Si 211. V Ljubljani, petek dne 30. septembra 1910. Leto I. : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak d»n — tudi ob nedeljah in praznikih — ob l/a6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18-—, polletno K 9'--, četrtletno K 4-50, mesečno K l-50. Za inozemstvo celoletno K 28-—-. Sipi. V ' lit Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo nredništvu, naročnina upravništvu. Ne-irankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko. Narodnostna deželna avtoniraija. Vsak narod vidi v avtonomiji svoj spas in svojo bodočnost, kajti le ako narod svoje potrebe in razmere upravlja sam, si more ne le ohraniti svojo narodno indi-vidualiteto, ampak se tudi lahko svobodno in krepko razvija navzgor ter vsporedno z drugimi civiliziranimi narodi. Zato je torej avtonomija prevažnega pomena. Važnega pomena je pa še posebno za nas Slovence, ki se takorekoč od dne do dne borimo za svoj narodni obstoj. Narodni naši programi so vsprejemali zaporedoma raznovrstne točke, kako pripomoči slovenskemu ljudstvu do mirnega in nemotenega razvoja. In tu so se vsi politiki in rodoljubi našli jedini v enem oziru: domovini je treba priboriti avtonomijo in potem je slovenstvo rešeno. Žal, da so bili to le dobri ljudje, pošteni in mirni Slovenci, žal, da so bili to le možje, ki so sicer imeli dobro voljo in tudi ne slabih idej, da je pa pri vsem tedanjim narodnim boriteljem manjkalo odločnega nastopa, ako že niso bili pripravljeni za drobno in premišljeno realno delo. Dasi je vsaj v teoriji narodnostna avtonomija pridobivala simpatij, vendar v praksi ni prodrla in kakor kažejo razmere danes, je do federativne Avstrije na podlagi narodne avtonomije še daleč. S tem pa še ni rečeno, da vržemo sedaj puško v koruzo in se dalje več ne brigamo za narodno avtonomijo, ki mora biti najvišji cilj vsakega Slovenca. Ne! Računajmo z današnjimi dejstvi in delajmo realno in premišljeno dalje za dosego .našega smotra. Danes je za naše narodno življenje gotovo največje vprašanje in tudi najvažnejše: deželna avtonomija. Kakor znano so v našem državnem ustroju dežele posebna samoupravna telesa (kakor n. pr. občine) s precejšnjo samostojnostjo posebno v gospodarskem, šolskem in splošno administrativnem oziru. Ali se naj postavimo mi Slovenci v boj za avtonomijo dežele ali ne?! Vse, ako odštejemo slovenstvo na Kranjskem, govori proti, da še več, mi smo celo uverjeni, da deželna avtonomija po-menja za nas Slovence našo narodno smrt. Temu je res tako. Toda kakor je že danes politiški položaj v naši državi, ni misliti na brze spremembe in sprijazniti se moramo tudi z deželno avtonomijo. Naše delo pa bodi, da deželna avtonomija ne ostane taka kakor je danes, ampak, da se narodnim zahtevam in zahtevam moderne dobe primerno prilagodi in preustroji. Da je pa to mogoče, da je samouprava dežele mogoča tako, da ni na kvar nobeni narodnosti, nam je jasen dokaz cela vrsta moravskih deželnih zakonov iz 1. 1905. Ako je podobna prememba mogoča na Moravskem, zakaj bi ne bila tudi na našem Slovenskem Jugu. V naslednjem hočemo podati le nekatere posameznosti za naše javno življenje in nekatera načela, katerih bi se morala držati naša deželna zakonodajstva. I. Jezikovno pravo pri samoupravnih uradih. (Prim.: lex Parma na Moravskem.) Veljati mora načelo popolne enakovrednosti in enakopravnosti deželnih jezikov vsakega naroda z a cel o d e že 1 o. Tako bi n. pr. na Koroškem ne smela nobena občina odbiti vlogo, spisano slovenski, na Kranjskem, ako bi bila podana nemški. Tržaška občina, bi ne smela odbijati slovenske vloge zato, ker niso vložene italijanski. Istotako se smejo v cestnih odborih posluževati svojega jezika posamezni členi ne oziraje se na večino. Isto bi veljalo za okrajne zastope na Štajerskem. Načelo, da si posamezni avtonomni zbori smejo določevati svoj uradni jezik, mora veljati v prvi vrsti za občine in cestne odbore, ki si naj sami določajo, v katerem jeziku hočejo uradovati. Določena mora biti obramba narodnih manjšin. Vsa statutarna mesta so dolžna reševati vse uloge v strokah prenešenega in samostojnega delokroga v onem jeziku v katerem so prišle. Vse občine, v katerih je vsaj 1/G prebivalstva druge narodnosti, so dolžne reševati vse vloge v onem jeziku v katerem so bile podane. Vsi cestni odbori, v kojih okraju je vajena občina, ki ima drugi uradni jezik kakor cestni odbor, naj bi bili dolžni reševati vse vloge v onem jeziku, v katerem so došle. V drugih slučajih pa ima cestni odbor na prosto dano, reševati vse v svojem uradnem jeziku. Isto bi veljalo za okrajne zastope, ki obstojajo na Štajerskem. Občine in cestni odbori pa, ki niso dolžni z ozirom na prejšnja odstavka reševati vloge v jeziku, v katerem je napisana, imajo pravico poslati iste k brezplačni prestavi. Jezikovna enakopravnost za javne oglase. Načeloma mora biti tedaj določeno, da morajo biti izdani vsi oglasi v vseh deželnih jezikih v statutarnih tnestihv prenešenem delokrogu in v vseh občinah, kjer se nahaja vsaj ‘/5 prebivalstva druge narodnosti in sicer v prenešenem in samostojnem delokrogu. Načelo jezikovne ravnoprav- nosti mora biti izvedeno tudi pri deželnih odborih. Deželni odbor je dolžan občevati z občinami in cestnimi odbori ter okrajnimi zastopi, kakor tudi s strankami v njihovem jeziku. Deželni odbor pa se mora posluževati vseh deželnih jezikov kot uradnih in razpravljalnih jezikov. Tako bi morali biti v Istri