Vloga in družbenoekonomski položaj družbenih dejavnosti kot celote ter delavcev v teh dejavnostih je eden od sklopov vprašanj s katerimi se v naši dnevni družbenopolitični praksi srečujemo in se predvsem po letu 1980 vse bolj zaostruje. Na eni strani vzpodbujamo, da se mora to področje približati in izenačiti z gospodarstvom, po drugi strani pa z raznimi ukrepi opozarjamo, da preprosto ni denarja in brez tehtnih ter selektivnih presoj ne bomo mogli naprej. Tudi miselnost, ki pojmuje družbene dejavnosti kot porabo in ne kot komple-mentaren del razvoja družbenoekonomskih odnosov ter kot take neposredne akterke, ki vpliva na rezultate razvoja družbe kot celote, je prisotna.
Družbene dejavnosti med kladivom in nakovalom
Počasi že ocenjujemo srednjeročno obdobje, ki se zaklju-čuje; ugotavljamo, da zastavljenih nalog nismo izpeljali tako kot bi želeli, kljub temu, da smo na to opozarjati tudi z letnimi resolucijskimi dokumenti. Lahko rečemo, da smo predvsem na področju naložb storili precej vpreteklih letih ter s tem še bolj približali in omogočili visoko raven družbenega stan-darda v Ljubljani. Nedvoumno se je marsikje poslabšal mate-rialni položaj delovanja OZD, katere posledice bodo dolgo-ročne. Racionalizacija dela in poslovanja, obvladovanje materialnih stroškov, istrošena oprema, zaostajanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, so dnevna eksi-stenčna vprašanja, s katerimi se ukvarjajo vodstva organiza-cij in družbenopolitične organizacije ter samoupravne inte-resne skupnosti.
Ob koncu leta se nam obeta še nekaj aktivnosti na področju oblikovanja sredstev skupne porabe za financiranje družbenih dejavnosti. Izhajajoč iz opredelitev mestne in republiške resolucije za leto 1985 se je pokazalo, da po podatkih o gibanju dohodka v gospodarstvu, niso bile dokončno izračunane projekcije, ki bi izvajalsklm organizaci-jam na področju družbenih dejavnosti zagotavljale normalno pokrivanje materialnih stroškov in enako rast osebnih dohodkov. V skladu z dogovorjenimi parametri, bomo v samoupravnih interesnih skupnostih zagotovili toliko sred-stev, da bomo omogočili poračun materialnih stroškov za 80% in osebnih dohodkov za 72%. Tu je tudi upoštevan oktobra sprejeti zvezni interventni zakon, ki omejuje višino sredstev splošne in skupne porabe, tako, da upoštevamo določila zvezne resolucije o 10% zaostajanju sredstev za rastjo primerljivega dohodka.
Zakon zahteva, da se zaradi previsokega dotoka sredstev v samoupravnih interesnih skupnostih v mesecu decembru 1985 leta prispevne stopnje znižajo tako, kot je bilo planirano oziroma so bili ovrednoteni plani v mesecu septembru. V Ljubljani, kjer vprašanje splošne in skupne porabe urejamo enotno, bomo za mesec november in december znižali pri-spevne stopnje za 4,54% oziroma znaša skupna obremenitev 16,58. Te prispevne stopnje veljajo kot začasne, seveda po obravnavah v skupščinah samoupravnih interesnih skupno-sti v mesecu decembru.
* Vse projekcije za novo srednjeročno obdobje kažejo, da bomo kljub vsemu morali intervenirati v nekatere naložbe na področju družbenih dejavnosti, da bi še naprej zagotavljali približno enako raven obsega in kvalttete storitev družbenih dejavnosti. Zaot bomo na podlagi posebnega samouprav-nega sporazuma, v katerem bodo opredeljeni predlogi naložb za naslednje petletno obdobje morali izločiti za Ljub-Ijano 4,3 milijarde dinarjev iz čistega dohodka organizacij združenega dela na osnovo bruto osebnih dohodkov. Pred-log naložb je bil pripravljen in je usklajen; v naši občini bi rešili telovadnico Poljane, Zavod Sprejemni center, Nefrolo-ško kliniko - dializo, Predklinične inštitute, Kolizej, prizidek kosnovni šoli Majde Vrhovnik in Center interesnih dejavnosti mladih. O tem pa se morajo izreči delavci na referendumih v svojih orgahizacijah v mesecu decembru letošnjega leta.