGO FLORIDO, letnik 1990, ugodno prodam. Gorazd Porenta, Majde Šilc 16, Novo mesto. Ogled od 15. do 16. ure. 1034 GOLF JX DIESEL, letnik 1985, prodam za 13.900 DEM. ® 21-825. 1035 ŠKODO 120 LS, registrirano, dobro ohranjeno, prodam. ® 57-362. 1036 Z 101 GTL 55, letnik 1984, prodam. Boris Baškovič, Cesta prvih borcev 19, Brežice. 1037 Z 101 GTL 55, letnik 1987, prodam. ® 76-385. 1038 LADO SAMARO, letnik 1988, registrirano do avgusta 1991, prodam za 10.500 DEM. * 42-931. 1039 Z 128, letnik 1988, registrirano do februarja 1992, prodam. Dol. Kamence 95, Novo mesto. 1040 HONDO CR 80 za motokros, letnik 1987, popolnoma novo, prodam za 2600 DEM. ® (068)25-747, po 20. uri. 1042 ŠKODO 101, letnik 1978, registrirano do konca septembra 1991, prodam. ® 27-427. 1045 Z 101, rdeče barve, december 1988, prodam. Zvonko Balantič, Čanje, ® (0608)43-145. 1047 MOTOR za lado 1600 prodam. ® 45-485. 1048 LADO SAMARO, letnik 1987, prodam. ® (0608)70-175. 1049 MERCEDES 220 D in fiat 132- 200 prodam. Anton Zorc, Zloganje 16, Škocjan. 1050 Z 128, letnik 1989, prodam. Frenk Plaveč, Malkovec 2, Tržišče. 1051 JUGO 45, letnik 1989, prodam za 7.200 DEM, jugo 45, letnik 1986, prodam za 4.700 DEM in R 4 GTL, letnik 1984, prodam za 3.800 DEM. ® 85-404. 1052 Z 101, november 1986, registrirana za celo leto, zelo ugodno prodam. ® (068)59-716. 1055 126 P, prevoženih 6.000 km, prodam. ® (0608)82-504. 1057 R 4 GTL, letnik 1988, registriran do avgusta 1991, prodam. ® 84-844. 1061 Z 750, letnik 1984, registrirano za celo leto, zelo ugodno prodam. ® 51-638. 1063 JUGO KORAL 45, letnik 1990, ugodno prodam. ® 24-425, Cesta herojev 9. 1068 obvestila GRADITELJI, POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujemo peči in bojlerje za centralno in solarno ogrevanje. Garancija za peči 5 let. ® (063)39-878. 922 J) VALILNICA KUHELJ, Šmarje 9, 9 Šentjernej tel. (068) 42-524 68310' Obvešča stranke, da lahko naročijo enodnevne in tudi Siio večje bele, rjave in grahaste piščance. Za naročilo se pri- poročamo! RJAVI, BELI in grahasti večji piščanci bodo v prodaji od 23. februarja do 1. marca. Jože Jeršin, Račje selo 2, Trebnje, ® 44-389. 991 KZ METLIKA zbira naročila za rjave, bele in grahaste večje piščance. Informacije na »58-617. 992 PIŠČANCE, enodnevne bele, težke, rjave nesnice in grahaste, že naročamo: Valilnica Humek, Irča vas 18, tel.: 24-496, 68000 Novo mesto. Razvijajoče se zasebno podjetje v bližini Kočevja zaposli usposobljeno osebo srednjih let, ki bi vodila poslovne knjige. Plača po dogovoru. Ponudbe sporočite po telefonu: (061)852-383 ali (061) 853-334. PIA TRGOVINA iz Mačkovca pripravlja veliko akcijsko prodajo uvoženega in domačega blaga. Žensko, moško, otroško, športno konfekcijo in obutev, intimno perilo in darila. Razprodaja se bo pričela 14. februarja 1991 in bo trajala do 28. februarja 1991. Za nakup se priporoča PIA trgovina. K sodelovanju vabimo sposobnega trgovca — poslovodjo pri vpeljavi trgovine-diskonta z mešanim blagom. Možnost soudeležbe ter Kasnejša zaposlitev. Samo pisne ponudbe pošljite na naslov BIROPO d.o.o., Cesta'hero-jev 20, Novo mesto! Trgovina mini market SAŠA v Šmihelu obvešča cenjene kupce, da lahko po konkurenčnih cenah kupijo živila, tekstil in sadje. Trgovina obratuje vsak dan od 7. do 20. ure, ob nede- ljah in praznikih od 8. do 13. ure. Za nakup se priporočamo! posest prodam KUHINJSKI KOT (skaj) in raztegljivo mizo (ultrapas) prodam. Kregar, Slavka Gruma 68, Novo mesto. 