popolnoma ravnopravni vsi trije jeziki slovenski, hrvat-ski in laški. Seje deželnega odbora bi se zapisovale mešano v jeziku govornikov in referentov. Ako je govornik Italijan, tedaj se zapisuje italijanski, če je Slovenec, slovenski in ako je zopet referent Hrvat, je zopet naravno, da se njegova izvajanja beležijo hrvatski. Uprava jezikovnih stikov med samoupravnimi (avtonomnimi) in državnimi uradi, mora biti taka, da se občine in cestni odbori poslužujejo pri občevanju z državnimi uradi svojega uradnega jezika. Nasledno tega bi morali državni uradi na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem odgovarjati slovensko in nemško, kakor je že občina, ali pa cestni odbor (okrajni zastop) podal vlogo slovenski ali pa nemški. Na Primorju zopet, bi ista morala ravnotako vpoštevati slovenske, hrvatske in italijanske vloge posameznih samoupravnih teles in morala reševati v njihovem uradnem jeziku. Taka zakonita jezikovna uprava po naših deželah bi bila dalekosežnega pomena za mirni razvoj posamičnih narod-nostij, in bi bila v največjo korist deželi sami. To bi tudi pomoglo, da bi se posamezne občine zavedle svoje pravice, na drugi strani bi pa tudi vsako kolisanje in izgovor od strani državnih organov v jezikovnem vprašanju bilo odstranjeno za vedno. Dr. K. Iz slovenskih krajev. Iz Zagorja ob Savi. Smrtna nesreča. Predvčeraj, dne 28. septembra zvečer je v kamenolomu g. Birolle priletel kamen na glavo Josipu Birolli in ga je smrtno ranil. Ranjenca so prenesli na njegovo stanovanje, kjer je blagi mož kmalu umrl. Rajnik je bil zelo dober in z vsakim prijazen. Zagorjani ga bodemo še dolgo pogrešali, posebno pa požarna bramba, kateri je načeloval. Blag mu bodi spomin! Iz Šmartna pod Šmarno goro. Tu-kajšni čuki imajo gotovo kakšne predpravice, kajti akoravno je deželni šolski svet prepovedal telovadbo šolskim otrokom, vendar je v Šmartenski stari šoli za videti vsako nedeljo popoldan jih telovaditi. Opozarjamo na ta slučaj sl. okr. glavarstvo v Ljubljani, kajti enaka pravica mora biti za vse- Nadalje tudi ljudstvo zanima neki ne baš prijeten dogodek neke .marinarce" v Šmartnem in za tem pride povest o gotovi mrvi in o deviškem .orlu." Iz Most pri Ljubljani, Imenitno županovanje. Za volilne imenike občine Moste se je sedaj začel zanimati tudi namestnik okrajnega glavarja pl. Hofbauer. Moški podžupan Oražen je namreč odšel nekam v Istro in sedaj ni v občini nika-kega funkcijonarja, kajti župana so pred kratkim pokopali. Mesto pa, da bi bil podžupan razpoložil imenike, jih je zaklenil in vtaknil ključ v žep. Sedaj pa vedi kdo, kaj je v njih in česa ni. Tega občani ne morejo trpeti in zato so zainteresirali za zadevo glavarjevega namestnika, ki bo gotovo napravil red. To je klerikalno gospodarstvo! Slovanski Jug. Madjarska povodenj v Bosni. Danes lahko zopet izpregovorimo, kako enostavno in kako uspešno prodirajo Madjari v Bosno. Prvega septembra so otvorili v Sarajevu ljudsko šolo in nabrali za njo 170 otrok, prvega oktobra, jutri, pa kanijo otvoriti otroški vrtec. Madjarska šola ima 7 maorskih učnih močij, vzdržuje jo pa društvo .Julian". Zanimivo je, da je med učenci 50 Hrvatov in Hrvatic. Madjari bodo po vseh večjih mestih zasigurali sebi šole, ker hočejo Bosno ravno tako razjesti kakor so Hrvatsko. Renegate bodo pa ravno tako lahko vzgajali, saj jim gre vlada na roko. Ko se bode sešel bosenski deželni zbor, bode naloga poslancev, da pristrižejo Ma-djarom perotnice in zabranijo s primernim zakonom nasilno pomadjarjevanje slovanskih otrok v slovanski deželi po tujih prite-kačih. Splošni pregled. Volitve v ogrske delegacije. Iz vladinih krogov se javlja, da se vrši sledeča seja ogrske zbornice že 3. oktobra. Omenjenega dne se bodo vršile naj-brže tudi volitve za delegacije. Narodna delavna stranka je obvestila opozocijo, da je voljna prepustiti od 40 članov delegacije 4 mesta Košutovcem, 4 Hrvatom, 2 Ju- a. iedno mest° ljudski stranki. Velikaška hiša pošilja 20 članov v delegacije. .Od teh bode morda prepustila 6 mest opoziciji. Na kako delotvorno opozicijo ali obstrukcijo torej ni misliti v toletnem zasedanju delegacij. Košutovci so že sejali in pri seji bi bili morali imenovati svoje kandidate za delegacije, ali Košut je izjavil, da zahteva z ozirom na številno moč svoje stranke 5 mest. V tem smislu se bode obrnila stranka s to zahtevo na vodstvo večine. Tudi Juštovci in poslanci narodne LISTEK. MICHEL ZČVACO: ----- Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. [111) Sanzio, preveč onemogel, da bi odgovoril, je pritrdil z glavo. Maga je vzkliknila: „Usoda! . . . Prav Rafael je moral biti navzoč, da je trpel s strahoto! Pojdi z mano, dete moje ... sin moj ... Gospoda, ostanita na svojem mestu . . .“ Potegnila je Sanzia s seboj proti ozadju votline in sedla na kamen, dočim je Rafael, poražen od svoje nesreče, spustil svojo povešeno glavo med starkina kolena, jecljaje brezverske in brezmiselne besede. Ragastens in Machiavelli sta od daleč s potrtostjo prisostvovala tej žalosti, ki je nista mogla utešiti .. . Toda prizor, ki sta ga gledala, se je nenadoma čudno izpre-menil ... Videla sta, kako se je Maga sklonila in približala svojo glavo Rafaelovi ... In zdajci so tožbe mladega moža prenehale! Dvignil je glavo 1 Zdelo se je, da izprašuje starko, izprva z dvomom, nato pa z vročično nestrpnostjo ... Ona pa je neprestano in odločno kimala z glavo ter mu je pritrjevala . . . In nenadoma je planil Rafael pokoncu. Kakor brez uma je pritekel k prijateljema ter se jima vrgel v naročje s presunljivim klicem: .