Mladi želijo spreminjati stvari na bolje Prihodnost logaške kulture je v povezovanju Zakladi zgodovine - in zakladi Logatca Mladi taekwondoist Patrik Divkovit pometel s svetovno konkurenco Naložbo sofinancirate Republika Slovenija in Evropska unija iz koheziiskegasklada evropska unija KOHEZIJSKI SKLAD NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST RAZSTAVA O VIZIJI RAZVOJA PROMETA V LOGATCU V januarju je bila v preddverju Upravne enote Logatec na ogled razstava ilustracij o viziji razvoja prometa v Logatcu, ki jo je v okviru priprave Celostne prometne strategije (CPS) ustvaril Vid Sark. Dela so nastala na zadnji javni razpravi, kjer so občanke in občani oblikovali vizijo razvoja prometa v občini ter pričeli z izbiro konkretnih ukrepov. Razstavi je sledilo še žrebanje sodelujočih v nagradni anketi CPS Logatec. Ob odprtju razstave je župan Berto Menard poudaril, da je izredno zadovoljen z aktivno in številčno udeležbo tako na javnih razpravah, delavnicah kot tudi s sodelovanjem posameznikov v anketi. Ob tem je poudaril, bodo posebno pozornost namenjali tudi na občini, je še izpostavil. Ob zaključku je sledilo žrebanje sodelujočih v anketi CPS, nagrade za spodbujanje trajnostne mobilnosti pa so prejeli: Neja Rupnik (kolesarsko čelado), Aleš Kravanja (skiro) in Bojana Lango, ki je prejela glavno nagrado - zložljivo kolo. da si želi, da bo Celostna prometna strategija predstavljala realen akcijski dokument, preko katerega bo občina lahko realizirala dolgoročne, strateške in trajnostne rešitve, ki bodo pripomogle k še višji kakovosti življenja v občini. Bo pa treba za to storiti tudi kakšen korak nazaj, predvsem kar se tiče prometnih navad občank in občanov, čemur Občina Logatec Spoštovani, vljudno Vas vabim na osrednjo občinsko prireditev ob kulturnem prazniku, s podelitvijo Februarskih priznanj, ki bo v torek, 7. februarja 2017, ob 18. uri, v Narodnem domu Logatec. Februarsko poznanje Berto Menard župan Občine Logatec za izjemne dosežke na področju kulture prejmeta: . Vesna Stražišar in . Špela Zupan Delux za življenjsko delo na področju kulture prejme: . Janez Podjed Slavnostni govornik: Berto Menard, župan Občine Logatec. Prireditev povezuje: Janja Nagode. V kullturnem programu bomo prisluhnili solo nastopu "POJEZIJE" / Vlada Krestina Vabljeni! 2 LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 2 UVODNI IZ VSEBINE IZ OBČINSKE HIŠE AKTUALNO V SREDIŠČU Logatec bo dobil mestni prevoz............................................................str. 6 Božiček za en dan...................................................................................str. 7 Prižgali smo lučko v očeh.........................................................................str 9 Vandalizem po jakovških cerkvah........................................................str 11 Prihodnost logaške kulture je v povezovanju....................................str. 12 Knjižnica - stičišče kulture in družbe..................................................str. 13 Logaški pihalni orkester pod taktirko prof. Pupisa na poteh stare slave.......................................................str. 14 JSKD skrbi za pestro kulturno ponudbo.............................................str. 16 Zakladi zgodovine - in zakladi Logatca...........................................str. 17 Lepota bivanja in narave skozi oči Franca Musca in Janeza Ovsca..........................................................str. 21 2016: muhasto prestopno leto tudi v Logatcu..................................str. 24 Kališe so ji za vedno prirasle k srcu - 90 let Ivanke Matičič.........str. 25 KOLOFON Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281 Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: Blanka Markovič Kocen Uredniški odbor: Metka Bogataj, Nina Jerina, Marcel Štefančič, Branislav Pevec, predstavnik/predstavnica Občine Logatec za odnose z javnostmi. Grafično oblikovanje in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., storitve, proizvodnja in trgovina, Gorenjska c. 20, 1234 Mengeš Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum izzida: 1. 2. 2017 Naklada: 4.650 izvodov Naslovnica: Stebri logaške kulture Foto: arhiv LN, Blanka Markovič Kocen Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. H, Spoštovane, spoštovani, beseda kultura je izpeljana iz latinske besede »colere«, kar pomeni gojiti, vzgojiti, izraziti področje človeške dejavnosti. Skratka, KULTURA je prisotna povsod, tako v tehniki, vzgoji, sociali, znanosti, umetnosti, morali, v pozitivnih vrednotah. Kako nek narod živi, je odvisno tudi od vzgoje, spoštovanja kulturne dediščine ter odnosa do narave, človeka. V prvih februarskih dnevih, ko obeležujemo slovenski kulturni praznik in podelimo zaslužnim priznanja za njihovo delo v kulturi, je prav, da razmišljamo tudi o sebi, svoji okolici, kdo smo, od kod smo in kam želimo. Med nami je veliko nezadovoljnih, potlačenih, »zafrustriranih« ljudi. Vsa ta stanja pripeljejo v bolezen, alkohol, propad družbe. Tega si ne želimo. Dopustiti moramo, da otroci izživijo otroštvo, mladci, mladenke svojo najstniško mladost. Prav pri najmlajših moramo, spoštovani starši, vzgojitelji, učitelji, imeti pravo mero zahtev in zastavljenih ciljev. Niso vsi enako nadarjeni, doumljivi, a jih moramo pripraviti na življenje, četudi si ne morejo priboriti vseh točk za najvišja šolanja. Vsi moramo začutiti lepoto, pomen in odgovornost do darovanega življenja. V mladosti si moramo privzgojiti komunikacijo in sprejemati drugačne. Prav