911 HARMONIKO Modem, 80—basno, prodam. ® 76-354. 914 TELEVIZOR, črno—beli, kotel za žganjekuho (501) in hrastove deske, debeline 5 in 8 cm prodam. ® 42-925. 916 SKRINJO, hladilno omaro in posamezne kose pohištva zaradi selitve poceni prodam. Informacije na ® 23-947. 917 KOSTANJEVO KOLJE, kalano, prodam. ® 26-484. 920 MOTORNI ŽAGI Stihi 020 in Hus-vagner 45, v zelo dobrem stanju prodam. Alojz Kum, Ždinja vas 46, Otočec. 928 BREJE KOZE in pony žrebčka prodam. Ivan Jurak, Dol. Kamence 33 a, Novo mesto. 929 MONTAŽNO gradbeno barako iz Trimovih plošč (300 x 180) prodam. ® 47-592. 932 KOMBINIRANI štedilnik, električni radiator, hladilnik, novo enodelno pomi- TRI ELEKTROMOTORJE prodam. ®(0608)82-651. 1064 SMUČARSKI KOMBINEZON,od 1 lOdo 12 let, nov, prodam. ® 28-706, popoldne. 1067 razno valno korito, otroški voziček, etažno cen-l.Štu tralno peč ugodno prodam.Štupar, Slavka Gruma 88, ® 27-901. 933 CIRKULAR s trofaznim elektromo- toijem (3 KW) ugodno prodam. ® 40- oijen 073. ' 939 MLADO KRAVO, s teletom ali brez, prodam ali menjam za kravo za zakol. Gabrje, ® 85-912. 943 PRODAM glasbeni center Elektronik, sintesizer, fotoaparat Praktica elektronik, barvni televizor Mariner, prenosni, ekran 42, transistor Hitachi z vgrajenimi mikrofoni, električni skobelnik, nov, električni brusilni stroj, nov, harmoniko Melodija, 120 basov—11/3 registrov, 4—krat uglašena. Samo resni kupci na ® (068)22-067. 944 GARAŽO na Mestnih njivah oddam v najem. Kregar, Slavka Gruma 68, Novo mesto. 912 ANGLEŠČINO inštruiram. ® 27-534, po 18. uri. 923 PROSTOR do 35 m2 za gostinsko dejavnost vzamem v najem. ® (061)573-975, od 8. do 12. ure. 924 DVA POSLOVNA prostora (150 m2 in 50 m2) v Novem mestu, s telefonom in velikim parkiriščem oddamo v najem. » 26-175,22-681. 954 NA KMETIJO sprejmem sodelavca ali zakonski par za biološko kmetovanje, konjerejo in živinorejo. Šifra: »UGODNE MOŽNOSTI«. 981 POSODIM zneske do 40.000 DEM ali grem v partnerstvo na Dolenjskem. ~ " dšif ---------------------- Ponudbe pod Šifra: »SIGURNOST« I TRGOVCI! I Imate težave z obračunom prometnega davka? Pokličite na tel. 24-| 447 in rešili bomo vaš problem! HIŠO z. delavnico, vseljivo, ob cesti Šentjernej — Kostanjevica, prodam. ® 99352-97266. 723 OPREMLJENO HIŠO ali stanovanje v okolici Novega mesta vzame v najem starejši zakonski par v času od maja do septembra. Kregar, Slavka Gruma 68, Novo mesto. 913 ZIDANICO z majhnim vinogradom na Stari gori nad Semičem prodam za 23.000 DEM dinarske protivrednosti. ® (068)25-900. 915 BIVALNO ZIDANICO, starejšo, z vinogradom in sadovnjakom v Semiču prodam. Enkratna lega. Elektrika in telefon poleg, asfaltna cesta. Cena 20.000 DEM. Informacije na * 23-947. 918 KOMPLETNO kmetijsko poslopje (hlev, skedenj in kozolec) ugodno prodam. Albert Geltar, Mirana Jarca 22, Črnomelj, ® (068)51 -788. 925 STAREJŠO HIŠO z zemljo v ograji, sredi Cegelnice, prodam. Informacije v Cegclnici 15, Novo mesto. 935 GRADBENO PARCELO v izmeri 38 arov na Bučki na Dolenjskem prodam ali zamenjam za živino. Naslov v oglasnem oddelku. 936 TRAVNIK (4500 m2) v k.o. Bistrica pri Šentrupertu prodam. * 40-163. PARCELO, primerno za vikend, v okolici Senovega, ter vinograd prodam. ® (0608)70-400. 