Živa je! . . . Ona živil ... Ali slišita? . . . Ona živi! . , . Ona živi! ..." S toliko gorečnostjo in s tako nebrzdanim veseljem je ponavljal te besede, da sta se Ragastens in Michiavelli osuplo spogledala in zmajala z glavami. „Ne, prijatelja, draga dobra prijatelja, saj nisem blazen! Veselje mi ni skalilo razuma! . . . Povem vama, Rosita je živa! . . .“ V tem trenotku se je približala Maga. „Mati Rosa," je vzkliknil Sanzio, .povejte jima, da vaša ljubljena hči živi! Ponovite jima to, kar ste povedali meni! . . .“ .Ker sta prijatelja . . . jima lahko zaupam . . . Da, gospoda, Rosita živi . . .* .Papež je torej zopet lagal! In mrtvaški zvonec ni zvonil Rositi!" je vzkliknil Ragastens. .Toda on se je vendarle ponujal, da nas povede k njenemu mrtvemu truplu!" .Papež ni lagal ... v tem pogledu vsaj ne!... Tudi on misli, da je dete mrtvo! . . .* .Pripovedujte! Povejte jima vse!" je vzkliknil Rafael, pijan veselja, kakor ga je prej opijanila bolest. .Naj bo!" je dejala Maga po kratkem obotavljanju. In Rosa Vanozzo je povedala osuplemu Machiavelliju in Ragastensu tole: »Pijača ljubezni," ki jo je dala staremu Borgiu, je bila močno uspavalno sredstvo — strup, ki je povzročil po svojem zavžitju vse navidezne znake smrti. Pravzaprav je bila to v resnici smrt, a s tem pridržkom, da se je moglo v mrliča vrniti življenje, če so mu pravočasno vlili reaktiv — protistrup. Ko je stala stara Maga pred tisto strašno izbero, ki jo bralec pozna, se je v divji skrajnosti svojega obupa odločila igrati s smrtjo to grozno igro . . . Zdaj je bila Rosita mrlič, mrzlo, otrplo truplo. In vprašanje, ki si ga je Maga sestavljala v svojem duhu — to strašno, moreče vprašanje se je glasilo: Ali bo mogoče prodreti v mrličev grob dovolj zgodaj, da obudi Rosito k življenju ? . . . XXXVI. Mrtvaške časti. Ko je Rosa Vanozzo nehala pripovedovati, je vladalo v votlim nekaj minut globoko, mučno molčanje, polno nemira in silne razburjenosti, misli, in besede so se zdele prešibke in nepotrebne in niso mogle izražati tega, kar je slehernemu polnilo srce. Prvi se je zbral Ragastens ter presodil položaj. .Samo nekaj nam še preostaja," je zaključil. .To pa je, da se polastimo mlade žene našega prijatelja in s tem da jo zopet obudimo, dokončamo drzno delo, ki ga je gospa započeja . . .“ Obrnil se je proti Magi. Nato je nadaljeval: .Koliko časa učinkuje vaše uspavilo brez nevarnosti ?... Ali lahko poveste ta rok?" .Dva dni in dve noči," je odgovorila Maga, skoraj do minute natanko." .Dobro 1... To je več časa, nego ga potrebujemo... Sicer pa pogreb se vrši jutri . . . Pogum, Rafael . . . Najhujše je minulo; kaj, vraga bi žaloval!" Ob besedi .pogreb" se je bil Sanzio stresel in omahnil. .Nadaljujte, prijatelj," je dejal čez nekaj časa, navir dežno srečnejši. Strašno je, kar govorimo v tem trenotku toda potrebno je . . . Nadaljujte ..." »Torej, ceremonija se vrši jutri, kajti za druge ljudi je Rosita mrtva . . . Ona živi samo za nas . . . živi ter spi mirno spanje, do trenotka, ko jo vi, srečni ženin’ vzdramite s svojim poljubom!" (Dalj*) stranke so konferirali in odločili zastopnike za delegacije. Hakatistovska doslednost. Znano je, da so bili trije možje svoj čas sklenili zavezo in ustanovili društvo, katero je imelo edino namen, Poljake raz-laščevati in jih tirati iz Prusije. Po začetnih črkah imen teh kavalirjev (H. K. T.) so se njihovi pristaši nazivali hakatisti in so divjali nad vsem, kar je bilo v Nemčiji poljskega. To se je vse izvajalo do danes in se še bode naprej. Kako nedosledni in brezsmotreni so pa ti ljudje, kaže dejstvo, da je bivši pooblaščenec za posestva Ken-nemannova (K- je bil soustanovitelj zveze) z imenom Reimann, prodal vse, kar je posedoval, Poljakom. In Reimann je to storil, dasi je bil oskrbnik Kennemannov in^ sam velik hakatist pred policijo in sodiščem. Hakatistovski listi kar besne radi tega mednarodnega dejanja. Finski deželni zbor. Finskega deželnega zbora ruska vlada baje ne bode razpustila, „da ne bi napravila iz sedanjih poslancev mučenikov". Pač pa kanijo priti Rusi z drugim sredstvom in kratkomalo zapreti zbornico, vsled česar bi bila onemogočena posvetovanja. Petrograjska depeša »Magdeburger Zeitung* trdi z gotovostjo, da bode nastopil v soboto minister Stolypin svoje potovanje v Friedberg, kjer se bode pogovoril s carjem o zadevi. Čuje se, da gre o važnih sklepih glede Finske. Srbske želje po zvezah. Na Srbskem je sedaj ideja zveze z Bolgarijo v ospredju, ki je prvikrat po sklepu srbskobolgarske carinske unije za-vzgla vidne oblike. Leta 1905 se je govorilo prvič o njej, a sedaj so jo vrgli na površje zopet glasovi o turškorumunski vojaški konvenciji. Srbski tisk povdarja „po-trebo razširiti zvezo s priklopljenjem Črne gore in Grčije, tako, da bi nastal balkanski blok. Še celo vladno glasilo „Samouprava“ konštatira, da je krvava potreba organizirati balkanske narode in države v eno velesilo, ki bode imela oporo v vzajemnem zaupanju in pomoči. Dnevne vesti. Zanimiva izjava župana Hribarja. Pred sodiščem je Hribar povedal, da iz nobene stvari ne sklepa, da sta dr. Triller in dr. Tavčar spletkarila. Hribar pa je tudi povedal, da je prišel do prepričanja, da nista spletkarila šele v klubovi seji dne 29. avgusta. Povedal pa župan ni, da je