komunikacija je pogoj za zdrav razvoj družbe in medsebojnih odnosov. V družinah in kolektivih je zaradi pomanjkanja slednjega veliko zdravstvenih težav, tako duševnih kot telesnih. Vključeni moramo biti v društveno in družbeno življenje. Za dobro počutje in kvaliteto življenja se moramo truditi in prispevati del sebe. Za pozitivno stanje duha v družbi smo odgovorni posamezniki. Prav pa je, da tiste, ki s svojim načinom življenja, trdim delom tudi svoj prosti čas usmerjajo v višjo kvaliteto življenja vseh nas, nagradimo in počastimo z obiskom njihovih predstav. Velik aplavz je njihovo plačilo in kažipot, da delajo plemenito. Spoštujmo jih. Slovenci smo imeli v svoji zgodovini veliko mož in žena, ki so s svojim delom bodrili narodno zavest in s tem zagotovili obstoj naroda ter uresničitev lastne države. Spoštovane občanke, spoštovani občani, bodimo prešerni in, zavedajoč se svojega poslanstva, praznujmo kulturni praznik in ohra-njajmo duha veselja in radosti. Vaš župan Berto Menard LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 3 IIZ OBČINSKE HISE ROJEN V JUGI - 3. ABONMAJSKA PREDSTAVA £ s I šl u »Se še spominjate časov, ko je mleko teklo iz plastičnih vrečk, ko so se otroci veselili Živalskega kraljestva in ko je bil Dan mladosti res dan z veliko začetnico? Z dobro mero nostalgije nas bo v dan mladosti novega vsakdana popeljal Perica Jerkovic, eden najprodornejših stand-up komikov zadnjih let, ki ga je neusmiljeno kolesje usode iz Bosne prignalo na slovensko obalo. V dobri uri in pol nas bo potegnil v vrtinec svojih najudarnejših šal, ki so se kalile na preko šeststo nastopih v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini in celo v Veliki Britaniji.« Tako vas vabi gledališče SiTiTeater na ogled monokomedije, ki je sicer predzadnja abonmajska predstava Abonmaja komedije občine Logatec. Na ogled vas vabimo v nedeljo, 19. februarja 2017, ob 19. uri v Veliko dvorano Narodnega doma Logatec. Prodaja vstopnic po ceni 10 eur: www.eventim.si in prodajna mesta sistema Eventim Si. Org. in info.: Občina Logatec, renata.gutnik@logatec.si V OKVIRU DNEVA ODPRTIH VRATOBCINI SLOVENIJ E 15. AEBRAAR 2017 RMJSUUUCMMI» MMttmivo m ono. onuimo »cimm uom m inui Hotmotn OHf ktomi ia oauftio VAS VLJUDNO VABIMO NA ODPRTJE VEČGENERACIJSKEGACENTRAV LOGATCU v sredo, 15. februarja 2017, od 17. do 18.ure,Tržaška cesta 105 - prostori nekdanjePošte v GornjemLogatau. Prostor bo namenjen prebivalcem Logatca in okolice. V njem bomo poskrbeli za to, da vsaka generacija najde nekaj zase, predvsem pa za medgeneracijsko sodelovanje. Na dan odprtja vam bomo predstavili aktivnosti,kibodo vprihodnjepotekždevcentru, in vas povabili k sodelovanju. Ob 17. uri se nam bo na dogodku pridružil tudi župan Občine Logatec Berto Menard, ki je Večgeneracijskemu centru v Logatcu namenil prostore in s tem omogočil izvedbo tako velikega projekta tudi v našem mestu. Pogostili vas bomozdobrim čajem ali kavo in povabili na pokušino dobrot, ki jih pripravljajo v drugih medgeneracij sbih jkupnostnih centrih Sloventkj filvitropije po Slv-veniji. Projekt Večgeneracijski center osrednje Slovenije - Skupna točka izvajata Zveza prijateljev mladine Moste-Polje in Slovenska filantropija, financira pa ga Ministrstvo RS za delo, družino, socialne ^iij^^^^eiitt nthk motno-hL Projekt podpirajo: Mestna občina Ljubljana Občina Grosuplje Občina Vrhnika Občina Logatec Vesilios se Snl&ivaz Vami. VPIS OTROK V VR TEC Iz Vrtca Kurirček Logatec obveščano Htarle predšolskih otrok, ki nimnravajo vključiti otro7e n vrtet v šolsLemletn 2011/2018, da oddajo vloge za sprejem do 31. marca 2017. Vse vloge, prispele Aolčga dEtumn, bodo tOravnavme apriln 2017oa Komiaiji za sprejem otrok v vrtec. Vloge bomo sprejemali tudi po tem datumu, vendar bodTtiotroti sjrejeti Ojče bodo Se novoljo prosto mesta. Obrazec prošnje za sprejem otroka v vrttc jnobjkaljen na spla-m stram Vrtca KuAršok Logatee ( hštp:šJortec-Iogatec. splet.arnes.si/) oziroma ga dobite na upravi vrtca. 2>2eE10MtiVooA: Lonatoc 4 eOTOTDJNOVICT- 1EPRTAH2010-Š1.1-2 IZ OBČINSKE HISEI VZGOJA BODOČIH VOZNIKOV - NAJVIŠJA DODANA VREDNOST K VARNOSTI V CESTNEM PROMETU V Občini Logatec se zavedamo, da represivni ukrepi niso vedno najbolj učinkoviti, predvsem takrat, ko govorimo o stopnji prometne kulture, ki jo soustvarjamo prav vsi. Zato je bistvenega pomena preventivna in vzgojna dejavnost, ki svoje rezultate pokaže šele na dolgi rok. Občina Logatec skupaj s Policijo in Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu veliko časa namenja predvsem našim najmlajšim, ki bodo kot naslednja generacija udeležencev v cestnem prometu pomembno vplivali na razvoj prometne kulture, ki je trenutno na nezavidljivo nizki ravni. Sledimo predvsem vzgledu skandinavskih držav, kjer je stopnja zavedanja, da v prometu nismo sami, največja, učenje in seznanjanje s prvimi koraki v prometu pa se začne že zelo zelo zgodaj. Ko sva pred kratkim s policistom obiskala eno od enot vrtca Kurirček, sva po pogovoru z malčki presenečeno ugotovila, da odlično poznajo prometno signalizacijo in pravila obnašanja v prometu, na moje še večje presenečenje pa so mi prikazali tudi obširno lekcijo o pravilnem parkiranju v naši občini. Ko se po temeljitem razmisleku o čudovitem dnevu med našimi malčki v vrtcu ozrem nazaj, sem glede na ves vložen trud in prikazane rezultate ponosen, da lahko tudi represivni organi prispevamo svoj del- ček v mozaiku ustvarjanja bodočih vzornih voznikov na naših cestah. Jure Plečnik Inšpektor MODRE CONE p ri