941 ZAZIDLJIVO PARCELO z izkopom za hišo in urejeno dokumentacijo v Semiču prodam. * 50-123. 948 V KOČEVJU prodam gradbeno parcelo — Mestni log. Na parceli je že nekaj gradbenega materiala. Interesenti naj se oglasijo na ® (061)853-363. 965 NAD TOMAŽJO VASJO pri odseku za Šentjernej ugodno prodam 2650 m2 veliko parcelo z urejeno lokacijsko dokumentacijo in možnostjo nakupa na obroke. ® (061)573-450. 978 NJIVO 4 a, v Podturnu prodam. ® 22-547 983 8 AROV VINOGRADA ter 9 a gozda prodam. Dostop je asfaltiran. ® 28-852. GOZD, koljesek pri Hrvaški gori, prodam. Albina Zagorc, Prekopa, Kostanjevica. 1046 BUKOV GOZD, (1,3 ha), k.o. Pribiš-je pri Semiču prodam. ® (068)56-080. NOVEJŠE GOSPODARSKO poslopje, njive, gozdove in vinograd v Spodnjih Lakencah ob asfaltni cesti pri Mokronogu, prodam. Možna gradnja stanovanjske hiše. Pogoji so tudi za obrtno dejavnost. Anton Zajc, Ul. heroja Slaka 11, Trebnje, ® (068)45-189. 1066 TELICO, 500 kg, brejo 6 mesecev, in sadjevec prodam. ® 26-496. 950 MIZARSKO DELOVNO MIZO, kravo in zamrzovalno skrinjo prodam. ® 27-142. 955 PRAŠIČA, težkega okoli 110 kg, prodam. Košir, Novomeška cesta 7, Straža, »85-317. 956 DVE BREJI TELICI in kravo, tretjič brejo, prodam. Janez Majde, Luža 4, Dobrnič. 959 BETONSKE ZIDAKE ter železo za gradnjo hiše prodam. » 84-790. 985 TELICI, visoko breji, simentalko in sivko, prodam. Hrastar, Poljane 1, » 84-350. 989 DVE BREJI KOZI ugodno prodam. »76-251. 990 OVERLOCK UNION special in iberdek Mauser special prodam. » 52-525. 1003 TRAKTOR Zetor 6211, nov, kobilo, brejo 10 mesecev, staro 7 let, težko 600 kg, kravo ali brejo telico prodam. Dol. Kamence 27. 1011 TROSED in dva fotelja, trajno žarečo peč, etažno peč Emo central 23 in nerabljeno okroglo peč Lokoterm ugodno prodam. ® 27-238. 1016 TRAČNO ŽAGO prodam. » 73-631, Goričar. 1021 RJAVO KOTNO GARNITURO z raztegljivim trosedom, fotelj, mizico in dva jogija ugodno prodam. » 23-226, popoldne. 1026 FURNIRANO ohranjeno spalnico (za 1.000 din) in emajlirano kopalniško kad, 120 cm (za 1.400 din), prodam. » (0608)62-065. 1031 PRAŠIČA, 150 kg, hranjen z domačo krmo, prodam. ® 42-362. 1044 GLASBENI CENTER, stol vrtiljak in otroške pancerje št. 34 ugodno prodam. ® 23-979. 1054 VEČ PRIKOLIC sena prodam. * 42-925. 1056 NOVO ZAMRZOVALNO skrinjo (310 I), tip Gorenje, ugodno prodam. ® 27-586. 1060 službo dobi VEČ AKVIZITERJEV za prodajo artiklov za gospodinjstvo vabimo k sodelovanju. * (061347-513. 926 AKVIZITERJI, POZOR! Če želite dober zaslužek, se oglasite na » (061) 853-363! 963 TRGOVINA z gradbenim in tehničnim blagom zaposli delavca s trgovsko ali srednjo izobrazbo tehnične smeri. Praksa zaželjena. Interesenti naj se oglasijo 18. in 19. februarja med 14. in 17. uro v trgovini METALFLEX Prečna pri letališču. 969 POTREBUJEMO več akviziterjev za prodajo na terenu. Dobimo se v petek, 15. februarja, ob 18. uri, v motelu v Trebnjem. 976 KUHARICO, ki ima veselje tudi do strežbe, zaposlim. » 26-665. 988 FRIZERSKO POMOČNICO z večletno prakso zaposlim. OD po dogovoru. Frizerstvo Miler, 21. oktobra 17 a, Črnomelj. 1033 ZAPOSLIMO kuharico, nedelje proste. » 23-294. 1058 ŽELITE ZASLUŽITI 20.000 din mesečno? Informacije v petek, 15.2., ob 17. uri v hotelu Metropol v Novem mestu. stanovanja DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu vzamem v najem. » 22-308. 