bil 27. avgusta še drugačnega prepričanja. Ta dan se je namreč na zaupnem shodu v Novem mestu dobesedno izjavil: „Jaz upam, ker poznam prijateljstvo dr. Tavčarja in dr. Trillerja, da za mojim hrbtom nista spletkarila. Ta izrek župana je šel po Novem mestu kakor ogenj in vse je reklo, da je na stvari vendar-le nekaj. Dr. Triller pa je vsled tega bil na Hribarja tako jezen, da se je hotel takoj v Ljubljano odpeljati. Konstatiramo, da. se je Hribar s tem, da je upal, da nista spletkarila o dr. Tavčarjevem in dr. Trillerjevem prijateljstvu ostreje izrazil kot Ribnikar. Nervozno prijateljstvo. Dr. Triller se je izgovarjal — to se je tudi po pričah dognalo — da Hribarju vsled tega ni povedal, da je dr. Ploj pri Schwarzu vprašal za župana dr. Tavčarja, ker se je bal, da bi Hribarja to bolelo in užalostilo. Hribar je pri obravnavi vprašan povedal: „Jaz sem nervozen? Še takrat nisem bil občutljiv, ko sem bil bolan.* Dr. Triller in dr. Tavčar bi morda to lastnost svojega najboljšega prijatelja prav dobro poznati. Dr. Triller je čisto dobro vedel, da Hribar ni občutljiv. Zato pa bi bila njegova prokleta dolžnost, da bi Hribarja nemudoma obvestil o dogovoru s Schvarzom. Ker tega ni storil, se je res izkazal, koliko je vredno njegovo prijateljstvo. Skrajna človekoljubnost »Narodne tiskarne". »Slov. Narod“ se hvali, da so z g. Zalarjem na skrajno človekoljuben način pretrgali službeno razmerje, ker je morda kje drugod uporaben, pri »Narodu* pa ne. To je slepljenje javnosti. Zalarju so hoteli prvotno odpovedati na 14 dni, sklenili so pa vseeno ga odpustiti s 15. novembrom t. 1. Končno so izprevideli, da po zakonu g. Zalarja ne morejo preje odpustiti kot s koncem tekočega leta. Da bo človekoljubnost* kavalirjev iz »Narodne tiskarne* še bolj razvidna, omenjamo, da je neki član upravnega sveta, ki ne spada med »Ska-laše*, sam povedal, da je pri Zalarju izbilo sodu zadnje dno »to*, da je g. Zalar na tržaškem shodu narodno radikalnega dija-štva, predlagal pozdravni dopis Hribarju in dr. Žerjavu. To dejstvo je prijatelja Tavčarja tako ujezilo, da je vrgel g. Zalarja iz »Narodne tiskarne*. »Slovenski Narod" proti vsem bivšim občinskim svetnikom. »Slov. Narod* vsak dan piše, da bolj in bolj uvidevajo gospodje pri Roži, da je bila neumnost, da je Hribar sprejel zopetno izvolitev za žu- pana. »Slov. Narod“ piše naravnost proti soglasnemu sklepu bivšega občinskega sveta in tudi proti svojemu šefu dr. Tavčarju, ki ve, kakšen predlog je stavil na zadnjem sestanku odbora zaupnih mož. Mesto da bi gospodje začeli delati za volitve, le razdirajo in jemljejo ljudem še tisto malenkost poguma, ki ga še imajo. Ni čudno, da je stranka po tej nedosledni gospodi prišla na kant. Resnica mora na dan. Dasi je nastopilo pred sodiščem toliko prič, vendar še danes ljudem ni jasno kaj je res. Hribar je potrdil, da se je s Tavčarjem in Trillerjem domenil, da se s Plojem o županovanju sploh ne pogajajo. Hribar je potrdil, da je šel Ploj brez njegove vednosti vprašat Schwarza če bi Tavčarja, potrdil za župana. Hribarje izpovedal, da tega ni izvedel od svojih dobrih prijateljev, marveč šele iz časopisja. Hribar je to postopanje Tavčarja in Trillerja imenoval prikrivanje, kar je med prijatelji vsekako huda obsodba prijateljstva. Tudi je Hribar izpovedal, da ni bil zadovoljen s tem, da so vprašali Schvvarza radi županovanja, kar je čisto umevno. Njegova prijatelja sta prelomila dogovor, da se s Plojem sploh ne konferira. Vprašal pa je Ploj pri vladi tudi že in sicer brez Hribarjeve vednosti za županovanje dr. Tavčarja, s katerim vprašanjem je Hribarja pustil pasti in ga vrgel med staro šaro. Če se je Hribarja po tej izpovedi še vprašalo, če je on imel utis, da se je za njegovim hrbtom spletkarilo, je ravno tako kakor da bi se vprašalo človeka, ki je vzel iz žepa tujemu človeku uro in si jo prilastil, če jo je ukradel. Čisto vseeno pa je, če je uro ukradel in pri tem dejal, da jo je vzel brez obveznosti in le z dovoljenjem lastnika. Ploj je izpovedal, da sta hotela dr. Tavčar in Triller vplivati na stranko v tem smislu, da bo izvoljen dr. Tavčar za župana. Le rekla sta mu, da pod pogojem, če bo Hribar zadovoljen. Hribar pa ni vedel, da so vprašali Schwarza in tudi ni bil zadovoljen niti s tem, da so sploh vprašali, niti s tem, da so vprašali ravno za dr. Tavčarja. Ploj je tudi povedal, da je smatral Trillerja in Tavčarja za kompetentna moža v stranki, kojih pogovori mu zadoščajo, da on lahko vpraša Schvvarza za bodočega župana. Ploj je izjavil, da mu je Hribar povedal, da sprejme novo izvolitev na vsak način. Ploj je povedal, da se je Schwarz branil njemu kot predsedniku »Saveza* dati izjavo glede Tavčarja dokler mu ni povedal, da sta Tavčar in Triller prevzela obvezo, da bosta vplivala v dogovorjenem smislu na stranko, seveda če bo Hribar zadovoljen. Hribar ni bil zadovoljen, a ta dva sta pa vseeno delala za Tavčarja in proti zopetni izvolitvi Hribarja. Taka je resnica, vse drugo so hofratske fraze in diplomatske besede. Še oni, ki je prijatelju rezal z nožem vrat, mu je odgovoril: Ne boj se brate! Vsekako pa je velika škoda, da ni prišel k obravnavi baron Schwarz, ki bi brezdvoma stvar pravilno pojasnil. Dr. Žerjav se je včeraj nevarno bolan odpeljal v zdravilišče Meran. Danes pa ga je doletela kruta nesreča, da mu je izdahnila za večno vnjegova hčerka. Včerajšnji napadi na dr. Žerjava, ki se niti zagovarjati ne