nadzoru mirujočega prometa na območjih časovno omejenega parkiranja je bilo ugotovljeno, da se s strani občanov vse pogosteje pojavlja veliko negotovosti v zvezi z modro obarvanimi parkirnimi mesti. Pojavljajo se predvsem vprašanja o obvezni uporabi parkirnih ur oziroma obveznem označevanju prihoda na samo parkirno površino. V zvezi s tem pojasnjujemo, da je v juniju 2016 pričel veljati nov Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah, ki ne predpisuje več modro obarvanih parkirnih mest, kjer velja režim časovno omejenega parkiranja, temveč določa zgolj modro črto na uvozu na takšno parkirno površino, režim parkiranja pa mora biti tako kot do sedaj označen tudi z vertikalno prometno signalizacijo, ki natančno določa časovno dinamiko časovno omejenega parkiranja. Občinsko redarstvo Občine Logatec Parkirišče za kratkotrajno parkiranje LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 5 IIZ OBČINSKE HISE LOGATEC BO DOBIL MESTNI PREVOZ Logaški svetniki so na decembrski seji v drugem branju sprejeli občinski proračun, ki predvideva dobrih 15,2 milijona prihodkov in 16,2 milijona evrov odhodkov. V letošnjem letu bo Občina Logatec med drugim kupila športno dvorano v GRC Zapolje, iz proračuna bodo financirali tudi mestni prevoz po Logatcu in bankomat v Gorenjem Logatcu. Predlog proračuna je bil do 15. novembra v javni razpravi in se od prvotne različice povečuje za 531 tisoč evrov na prihod-kovni in 810 tisoč evrov na odhodkovni strani. Proračunski primanjkljaj v višini milijon evrov bo pokrit iz predvidenega ostanka sredstev na računu ob koncu leta 2016. Predlagani proračun je po besedah župana Berta Menarda uravnotežen. Prihodki se povečujejo predvsem iz naslova nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, odhodki pa bodo višji za nakup športne dvorane v GRC Zapolju v višini 550 000 in uvedbo mestnega avtobusnega prevoza za 50.000 evrov. Športno dvorano v Zapolju je logaška občina načrtovala kupiti že v letu 2016, a so zaradi težav spričo stečajnega postopka in usklajevanja pogodbe ta nakup preložili v leto 2017. V zvezi z mestnim prevozom je občina med občani izvedla raziskavo javnega mnenja, na podlagi rezultatov pa bo določila relacijo in pogostost avtobusne vožnje. Iz proračuna bodo z 12.000 evri sofinancirali tudi postavitev novega bankomata v Gorenjem Logatcu. Več proračunskih sredstev bo namenjenih tudi za obnovo vrtca Kurirček, nekaterih programov v Miklavževem vrtcu, izdatneje pa bo občina subvencionirala tudi cene komunalnih storitev. S tem bo omilila predvideno povišanje le-teh. Gradnja čistilne naprave Logatec, kanalizacija na Martinj Hribu, Kalcah in Hotedršici so namreč prinesli večjo vrednost investicij, za Komunalno podjetje Logatec pa višjo najemnino in stroške vzdrževanja. Občinski svet Občine Logatec je sprejel tudi letni program športa, Karmen Cunder, aktualno ravnateljico OŠ 8 talcev Logatec, pa kot edino kandidatko potrdili še za en mandat. Blanka Markovič Kocen MLADI ŽELIJO AKTIVNO SPREMINJATI STVARI NA BOLJE Problematika mladih je eno od področij, ki bi mu vsaka občina morala nameniti dobršen del pozornosti, saj zadeva populacijo, ki se izgrajuje in bo tlakovala prihodnost naslednjim generacijam. Tako so tudi na Občini Logatec lani začeli intenzivneje delovati v smeri, ki bo področje mladih postopno uredila tudi na sistemski ravni. Začetni korak je bila priprava spletne ankete, ki bo eden od gradnikov temeljnega dokumenta, strategije za področje mladih v občini Logatec. Ta dokument bo sistemsko in dolgoročno načrtoval politiko mladih v občini za obdobje 2018-2023. Anketa je bila namenjena občanom Logatca v starosti od 15 do 29 let, izpolnilo pa jo je tudi dobrih 10 odstotkov starejših od 30 let in približno enak odstotek v starosti med 14 in 15 let, saj so anketo naslovili tudi na učence 9. razredov treh logaških osnovnih šol. Namen spletne ankete je bil ugotoviti, česa si mladi sploh želijo, kaj pogrešajo, katero področje je dobro urejeno in kje so še rezerve. Nanjo se je v obdobju med 8. septembrom in 12. novembrom odzvalo 427 anketirancev. V celoti jo je izpolnilo 273 oseb, delno končanih, a primernih za obdelavo podatkov pa je bilo 154. Od 2603 oseb, rojenih v letih od 1987 do 2001, je vzorec zajel okvirno 16% populacije. Anketa je bila na voljo zgolj v spletni obliki, največ oseb, preko 90%, je do nje dostopa-lo prek družabnega omrežja facebook. Anketa je bila na voljo tudi na spletni strani Občine Logatec, največji odziv je bil med mladino v starosti 15 do 23 let. Kar 70 % odstotkov sodelujočih je bilo iz Logatca, 20 % iz okoliških naselij, preostali pa trenutno ne bivajo v logaški občini. Z anketo so na Občini Logatec želeli ugotoviti tudi to, ali mladi potrebujejo oz. pogrešajo skupni prostor za druženje po vzoru mladinskih centrov, ki jih imajo številne druge slovenske občine. Kar 82 % jih je odgovorilo, da potrebujejo prostor, v katerem bi lahko kakovostno preživljali svoj prosti čas. Stanovanja za mlade eden večjih izzivov Rezultati ankete so ponudili marsikateri zanimiv odgovor, eno bolj perečih področij pa je vsekakor stanovanjska problematika, o čemer govorijo tudi rezultati ankete. To področje je še toliko bolj problematično zato, ker sodi Slovenija med države, v katerih ostajajo mladi najdlje pri starših. Glede na razmeroma dober odziv mladih na sodelovanje v anketi lahko sklepamo, da želijo mladi aktivno spreminjati stvari na boljše, lokalna skupnost pa jim mora biti pri tem v pomoč in nuditi pogoje, ki bodo omogočali njihovo