1018 DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu prodam ali zamenjam za gradbeno parcelo. Informacije na » 22-349, popoldne. 1024 POPRAVEK Pri zahvali za ANO CESAR z Mestnih njiv je prišlo do pomote. Pokojna ni bila tašča, kot je bilo objavljeno, bila je teta. Za napako se opravičujemo. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil oče, stari oče in tast JOŽE SMRKE iz Slakove 4, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, posebno pa kolektivu M- Standard Novo mesto in GPG Grosuplje za izrečena sožalja in spremstvo pokojnika na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hčerka Darja z družino ZAHVALA | ** % V 86. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stric, tast, stari oče in pradedek em JANEZ KASTELIC Log 1, Žužemberk Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem m vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, kojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremni na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja GD Log in ostalim G LA LD Veliki Gaber in ostalim LD, govornikoma za poslovilne besede, ro-gistom in trobentaču za Tišino. Hvala tudi župniku za lepo opravljen obred in cerkvenim pevcem za zapete pesmi. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi SIropniSnicI^' &su.od 25. januarja do 1. februarja l? v.brežiški porodnišnici rodile: Ivanka ,,rSln s Sel Borisa, Marija Beline iz Kr-c8a Janjo, Marinka Sečnik iz. Les-Hvca pri Krškem Špelo, Anica Ko- močar iz Krške vasi — Boštjana, Marina Janeš iz Breganc — Nikolo, Darinka Dvoršak iz Malega Obreža — Moniko, Vesna ŽiviČ z Malega Vrha — Davida, Doroteja Zidar iz Župeče vasi Andreja in Blaženka Zakšek iz Krškega — Katarino. Čestitamo! ZAHVALA Delu, trud. trpljenje, to bilo, mama, tvoje je življenje. V 79. starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustila MARIJA MILEK v rojena Segina iz Tribuč 19 Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tete in prababice y *?Pl° zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Tribuč in Sel pri tcicah, osebju ZD Črnomelj in internega oddelka novomeške bolniš-!“‘er sindikatu Beti Črnomelj. Posebna zahvala govornicama za to-pie besede tolažbe, gospodu župniku za opravljen obred, pevkam iz Ad-»ič in vsem, ki ste pokojni darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, atija in sina ZMAGA PETAROSA inž. strojništva iz Jedinščice 44, Novo mesto j® ‘skreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebna zahvala Društvu srvr« ov N°vo mesto, sodelavcem IMV Revoz-SCP in Temeljnemu ?4^U ^ovo mesto ter učiteljem OŠ Grm. Zahvalo dolgujemo tudi rayniškemu osebju internega oddelka, ki si je prizadevalo ohraniti njegovo življenje. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Mimo počivaj, sine moj. i. - ' saj sreča, up, nada, M‘ vse šlo je s teboj. ZAHVALA V cvetu mladosti, 19-leten, je tragično preminul moj sin, brat, svak, striček in nečak BOŠTJAN BARBIČ dijak IV, letnika teh. šole, Novo mesto izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate-ni n.’ /nancem in sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob Štravs'., J*™ *zrekli sožalje in njegov grob zasuli s cvetjem. Zahvaljujemo sc r;i,71'Jakom in delavcem SŠTVZU Novo mesto, sošolcem 4. a in 4. b eda elektro šole, športnikom KK Novoles, gojencem dijaškega do-Vu Jugovim prijateljem, družinam Glavič, Troha in Kovačič, kolekti-iskr .