more, se po teh dejstvih zadostno karakterizujejo. Opozarjamo samo še na dr. Tavčarjev govor, ki ga je imel v soboto v sodni dvorani in ob kateri priliki je dejal: »Kaj pa je bilo treba tega bolnega reveža klicati v sodno dvorano? Kaj se je vse temu ubogemu bolniku naprtilo na ramo!" Včerajšnji »Narod* —in dr. Tavčar je predsednik »Narodne tiskarne" ima na dr. Žerjava na prvi strani podle napade, na zadnji strani pa naznanilo o smrti njegove hčerke. Plemenite hijene! Slovenska nezavednost. Prejeli smo z dežele dopis, ki kaže, kako so naši ljudje, sicer v jedru narodni, še vse premalo zavedni. Ugleden obrtnik nam pošlje pismo, na ovoju svojo tvrdko, — na prvem mestu v nemškem jeziku. Da se pa sijaj še poveča, je navedena pod tvrdko še z malimi črkami dunajsko podjetje, ki je tiskalo ovoje: P. Dvorak & Comp., Wien V1II/2, Beunogasse 23. Križ božji, tiskarne imamo vendar na Kranjskem! Policijski svetnik Lauter bo šel baje prihodnje dni na Dunaj k obč. polic, kongresu proučavat policijsko službo. Mož je prinesel z Dunaja samo prazno ime in baje tudi prazno — glavo, zdaj pa bi se rad hodil na občinske stroške učit svojo službo opravljati! Ali bi ne bilo boljše, da upelje magistrat v Ljubljani pri policiji par policijskih izšolanih psov, nego da plačuje razne nepotrebne uradnike? Pomnožitev ljubljanske policijske straže se izvrši ob Novem letu. Potreba je že zdaj! Pa pod sedanjim vodstvom tudi ta pomnožitev ne bo dosti pomagala? Marijine device in mladi kaplani. Znano je, da imajo po deželi le fajmoštri kuharice. Če je lepa in mlada, jo imata dostikrat oba rada, fajmošter in kaplan, če ni, si pa samo fajmošter ž njo dolgčas preganja. Kolikokrat igra ljubosumnost veliko vlogo po farovžih. Ali — odkar so kaplani znašli ustanovitev »Marijinih družb,* je pomagano v obilni meri tudi kaplanom. Tam se izobražuje — kakor na Dolenjskem nekje — zvečer v kaplanijah take device tar posamezno. Starši pa, ki poznajo razne tiče teh potuhnjenih kaplanov, pa branijo hoditi dekletam v kaplanije, ker jih ti le pohujšujejo in zlorabljajo! Zatorej-: Starši, jozor pred kaplani. Terseglav in kaplani naj prej sebe izobrazijo, potem naj o izobrazbi še le — govore! v Umrla je včeraj zjutraj hčerka gosp. dr. Žerjava, Vida, v starosti treh mesecev. Važne izpremembe na trgu. Tržno nadzorstvo je te dni izpeljalo odredbo, da se imajo na Pogačarjevem trgu namestiti vse mestne branjevke in branjevci, Vodnikov trg pa da se pusti za kmetice. Že skoraj vse branjevke so prestavljene iz Vodnikovega trga na Pogačarjev trg. Tudi so dobile Ipavke za prodajo južnega sadja, ki so )ile dosedaj med kmetskimi na Pogačar-evem trgu, poseben prostor poleg šenklav-ških stopnic. Tekom prihodnjih dni se te odredbe do konca izvrše. Iz srednješolske službe. Dr. Josip Alton, ravnatelj državne gimnazije v Trstu, e imenovan deželnim šolskim nadzornikom in je dodeljen deželnošolskim uradom za Tirolsko in Predarlsko. Občinske volitve v Kranju. V tretjem volilnem razredu so bili izvoljeni: Ivan Jagodic, fotograf in hišni posestnik; Ciril Dirc, deželni poslanec in trgovec; Ivan Potočnik, čevljar in hišni posestnik; Lovrenc Rebolj, krojač in hišni posestnik; Janko Sajovic, trgovec; Anton Šinkovec star., tovarnar ; za namestnike: Anton Adamič, trgovec in hišni posestnik; Matija Ažman, mizar in hišni posestnik in Rudolf Jereb, gostilničar. Kočevska kultura. Včeraj popoldne se je v Kremsu izvršilo strašno grozodejstvo. 47 letni krošnjar Ivan Jaklitsch iz Kočevja je napadel gostilničarja Edmunda Fellnerja in mu dvakrat prerezal trebuh, tako, da so nesrežnežu pogledala čreva iz trebuha. Nato je junak čisto navadno pobegnil. Toda policija ga je izsledila in izročila sodišču. Gostilničar je za bolečinami že umrl v bolnici. Javna predavanja o domači in indijski koleri, griži in o razkuževanju bode imel v nedeljo, dne 2. in 9. oktobra v ljudski šoli na Toplicah pri Zagorju ob Savi okrožni zdravnik g. dr. Tomo Žarnik. Začetek ob 9. uri dopoldne. Vstop prost. Mednarodni muzej za jamsko znanstvo v Postojni. IV. izkaz daril za zgradbo: Tajni svetnik dr. I. Unger, Dunaj, 10 K; Fr. Schitnik, c. kr. okrajni glavar, Kranj, 10 K; Ubald pl. Trnkoczy, Ljubljana, 10 K; dr. E. Bretl, Ljubljana, 10 K; knezoškof dr. Jeglič, Ljubljana, 25 K; drž. in dež. poslanec dr. I. Žitnik, Ljubljana, 40 K; veleposestnik Ed. Dolenc, Orehek, 10 K; tajni svetnik dr. Jul. Derschatta, Dunaj, 50 K; H. Bock, Wildon, 50 K; gozdni ravnatelj H. Weitlof, Greifenburg, 10 K; deželni šolski nadzornik A. Belar, Ljubljana, 10 K; C. T. Petzold & Comp., Dunaj, 20 K; deželni odbor kranjski, 1000 K; c. kr. poljedelsko ministrstvo, 30.000 K; prof. dr. I. Gruden, Ljubljana, 10 K; inžener F. Križaj, Št. Peter, 50 K; dekan M. Kolar, Ljubljana, 10 K; vladni svetnik I. Szombathy, Dunaj, 10 K; c. kr. okrajni komisar F. baron Laz-zarini, Ljubljana, 10 K; Njena ces. in kralj. Visokost gospa nadvojvodinja Marija Jožefa, Miramare, 20 K; c. kr. dež. vlade tajnik grof Kiinigl, Ljubljana, 10 K; Alojzij Burger, Postojna, 20 K; veletržec Josip Lavrenčič, 30 kron, gospa E. Progi er, gospa J. Dekleva, F. Baccarich, Fran Kutin, notar J. Kogej, dr. E. Vašek, J. Kogej vsi v Postojni, po 10 K; Fr. Souvan, Ljubljana, 10 K; Fr. pl. Garzarolli, Senožeče, 10 K; generalni konzul pl. Felner, Kolin, 10 K; konzul A. Baumgartner, Be-rolin, 10 K; dež. vlade svetnik Laschan, Ljubljana, 10 K; generalni konzul G. Trojan, Berolin, 