delovanje. Podatki, ki so jih pridobili, bodo prav tako zelo koristni za Mladinski svet Logatec, ki z Občino Logatec pripravlja temelj -ni dokument Projekt mladi Logatec (2018-2023). Podrobnejše poročilo o anketi je na voljo na spletni strani Občine Logatec, zavihek 'domov' in podzavihek 'mladinske organizacije'. Saša Musec Čuk 6 LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 6 DOGODKU BOŽIČEK ZA EN DAN Logaški center za socialno delo se je tudi letos pridružil vseslovenskemu projektu Božiček za en dan in v prazničnih dneh otrokom pričaral čaroben večer z dvema od decembrskih dobrih mož, ki sta obiskala tukajšnji Narodni dom. Na natečaj so po besedah Tatjane Milavec, direktorice Centra za socialno delo Logatec, prijavili 150 otrok iz logaške občine iz socialno šibkejših družin. »Socialne note v projektu samem oz. pri njegovi izvedbi ne izpostavljamo, da bi otroci božično obdarovanje doživljali natanko tako kot vsi drugi,« je poudarila Milavčeva. V projektu Božiček za en dan državljani, posamezniki na spletni strani izberejo otroka in konkretno zanj izberejo darilo, ga označijo z imenom otroka, prinesejo na zbirno mesto, od tam pa ga pripeljejo na center za socialno delo za otroke iz določene občine. Dvorana Narodnega doma je bila skorajda pretesna, saj se je tu v spremstvu staršev, starih staršev ali pa kar obojih, zbrala množica otrok, polnih pričakovanja, žarečih oči in rdečih ličk. Otroci so nestrpno čakali in tudi dočakali obisk obeh dobrih mož, in sicer tako Božička kot tudi dedka Mraza, njun prihod pa sta pospremila škrat Lenko in vila Lucija iz lutkovne skupine Malibu, ki sta otrokom krajšala čas do ključnih trenutkov, pomagala pa tudi pri obdaritvi. Kot je povedala Tatjana Milavec, so v projektu, v katerem bodo letos skupno obdarili 10 tisoč otrok, sodelovali z RK Logatec in Karitasom, občina pa se je odzvala z najemom dvorane. Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen DRUŽINSKE JASLICE V DOLNJEM LOGATCU Marsikateri Logatčan se je letos v dneh okrog božiča zaustavil ob prav posebnih jaslicah pred spominsko kapelo padlim v prvi svetovni vojni v Dolnjem Logatcu. Jaslice iz sena, blaga in lesa smo v posebej za to izdelanem lesenem hlevčku pod arkadami kapele letos prvič postavili člani skupine Družinski verouk župnije Dolnji Logatec. povezovanje. Jaslice smo izdelovali prav vsi - otroci, mame in očetje. Otroci so pripravili okrasitev za smreko ob hlevčku, očetje so izdelali lesen hlev in poskrbeli za razsvetljavo, mame pa smo oblikovale figure iz sena in jim sešile oblačila. Gre za skupino 23 družin s kateheti, ki se enkrat tedensko srečujemo pri novi obliki verouka, v katerega je vključena celotna družina. Skupina deluje že drugo leto, postavljanje jaslic pa nam je ponudilo še dodatno priložnost za medsebojno spoznavanje in Jaslice so tako ponudile veliko veselja ustvarjalcem že med nastajanjem, Dolnjemu Logatcu pa prinesle lepo in vsebinsko bogato okrasitev ene glavnih ulic v božičnih dneh. Mica Škoberne Otroci so pod budnim očesom mam izdelali okraske za božično drevesce in pomagali pri izdelavi jaslic iz sena ... ... očetje pa so postavili hlevček, ki nudi zavetje Sveti družini. £ LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 7 KTUALNO DO ZDRAVJA V DOMU ZDRAVJA V Logaških novicah smo že predstavili bioresonančno ordinacijo Dom zdravja, ki domuje v stavbi OOZ Logatec na Tržaški cesti 11 in v kateri boste našli izurjenega terapevta Matijo Liško. Ta izvaja terapije z izredno zmogljivo frekvenčno napravo Tri-kombin. Z njo lahko pomaga organizmu, da se uspešno spopade z večino bolezni in zdravstvenih težav, tako akutnih kot kroničnih. Najpogosteje se uporablja pri težavah z alergijami, sklepi in hrbtenico, kožo, sečili in prebavili, dihali, pri virusnih ter bakterijskih okužbah, glavobolih, utrujenosti in stresu. Uspešna je pri odpravljanju hormonskih težav, okrevanju po poškodbah, operacijah in krepitvi imunskega sistema. Priporoča se tudi vsem vrhunskim in rekreativnim športnikom. Anjina zgodba: »Glavobolov ni več!« »Z bioresonanco in terapevtom Liško sem se prvič srečala konec oktobra. Zaradi hudih glavobolov sem že več let obiskovala zdravnike, v zadnjem času pa me je neusmiljeno napadalo še tesnobno počutje, ponoči sem začela škrtati z zobmi ... Kmalu sem spoznala, da moram k težavi pristopiti celostno. Ker je cilj bioresonančne terapije spodbuditi organizem, da začne spet delovati kot celota, se je obisk g. Liške zdel prava odločitev. V njegovem Domu zdravja se mi je temeljito posvetil, ugotovil najbolj pereča področja in izdelal terapevtski načrt zdravljenja. Že po nekaj obiskih je tesnoba izginila, vrnila se je pozitivna življenjska energija, glavoboli so praktično preteklost. Čutim, da telo deluje bolj ubrano. Prepričana sem, da bom z nadaljnjimi terapijami 'preškrtnila' tudi težave, ki me grizejo ponoči.« Urejena prebava je ključna za zdravje in dobro počutje Terapevt Liška v Domu zdravja v zadnjem času največkrat odgovarja na vprašanja o prebavi, pri urejanju katere učinkovito pomaga bioresonanca. Vedno več ljudi ima težave s prebavili, kar ima lahko za posledico alergije, zmanjšano imunsko odpornost, težave s kožo itd. Črevesje npr. sodeluje pri številnih pomembnih procesih v telesu, tako da od tam ne izvirajo le običajne prebavne težave, temveč tudi glavoboli, prehladi, bolečine v sklepih ... Terapevt bo z bioresonančnim testiranjem ugotovil, kakšno je stanje vašega telesa, ali v prebavilih prihaja do procesov gnitja, vretja, katere bakterije prevladujejo, ali so prisotni paraziti, glivice, kakšen vpliv ima takšno stanje na druge organe, alergije ... in testiral, katera hrana ni ustrezna za vas. Postopno bo odpravljal vse težave. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE POLICIJA Policisti opozarjamo na drzne tatvine v vaših domovih Kako delujejo drzni tatovi? • Žrtve so pogosto starejše osebe na osamljenih krajih, tatvine pa se največkrat zgodijo dopoldne. • Tatovi delujejo v skupinah. • Eden izmed tatov vas zamoti z raznimi pretvezami (sprašuje za pot; poizveduje, ali ste sami doma; pove, da je iz komunalnega ali telekomunikacijskega podjetja, elektropodjetja ipd. in da bo v okolici vašega doma napeljeval kable, kopal jarke; razlaga, da zbira staro železo; prosi za vodo ipd.) in poskuša zvabiti stran od doma. • Drugi tatovi medtem vstopijo v vaš dom ter kradejo denar in vrednejše predmete. POLICIJA SVETUJE POLICIJA SVETUJE POLICIJA SVETUJE POLICIJA SVETUJE POLICIJA SVETUJE POLICIJA SVETUJE POLICIJA SVETUJE POLICIJA SVETUJE POLICIJA SVETUJE POLICIJA SVETUJE POLICIJA SVETUJE POLICIJA SVETUJE Kako ukrepati, da ne postanete žrtev tatov? • Bodite pozorni na sumljiva vozila in osebe v okolici svojega doma ter o tem obvestite policijo na telefonsko številko 113. • Vedno zaklepajte vrata, zapirajte okna in doma ne hranite večjih vsot denarja. • Neznancev ne spuščajte v svoj dom. • Pogovor z njimi opravite na varni razdalji (skozi okno, z balkona ipd.). • V pogovorih s sumljivimi osebami vzbudite prepričanje, da niste sami doma. • Na pojav takšnih oseb opozorite sosede. • Ko vas ni doma, imejte v hiši oziroma stanovanju prižgano luč in se dogovorite s sosedi, naj bodo pozorni tudi na vaš dom. Kako ukrepati, če postanete žrtev tatov? • Obvestite policijo na telefonsko številko 113. • Zapomnite in zapišite si čim več podatkov o tatovih (opis zunanjega videza, uporabljeno vozilo, smer odhoda ipd.). • Do prihoda policistov ne hodite tam, kjer so se gibali tatovi, in ne premikajte predmetov, s katerimi so bili ti v stiku. 8 LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 DOGODKU PROSTOVOLJCI RDEČEGA KRIŽA NA POTEPU Na območnem združenju Rdečega križa Logatec smo se letos prvič odločili organizirati izlet za vse naše prostovoljce in si tako ob koncu leta vzeti nekaj časa tudi za druženje. Na Martinovo soboto smo jo v zgodnjih jutranjih urah mahnili na Kras. Pot nas je peljala na Lokev na Krasu, kjer smo si najprej ogledali jamo Vilenica. Vil, ki bojda plešejo v jutranjih meglicah pred vhodom v jamo, po katerih je jama tudi dobila ime, sicer nismo videli, nas je pa zato toliko bolj očarala lepota jame, v katero smo se spustili. Po ogledu jame smo krenili naprej, mimo Lipice do vznožja Kokoške na meji z Italijo. Nekateri so ostali spodaj, drugi pa smo se povzpeli na goro s tako ljubkim imenom. Kokoška nas je že na tričetrt poti nagradila z čudovitim razgledom, ki se je v vsej svoji veličini razgalil od Tržaškega zaliva pa vse do Karavank. Vzpon je trajal dobro uro, na vrhu smo spili čaj, nato pa se vrnili v dolino. Čez dobri dve uri smo se vnovič zbrali pred avtobusom in krenili naprej. Hitro smo se ustavili na RK Sežana in pozdravili svoje prijatelje, nato pa krenili proti Štanjelu, kjer nas je pričakalo veselo vzdušje, saj je tam potekalo martinovanje na prostem. Malce smo se sprehodili naokoli, si ogledali mestece pa tudi stojnice, kjer smo lahko poizkusili mlado vino. Ker je bil dan dolg, mi pa že zelo lačni, smo se za konec odpravili še na osmico. Tam smo ob dobri domači hrani in prijetnem druženju zaključili zelo zanimiv in vesel dan. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Pekarni Pečjak iz Logatca, ki nam je prijazno podarila rogljiče, kot tudi podjetju Feniks--AS, ki nas je varno pripeljalo na cilj. Besedilo in foto: Nina Jerina PRIŽGALI SMO LUČKO V OČEH V mesecu, ko vsi iščemo toplino in prijazno roko, ki nam da vedeti, da smo sprejeti in varni, mnogo ljudi tega ne najde. Med njimi so tudi otroci. V vsem blišču okoli nas jih pogosto ne vidimo. A nekje v naših srcih vemo, da so. Prav zato smo vzgojiteljice v Vrtcu Kurirček Logatec povabile starše in otroke, da se nam pridružijo v akciji Podaj svojo dlan v sklopu dobrodelne organizacije Anina zvezdica; ta zbira hrano za tiste, ki si je v današnjem času ne morejo več privoščiti. Vzgojiteljice smo se o pomenu akcije pogovorile z otroki, ki so imeli ob tem veliko povedati. Vedo, da nekateri njihovi vrstniki nimajo na voljo vsega, kar imajo sami. Vedeli so povedati, da so nekateri starši brez služb in da zato nimajo denarja, s katerim bi kupili hrano sebi in svojim otrokom. Nekaj otrok je povedalo, da tudi kdo od njihovih staršev nima službe ali pa jo išče. V starejših skupinah smo se dogovorili, da bodo otroci prevzeli urejanje in razvrščanje zbrane hrane po škatlah glede na vrsto živila. Akcija je potekala teden dni, od 5. do 9. decembra. V tem času so otroci vsak dan poskrbeli, da so dnevno zbrana živila prenesli in razvrstili po škatlah. Pri tem so z živili ravnali zelo spoštljivo in jih samostojno razvrščali glede na njihove lastnosti. Ob tem so se pogovarjali, kdo vse bi ta živila lahko dobil in kako se jih bo razveselil. Ob koncu akcije smo zbrali škatle s hrano iz vseh enot. Nabralo se jih je okoli trideset. Prijazna hišnik Franci in vzgojitelj Jure sta jih odpeljala v Ljubljano, kjer ima Anina zvezdica zbirno skladišče. Bili so ju zelo veseli, hkrati pa sta imela priliko doživeti vrvež Aninih zvezdic, ki pripravljajo pakete s hrano in jih