25 K; veletržec F. Žagar, Rakek, 10 K. Enoletno prostovoljstvo. Po novem brambenem zakonu, oziroma po vpeljavi dveletne vojaške službe, se za izkaz kvalifikacije do enoletnega prostovoljstva ne bo računal čas do 1. marca 21. leta, ampak do 1. oktobra faktičnega nabornega leta. Dalje se bo v gotovih slučajih dovolilo vojaško službo odložiti tudi čez 24. leto. Enoletnim prostovoljcem medicincem, ki so dosedaj služili šest mesecev, se bo vojaška služba skrajšala na tri mesece. Zaradi tega se bo pa šola za vojaške zdravnike zvišala na devet mesecev. Higijena na cesti. Pred par leti je dal ljubljanski magistrat naročiti na stotine tablic o prepovedanem pljuvanju na tla in jih dal po javnih lokalih razobesiti. Tam se preti z 1—400 K globe, kdor bi se zasačil, da po tleh pljuje. Od takrat se na rotovžu po tleh — najbolj pljuje! Pobiranje in odvažanje smeti v Ljubljani. Ilija Predovič dobiva za mestno vožnjo smeti na leto lepe stotake, če pa pogleda kdo te razbite kište in ne vozove, ki jih njegovi hlapcf za nakladanje smeti po mestu vlačijo in raztresajo, se mora kar za glavo prejeti in prašati: Če je bil denar za toliko nepotrebnih marmornatih tabel v vežah mestnih poslopij, zakaj ni denarja za potrebne vozove? Kadar je veter, raznaša smeti po ulici, da bi morali ljudje ovite obraze nositi po mestu, kakor turške ženske po Carigradu! Odpeljal je v Gruberjevem kanalu enemu ondotnih strojnikov nek delavec njegovega sina na Spodnje Štajersko. Zdaj oče poizveduje po sinu. Iz Maribora. V nedeljo, dne 2. oktobra t. 1. je v mariborskem slovenskem gledališču letošnje sezone otvorilna predstava. Igra se štiridejanska burka »Rezervistova svatba,* polna humorja, komičnih za-jletljajev in smeha. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Društvene vesti. Odbor telovadnega društva Sokol II. vabi svoje člane kakor tudi vse prijatelje Sokolstva na družinski večer, katerega priredi v petek, dne 30. t. m. v gostilni brata Fr. Kavčiča na Privozu ob 8. uri zvečer z ozirom na odhod bratov k vojakom. Odbor telovadnega društva Sokol II. vabi vse svoje člane na izredni občni zbor, ri se vrši v nedeljo, dne 2. oktobra ob 9. uri zjutraj v gostilni brata Fran Kavčiča na Privozu. Na dnevnem redu je: Pozdrav staroste in dopolnilna volitev 3 odbornikov in 1 namestnika. Izredni občni zbor »Prosvete". Včeraj se je vršil v restavraciji hotela »Štrukelj* I. izredni občni zbor v tem letu. Po kratkem nagovoru predsednika so se vršile volitve. Izvoljeni so bili ti-le: za predsednika t. R. Krivic, v odbor G. Pekle, Fr. Vrhovnik, S. Železnikar in J. Vizjak; za namestnika tt. B. Šlajmer in E. Brilej, za preglednika pa tt. I. Zorman ter Ž. Zupančič. Idrijskemu odseku »Prosvete" je daroval gosp. Fran Demšar, trgovec v Idriji, razven zbirke »Bibliotek des Unterhaltenš und des Wissens,“ tudi nekaj hrvatskih knjig, za kar mu odbor izreka svojo najiskrenejšo zahvalo. Obenem izražamo željo, da bi našel vrli rodoljub mnogo posne-malcev v podporo mlademu odseku. Da si je odsek »Prosvete* nabavil svojo znanstveno knjižnico, so pripomogli do tega podporni in redni člani s 45 K in letošnji idrijski abiturijenti s 131 K 96 vin. Zadnji so darovali ta znesek namesto, da bi ga dali za ustanovitev samostojne ljudske knjižnice. Razne vesti. * Tri igrišča. V frankobrodu ob Meni so odkrili tri tajna igrišča in zaprli mnogo igralcev. * Zopet avijatik ponesrečil. Komaj je umrl avijatik Chavez, pa je že padel v Strafiburgu iz znatne višine avijatik Ploch-man in se do smrti pobil. * Tolstoj in Noblova nagrada. Ruski pisatelj in filozof grof Lev Nikolajevič Tolstoj je izjavil, da nikakor ne bi sprejel Noblove nagrade in je predlagal, naj se nagrada raje izroči sekti duhoborcev, katerih ideal je mir. * Profesor Ehrlich — tajni svetnik. Kakor se poroča, namerava nemški cesar Viljem v kratkem podeliti profesorju Ehrlichu naslov tajni svetnik s predikatom ekscelenca. * Kirasirji — odpravljeni. Nova vojaška predloga bode prinesla Nemčiji presenečenje, kirasirji bodo namreč odpravljeni. Današnji konjenik mora biti lahek, da zadosti svojemu namenu. Zato pa taki kirasirji s svojimi dolgimi čevlji niso sposobni. Ohranili bodo samo polk gardnega zbora, cesaričino telesno stražo in telesni kirasirski regiment cesarjev. * Izjemno stanje je napovedala turška vlada za okraj Kočanov v Macedoniji radi ponovnih bojev, pri katerih je bilo zopet ubitih šest kmetov. * Nemški prestolonaslednik odide 10, oktobra na krovu ladje »Gueisenam* iz Wilhelmshavena na potovanje v Iztočno Azijo. * Princ Gjorgje je dobil radi boleha-vosti daljši dopust in odide na Riviero. * Star svinjar. 83 let stari Riedel pri Berolinu je izvršil na 6 šoloobeznih deklicah zločin proti nravnosti. Obsojen je na dve leti ječe in pet let trajajočo zgubo časti. NjtfnoveJša telefonska in brzojavna poročila. Velika železniška nesreča. (Izvirno poročilo »Jutru*.) Oswi^cxim, 29. septembra. Ko je vozil danes postajo Czarnowacz na prusko-poljski meji poštni vlak proge Appeln-Vra-tislava po mostu čez reko Odro, se je naenkrat most podrl, zadnja dva vozova sta se odtrgala in padla v reko. Dozdaj so našli že 75 mrtvih. Špljonaža v Pulju. Pulj, 29. septembra. Danes so aretirali v Pulju nekega dr. Koppa jz Weimarja, ko je fotografiral bojno pristanišče. Koppa so nato kmalu izpustili iz zapora, plošče pa korifiscirali. Dr. Kopp je baje vohunil v službi Italije. 'Odstop ruskega naučnega ministra. Petrograd, 29. septembra. Vest o odstopu ruskega naučnega ministra Schvvarza potrjuje sedaj tudi »Novoje Vremja". S Schwarzovo politiko niso bili zadovoljni niti najbolj konservativni krogi. Njegovi novi vseučiliški zakoni in reformiranje srednjih šol so imeli le namen, postaviti rusko dijaštvo pod strogo policijsko nadzorstvo. Vsled teh odredb se je število viso-košolcev strašno znižalo, tako da je celo besarabski nadškof nastopil proti Schwar-zovi politiki. Njegov naslednik bo čisto gotovo, kakor smo poročali, grof Mušin Puškin. Finsko vprašanje. Petrograd, 29. decembra. Finski deželni zbor bo najbrže za vedno razpuščen. Listi poročajo, da bodo nato Finsko razdelili v več ruskih provinc, v katerih se bo vpeljala popolnoma ruska ustava. Car Nikolaj je baje s temi načrti finskega generalnega guvernerja jako zadovoljen in jih bo najbrže tudi odobril. Vendar pa o stvari ni še ničesar natančnega znano. Italijanski kralj v Milanu. Milan, 29. veptembra. Včerajšnji avi-jatični tekmi je prisostvoval tudi italijanski kralj Viktor Emanuel. Prizor je bil naravnost čaroben. Časoma je bilo naenkrat po petnajst letalnih strojev v zraku. Višinsko nagrado je dobil avijatik Cattaneo, ki se je vzdignil 1580 metrov visoko. Danes se tekma ni vršila, ker so se vsi avijatiki odpeljali v Domodossolo k pogrebu ponesrečenega avijatika Chaveza. Napetost med Grško in Turčijo. Carigrad, 29. septembra. Zastopniki združenih velevlasti so izjavili nasproti turškemu ministru za zunanje zadeve, da smatrajo demisijo krečanskih poslancev kot rešitev spornega vprašanja med Grško in Turčijo. Splošno se opaža, da so se razmere med Grško in Turčijo v zadnjem času znatno zboljšale. Dunajski župan v Budimpešti. Budimpešta, 29. septembra. Dunajski župan odide v najkrajšem času v Budimpešto, kjer ostane približno tri dni. Nasproti časnikarjem se je izrazil, da odide že radi tega v Budimpešto, da vrne obisk budimpeštanskega župana. Dalje se pa mora ž njim pogovoriti o več zelo važnih vprašanjih, predvsem o importu mesa. Kolera na Ogrskem. Budimpešta, 29. septembra. Z vso gotovostjo se lahko zatrjuje, da se je kolera po Ogrskem razširila do Mohača. V okolici Mohača so obolele za kolero zopet štiri osebe, štiri pa umrle. V mestu Mohaču samem sta umrli za kolero dve osebi. Skupno je bilo dosedaj v Mohaču naznanjenih 60 slučajev kolere, med temi približno 30 smrtnih. Kolera v Petrogradu. Petrograd, 29. septembra. V zadnjih 24 urah je v Petrogradu obolelo za kolero 22 oseb, umrlo pa 11. Skupno število za kolero obolelih znaša 477. Kolera v Turčiji. Carigrad, 29. septembra. Kakor poročajo zdravstvene oblasti, sta bila tekom današnjega dne v Carigradu naznanjena dva slučaja kolere, eden smrten. V vilajetu Erzerum je obolelo za kolero 24 oseb, ravnotoliko jih je pa umrlo. V Trapecuntu je naznanjenih 16 slučajev kolere. Rop in umor. Praga, 29. septemDra. Danes zvečer ob sedmih je bil praški bankir Kiš umorjen in oropan. Natančnosti še niso znane. Nemiri v Berlinu. Berlin, 29. septembra. Škoda, katero so dosedaj povzročili stavkujoči delavci, znaša približno 200.000 mark. Hišni posestniki nameravajo zahtevati odškodnino od države same. * Berlin, 29. septembra. Danes vlada po berolinskih ulicah precejšen mir. Splošno se pričakuje, da bodo demonstracije v kratkem prenehala. Berlin, 29. septembra. Pri včerajšnjih-demonstracijah je bilo ranjenih 73 oseb. Pet so jih takoj odpeljali v bolnišnico. Policija je aretirala 22 demonstrantov, katere pa je, razven pet takoj izpustila. Vlada je naprosila nadžupana za posredovanje. Živinska kuga v Galiciji. Lvov, 29. septembra. Gališko cesarsko namestništvo je objaviio oklic, v katerem naznanja, da razsaja v 48 galiških okrajih, ki obsegajo 1118 občin, huda živinska kuga. Ker je vsled tega nastala velika nevarnost, da se kuga ne zanese tudi v druge avstrijske kraje, bo radi tega uvoz živine za vzhodna avstrijska mesta zelo omejen. Posledica tega bo najbrže zopetno podraženje mesa. Kediv egipčanski odstopi. Carigrad, 29. septembra. Turški listi poročajo, da bo egipčanski kediv v kratkem odstopil in si je za svoje stalno bivališče že določil Carigrad. Bomba v zaboju. Vratislav, 29. septembra. Ko so danes dopoldne na kolodvoru v Vratislavi izlagali zaboje, je nenadoma neki zaboj eksplodiral. Zaboj, v katerem je bila namreč skrita bomba, je bil last nekega ruskega potnika. Dva železniška uradnika sta bila vsled eksplozije smrtno nevarno ranjena. Rusa in njegovo družino so takoj aretirali in izročili sodišču. Nesreča v Črnem morju. Sebastopol, 29. septembra. Danes dopoldne sta na odprtem morju trčila dva ruska torpedna rušilca. Eden je postal popolnoma neraben. Več vojakov se je potopilo, mnogo jih je bilo nevarno ranjenih. Vohun Helm. London, 29. septembra. Nemškega vohuna Helma so danes, ko je položil kavcijo v znesku 80.000 mark, izpustili iz zapora. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Mali oglasi. Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Spretne šivilje in učenke Ulica stare pravde. se takoj sprejmejo. 283/2—2 Pouk Italijanščine, francoščine In nemščine. Najnižje cene. Začetek 1. oktobra. Šibenik, Šelen-burgova ulica št. 6, I. nadstropje. 284/2—2 Proda se ceno dve nerabljeni vojaški suknji za topničarja. Fran Josipa cesta št. 11, levo, 282/3—2 Mesečna soba elegantno meblovana se odda v najem. Kje, pove inseratni biro „Jutra‘. 