pošiljajo tistim, ki jih potrebujejo. Veseli in ponosni smo, da smo pomagali in v tem prazničnem času morda prižgali lučko v malih otroških očeh. Predvsem pa smo jo prižgali v srcih otrok iz vrtca Kurirček, ki so z lastno aktivnostjo pridobili občutek veselja ob tem, da so naredili nekaj dobrega za nekoga, ki ga niti ne poznajo. Hvala vsem, ki ste sodelovali. Mira Oblak, vzg. LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 9 KTUALNO GOVEDOREJSKO DRUŠTVO LOGATEC NA EKSKURZIJI Člani Govedorejskega društva Logatec smo se udeležili dvodnevne strokovne ekskurzije v Srbijo. To aktivnost društva je Občina Logatec sofinancirala iz ukrepa za spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja. Prvi dan smo na Hrvaškem, v bližini Vin-kovcev obiskali farmo, kjer redijo 230 krav molznic črnobele pasme. Obdelujejo približno 1000 ha površin (same njive). Krmo za živali torej pridelujejo izključno na njivskih površinah, in sicer 300 ha koruze in 100 ha detelje. Molža je popolnoma avtomatizirana, imajo štiri molzne robote. Krave pridejo v 24 urah trikrat na molžo (vsaka vedno na isti--»svoj« robot). Mleko prodajajo v osiješko mlekarno. S trenutno ceno mleka, ki znaša 2,10 HRK, niso preveč zadovoljni. Na farmi se ukvarjajo tudi s proizvodnjo elektrike iz bioplina. Tega proizvajajo iz gnoja oz. gnojevke (tudi iz drugih obratov). Trenutno je proizvodnja elektrike iz bioplina donosnejša od pridelave mleka. Vso pot proti Vojvodini smo občudovali neizmerne ravne njivske površine, ki pa so bile žal marsikje tudi neobdelane. Na severu Vojvodine, v kraju Čantavir, smo obiskali posestvo družine Balaša. Mladi prevzemnik kmetije Tamaš Balaša nam je natančno predstavil proizvodnjo na njihovi obsežni kmetiji. Obdelujejo 100 ha lastne zemlje, še 300 ha njiv imajo v zakupu. Molzejo 170 do 200 krav, redijo pa tudi vso mlado živino (bike, telice, teleta). Povprečna mlečnost krav je 9000 l/ kravo. Mleko prodajajo v mlekarno v Subotico (cena 29 centov). Osnovni obrok za govedo je sestavljen iz koruzne in travne silaže ter senaže. Na 12 ha trajnih travnikov pridelajo tudi nekaj sena. Obrok dopolnjujejo s pivskimi tropinami in žiti. Molzejo v molzišču po 20 krav hkrati, molža traja dve uri in pol (zjutraj in zvečer). Proizvodna doba krav je razmeroma kratka, saj jih po treh ali štirih laktacijah izločijo in nadomestijo z mladimi kravami. Na kmetiji je zaposlenih 12 delavcev. Zanimivo je, da mama gostitelja, ki nas je prijazno sprejela in pogostila, ni znala srbsko, pač pa samo madžarsko. Tudi mlademu gospodarju je včasih »zmanjkalo« srbskih besed in sva si pomagala kar z angleščino. Po izobrazbi je inženir kmetijstva, študiral pa je na Madžarskem. Naslednje jutro smo se podali na največjo mlečno farmo v Srbiji, v sklopu PKB (Pol-joprivredni kombinat Beograd), kjer redijo okoli 2000 krav črnobele pasme. Farmo so obnovili leta 2012, ko so zgradili (pre) ogromne hale za prosto rejo krav. Investicija je znašala 8,5 milijona evrov. Farma je v 99,5-odstotni lasti mesta Beograd. Še vedno v neposredni bližini stojijo stari objekti, v katerih so bile privezane krave. Nekateri stari objekti so še vedno v uporabi, a v zelo slabem stanju. Farmo smo zapuščali s mešanimi občutki, saj nismo bili prepričani, da moderni objekti in draga oprema nudijo kravam res najboljše ugodje in da se na takih obratih prideluje res zdrava hrana ... Obiskali smo še mesto Beograd, si ogledali nekaj znamenitosti in po kosilu krenili na dolgo pot proti domu. Besedilo in foto: Mojca Vavken 10 LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 DOGODKU VANDALIZEM PO JAKOVŠKIH CERKVAH &5 't ^ novembra lani je g. Boris Tegelj iz Jakovice opa-I zil, da so stranska vrata v p. c. sv. Mihaela odpr- J-. • ta. Ker je bil g. župnik Franc Maček v tujini, se mu je to zdelo nenavadno, saj je sicer on edini, ki še ima ključe od cerkve. Vrata so bila vlomljena, poskus vloma je bil opazen tudi pri oknu. Logaški policisti so naredili zapisnik, naslednji dan pa je g. Tegelj pomislil, da so vandali morda napadli tudi cerkvico Matere božje v Leševju v neposredni bližini. Ta kapelica je vedno odprta in vanjo niti ne bi bilo treba vlamljati. Ko je odprl vrata, je takoj videl popolno razdejanje in obvestil g. župnika, ki je 17. 11. poklical policijo. Sama sem si cerkvi ogledala 10. januarja, ko je bila v prvi škoda v glavnem že sanirana. Pregledala sem predvsem vse tri oltarje, ali je bil z njih ukraden kakšen kip, vendar so vsi na svojem mestu. Vlomilci so očitno nekaj iskali, baje domnevni »zaklad«. Prihod v cerkvico Matere božje pa me je šokiral. Oltar je namreč povsem demoliran. S kipi bogato okrašen zlati oltarček iz 17. stoletja je bil že v šestdesetih letih minulega stoletja z izjemo samega nastavka s kompozitnima stebričema izropan, tokrat so vandali odstranili tudi leseni okvir, ki je obdajal zidano menzo, in desni del le-te dobesedno uničili. Takoj sem obvestila konservatorsko svetovalko ZVKDS Mojco Arh Kos, ki bo po ogledu podala usmeritve za sanacijo. Ne dvomim, da bo policiji ob napredni tehnologiji in forenzičnih znanjih uspelo najti nepridiprave, ki so za seboj poleg razdejanja zagotovo pustili tudi več drugih sledi. Simona Kermavnar LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 11 ■V SREDIŠČU W PRIHODNOST LOGAŠKE KULTURE JE V POVEZOVANJU Kulturno - umetniško izražanje človeka spremlja vse od njegovih začetkov. Ustvarjanje na področju kulture je prisotno ne glede na velikost posameznega kraja, število njegovih prebivalcev ter starostno strukturo