286/1—1 Uniforma za enoletnega prostovoljca se proda. Več pove inseratni biro .Jutra*. 287/1 — 1 Išče se svetla meblovana mesečna soba s posebnim vhodom, če mogoče s hrano v obližju hotela .Union*. Dopisi na inseratni biro ,Jutra* pod M. G. 285/1-1 f Dr. Gregor in Milena Žerjav javljata potrtim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njiju ljubljena hčerka VIDA včeraj zjutraj ob 4. uri v nežni starosti treh mesecev preminula. Pogreb se vrši danes, v petek, dne 30. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti v Postojni na ondotno pokopališče. Postojna, 30. sept. 1910. (Mesto posebnega obvestila.) Josipina Petek javlja v svojem imenu in v imenu svojih otrok in sorodnikov, vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je po daljšem bolehanju, dne 28. t. m. ob pol 10. uri izdihnil svojo blago dušo njen soprog, oziroma oče, gospod veletržec in posestnik na Ljubnem. Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes dopoldne ob 10. uri na farno pokopališče. Na Ljubnem v Savinski dolini, dne 29. septembra 1910. Franjo Parkelj lastnik reklamnega in pla-katerskega podjetja. Snaženje stanovanj in okenj. Izvrsuje vse v to stroko spadajoče dela točno in po zmernih cenah. Učenca poštenih staršev, z dobro šolsko izobrazbo, sprejme takoj urar in trgovec z zlatnino FERDO MOTNIKAR v Zagorju ob Savi. Iz dunajske lovske razstave mesto K 40-— samo K 6*— slična jelenovi, iz jako lepe, 16 cm dolge, fine, tanke dlake. Stročnice iz starosrebra s križcem sv. Huberta, skupaj samo 6 K- — Zajamčeno naravna dlaka. Fenichel, Dunaj IX. Altmiitterg. 8, izdelovatelj gamsovih brad Proda se popolna im Kje, pove inseratni biro »Jutra". mmm P P 1 i mmsmm Naznanilo. Podpisana vljudno naznanjam slavnemu p. n. občinstvu, da sem pričela prodajati t Cerkveni ulici štev. 18 v Grčarjevi hiši Istotam se sprejema tudi kruh v peko. Slavnemu občinstvu se vljudno priporoča Josipina Smerke, pekarija, Rimska cesta 5. I K O I K O Najboljša |||-^ sedanjosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta ln jeklena se dobi samo pri H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg. !! Lastna tovarna ur v Švici. !! Tovarniška varstvena znamka: „ IK O I K O I K O liTajTT-ečjsL zaloga čevljev domačega izdelka. I. KEBER, Ljubljana, Stari trg štev. 9. Na debelo in na drobno. Najnižje cene. Vzorci na zahtevanje. narede naj večjo škodo v kleteh in skladiščih. Te se najhitrejše uniči z mojo nanovo od mene iznajdeno uničevalno pasto, ki jo more vsakdo in povsod uporabljati. Cena pasti pol kilograma K 3—. Izgotavljam tudi najnovejše in od občinstva kot najboljše priznane mehanične pasti za miši in podgane, ki prekosi vse iznajdbe na tem polju. Vjame se v tako past 15 do 20 miši. ne da bi bilo treba past znova nastavljati. Cena pasti za podgane K 8-—, za miši K 360 do K 5-20. Dobiva se pri iznajditelju in izdelatelju: L. Poseh kleparski mojster, Dunaj XVII., Blumengasse štev. 60. Izgotavlja stenske in namizne akvarije, kopalne kabine za ptiče, ročne-, stenske-, vozne-in nagrobne svetilke itd. Velika izbira nagrobnik spomenikov iz vsakovrstnega marmorja, granita, sijenita in labradorja, kakor tudi grobnih okvirjev iz kamna in cementa. Preskrbe se tudi slikepo kojnih natančno po fotografiji na spomenike. Naročila izvrši po željah točno in ceno ZFL HTJUOViiE, IrsunoLZioselc pri novem pokopališču, Ljubljana. A PERSCHE Ljubljana, Pred škofijo št. 21. priporoča. veliko zalogo raznih nakitov, perilo za gospode in dame, specijalitete zavratnic in nogavic; steznik „Directoire“ P. D. Ivan Jax in sin v Ljubljani, Dunajska c. 17 priporoča svojo bogato zalogo voznih koles. 26-2 □ □ □ Šivalni stroji za rodbino in obrt. Brezplačni kurzi za vezenje v hiši. : Pisalni stroji „ADLER“ : ED. SMARD A potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesla šle?. 18 Ca|l|A A dfjjf Prodaja originalnih voznih listov (,šifkart‘) francoske linije čez Ha vre v JSew-York in nazaj. Ustanovljena 1. 1882. — Telefon St. 185. Poštne hranilnice na račun štev. 828.405 Ogrska poštna hranilnica štev. 19.864 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ljubljana,Dunajska cesta 18 v lastnem zadružnem domu je imela koncem leta 1909 denarnega prometa K 83,116.121*11 upravnega premoženja K 20.775.510-59 obrestuje hranilne vloge P° 41|2°|o <#li brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim pro- :: metom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. :: Stanje hranilnih vlog nad K 20,000.000. Rezervni zaklad K 400.000. Pogojuje zemljišč* po 5i/4°/o a l>/2°/o na Amortizacijo ali pa po 5»/4°/o brez amortizacije; n» mr n lep. po 0°/o. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.—4. izven nedelj in praznikov Tovarna vozov Peter Keršič v Sp. Šiški priporoča svojo bogato zalogo različnih vozov. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah. Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi.f == — Za točno in solidno delo se jamči. jr Ze rabljeni vozovi se jem- ljejo v račun. —■ ! Kolinska cikorija je najboljša ! JULIJA ŠTOR Ljubljana, Prešernova ul. 5. Naj večja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih Igoisserskih gorskih čevljev. cenah. ffElegantna in jako skrbna izvršitev po vseh Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. Naj velja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, z&storji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd. 52-2 Najnižje cene. Wajsolš