le-teh. Udejstvovanje in ustvarjanje na tem izjemno pomembnem segmentu človekovega življenja ne presahne niti v času najhujših človeških preizkušenj - vojne, bolezni, nasilje. In tako je tudi v naši občini, pojasnjujejo župan Berto Menard, Renata Gutnik, višji svetovalec za turizem, dediščino in kulturo, mag. Nevenka Malavašič, vodja oddelka za družbene dejavnosti, in Romana Hribar, višji svetovalec za odnose z javnostmi. Z razvojem spoznavamo nove oblike umetniškega ustvarjanja in izražanja. Tako ima posameznik, občan na voljo različne možnosti spremljanja kulture. Udeležba na dogodkih, prireditvah, delavnicah s področja kulture je za posameznika in družbo izjemno pomembna, saj na ta način spoznavamo okolje in družbo, v kateri živimo, spremljamo njen razvoj in lahko kot posamezniki vplivamo in spreminjamo ustaljene smernice. »Leta 2016 je bilo področju kulture v proračunu namenjenih 5,58% sredstev oz. 836.680,00 evrov, letos pa bomo kulturi namenili 5,35% proračunskih sredstev, kar je 813.750,00 evrov. Sredstva se porablja skladno s predpisi s področja izvrševanja proračuna in materialnimi predpisi,« pove Gutnikova. Temeljne značilnosti programa kulture v Logatcu Občinski svet Občine Logatec je na svoji 10. redni seji, dne 25. 2. 2016, sprejel Lokalni program razvoja kulture občine Logatec 2016-2019. Dokument obsega dve politiki, in sicer politiko razvoja kulture in politiko investicij v kulturi. Ti dve politiki se izvršuje prek sedmih programov, ki vsebujejo skupaj 23 ukrepov. Najdete jih tudi na spletni povezavi logatec.si v Proračunu in Lokalnem programu kulture. »V letu 2015 smo zaradi potreb analize stanja na področju kulture več različnih segmentov javnosti povprašali, katere prireditve so zanje tradicionalne in na katere bi še šli ter koga pripeljali s seboj,« pojasnjuje Renata Gutnik. Kot hibrid naj- večkrat podanih odgovorov na vprašanje, katere so tradicionalne, najbolj všečne, najbolj obiskane prireditve, na katere bi še šli in tudi pripeljali še koga s seboj, navaja Gregorjev sejem, Logaško poletje, Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Logatec, Gala novoletni koncert Simfoničnega orkestra Cantabile, Abonma komedije, predavanja v knjižnici, gasilske veselice, Kmečki praznik na Medvedjem Brdu, dramsko predstavo na prostem ŠKD Vrh, Večer pri vodnjaku, slavnostno sejo Občinskega sveta ob občinskem prazniku s podelitvijo občinskih priznanj, prireditev ob dnevu državnosti, Poletje v Rovtah, Rock in Rovte, prireditve JSKD, decembrsko prireditev Twirling kluba logaških mažoret, Festival Veris - kot je nekdaj bil, LogaLajf in koncert Dan ljubezni. »Vsaka prireditev ima svoj začetek, vrh in konec. Kako tradicionalna bo katera od njih, pa je odvisno od posameznikov, ki jih organizirajo,« pravi sogovornica. Investicijska dokumentacija za novi Narodni dom čaka na potrditev Že vrsto let se Občina Logatec, posamezne skupine in posamezniki zavzemajo za obnovo našega osrednjega kulturnega hrama v Logatcu - Narodnega doma. Število ustvarjalcev in uporabnikov kulture se v naši občini iz leta v leto veča. Dobre kulturne vsebine in izjemni kulturni ustvarjalci pa za svoje izražanje nujno potrebujejo tudi primerne prostore. »Ker se zavedamo, da so potrebe po novih prostorih velike, se skupaj s strokovnimi službami in strokovnjaki s področja kulturnega ustvarjanja trudimo pripraviti projekt tako, da bo sprejemljiv tako po vsebinski kot tudi finančni plati,« pojasnjuje župan. Pred časom je bil projekt izgradnje novega Narodnega doma že obravnavan v javnosti, a se je pokazalo, da je treba določene vsebinske segmente popraviti oz. dopolniti ter jih narediti sprejemljivejše. S pomočjo posebne skupine (Odbor za družbene dejavnosti in Odbor za gospodarstvo) , ki je še podrobneje opredelila potrebe in realne cilje, je pripravljena racionalizacija projektne dokumentacije. Na podlagi tega dokumenta bo v kratkem nared investicijska dokumentacija, ki jo bo na eni od svojih 12 LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 12 V SREDISCUI prihodnjih sej obravnaval Občinski svet Občine Logatec. Potrjena investicijska dokumentacija pa pomeni osnovo za nadaljnje korake pri tem projektu. Prihodnost logaške kulture »Občina Logatec perspektivo razvoja kulture vidi tudi v sodelovanju z drugimi področji,« pravi župan. Tako je treba povezovati vrtce, šole, domova za starejše in kulturna društva, jih spodbuditi, da bi v svojem sodelovanju zaobjeli čim širši krog občanov in jim s svojo dejavnostjo po- lepšali dan ali pa jih vključili v svoj krog delovanja. K navedenim povezavam pa si želi Občina Logatec vključiti tudi podjetja in obrtnike, ki bi podprli razvoj kulture in s tem morda našli tudi nove poslovne poti, bodisi v založništvu, arheološkem raziskovanju in izvajanju drugih različnih oblik umetnosti. Občina Logatec že vrsto let skrbi, da posamezniki oz. skupine ustvarjalcev na področju kulture za svoje delo prejmejo priznanja ter na ta način v javnosti postanejo še bolj prepoznavni. Vsako leto na osre- dnji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku podeli Februarska priznanja. Gre za najvišja občinska priznanja posameznikom za izjemne dosežke ali življenjsko delo na področju kulture. Izjemoma lahko dobi priznanje tudi skupina ustvarjalcev, a le takrat, kadar gre za tako celovito delo, da ni mogoče prepoznati ali ločiti posameznikovega umetniškega prispevka. Več o letošnjih nagrajencih pa že v prihodnji številki Logaških novic! Blanka Markovič Kocen KNJIŽNICA - STICISCE KULTURE IN DRUŽBE Knjižnice že dolgo niso več samo izposojevalnica knjig. Kaj vse članom in obiskovalcem ponujajo v logaški knjižnici in o položaju klasične knjige nasploh sem se pogovarjala z direktorjem Knjižnice Logatec Gregorjem Erjavcem. »Knjižnice so tudi prostor, kjer se dogajajo najrazličnejše prireditve (otroške, gledališke, koncertne ... ), predavanja, prostor, kjer se pišejo seminarske, diplomske in druge naloge, so tudi prostor, kjer nekateri posamezniki opravljajo svoje delo (to se v zadnjem času povečuje). Težava naše knjižnice je, da nima ustreznih prostorov, kot recimo študijskega prostora, tihe čitalnice, računalniške učilnice itd. V knjižnici so našim uporabnikom na voljo vsi dnevni časopisi, ki jih lahko brezplačno prebirajo ob kavi ali čaju ter zelo obsežna izbira re-vijalnega tiska. Ponujamo jim tudi možnost skeniranja dokumentov, tiskanje in kopiranje člankov, brezplačno uporabo interneta in še kaj. Katere dejavnosti pritegnejo največ zanimanja? Najbolj obiskane so otroške predstave, otroških pravljične urice in delavnice ter določene prireditve. Koliko članov imate in koliko je med mladimi še zanimanja za knjigo? V letu 2016 smo imeli 3.168 aktivnih članov. Med mladimi se je precej povečalo zanimanje za dva projekta: Poletavci -poletni bralci in Rastem s knjigo. Izredno pa se nam je v letu 2016 povečala izposoja knjižničnega gradiva (za 4,2 %) ter obisk naših prireditev (kar za 16,4 %). Kako rešujete prostorsko stisko? Stiske ne rešujemo, ker je knjižnica preprosto prostorsko premajhna, da bi lahko karkoli ukrepali. Gradivo pa moramo redno odpisovati, ker knjižnica nima skladišča in smo zato že dolga leta prisiljeni uporabljati zaklonišče. Ali dodatne vsebine v knjižnici zahtevajo tudi dodatna znanja knjižničarjev in če, kako jih pridobivajo? Seveda! Vsekakor se moramo vsi v knjižnici dodatno in stalno izobraževati, da lahko sledimo tehnološkim in drugim spremembam. Ali elektronska knjiga po vašem mnenju ogroža klasično? Trenutno še ne. A se povečuje zanimanje in izposoja e-knjig. Kakšne novosti načrtujete v letošnjem letu? V knjižnici so dnevne novosti, kar zadeva knjižnično gradivo, in seveda tudi različne prireditve. Naj samo omenim, da Knjižnica Logatec v februarju organizira predavanje in predstavitev knjige našega vrhunskega himalajskega alpinista Vi-kija Grošlja ter predstavitev zanimive domoznanske knjige, zgodbe ameriškega bombnika in njegove posadke, ki je 25. februarja 1944 strmoglavil v bližino Logatca. Informacije o še več zanimivih prireditvah lahko dobite na spletni strani naše knjižnice: http://www.log.sik.si/mesecni-dogajalnik/ Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 13 ■V SREDIŠČU LOGAŠKI PIHALNI ORKESTER POD TAKTIRKO PROFESORJA VIDA PUPISA NA POTEH STARE SLAVE Vid Pupis na glasbenem področju ustvarja že vrsto let. Kot profesor klarineta svoje glasbeno znanje prenaša na mlade klarinetiste, leta 2014 je prevzel dirigentsko palico v logaški godbi, privlači pa ga tudi etno glasba, ki jo ustvarja z zasedbo Etno-mad. Od kljunaste flavte do študentske Prešernove nagrade Prvič je v domačo glasbeno šolo stopil že pri petih letih. Tako kot mnogi drugi je začel s kljunasto flavto, saj še ni imel stalnih zob za kakšen resnejši inštrument. Klarineta si ni izbral sam, ampak je bil takrat po naključju pri hiši (starejši brat Lev je ravno prešel na saksofon), a mu je ostal zvest do danes. V Logatcu ga je klarinet poučeval prof. Marjan Grdadolnik, ki je v njem prepoznal talent in ga tudi spodbujal k temu, da nadaljuje šolanje v glasbeni smeri. »Pravzaprav je celotno okolje pozitivno vplivalo name. Izhajam namreč iz zelo glasbene družine in ko sem doma spremljal starejšega brata, ki je odšel po glasbeni poti, me je to še dodatno spodbujalo k igranju. Kmalu sem bil tudi sam odločen, da postanem glasbenik,« mi pove med najinim pogovorom. Po končani Srednji glasbeni šoli se je vpisal na Akademijo za glasbo in leta 2004 diplomiral iz klarineta pri prof. Alojzu Zupanu. Istega leta je prestal tudi izjemno zahtevno interno avdicijo na Akademiji za glasbo in dobil priložnost, da zaigra v Slovenski filharmoniji. S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija je izvedel Webrov koncert za klarinet in orkester št. 2, Es-dur op. 74 in za izvrstno izvedbo prejel Prešernovo nagrado. Leta 2006 je vnovič nastopil s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, tokrat v Ljubljanskih Križankah, kjer je izvedel skladbo Magma za klarinet in orkester skladateljice Neže Buh (Neisha). Po študiju se je zaposlil kot učitelj klarineta v Glasbeni šoli Franca Šturma v Ljubljani, kjer poučuje še danes. Poleg poučevanja deluje tudi kot dirigent v Pihalnem orkestru Logatec in šolskem pihalnem orkestru v logaški glasbeni šoli, ustvarja pa tudi s kvartetom klarinetov Jukebox, s skupino Etnomad in piše avtorske skladbe in aranžmaje za različne zasedbe. V dirigentskih vodah Prvič se je v dirigentske vode podal s Postojnsko godbo. Ravno se je zaposlil kot učitelj klarineta, ko se je odprla priložnost za dirigenta v Postojni, kjer je nato dirigiral do leta 2015. »Ko sem začel z dirigiranjem, praktično nisem imel nobenih izkušenj. Na akademiji sem sicer imel predmet dirigiranje, ki pa mu takrat nisem namenjal preveč pozornosti. Res pa je, da me je Marjan Grda-dolnik v času, ko sva oba delovala pri domačem pihalnem orkestru, vseskozi vključeval v različna področja. Kmalu sem postal 1. klarinet, koncertni mojster, občasno sem vodil sekcijske vaje, včasih pa tudi nadomeščal dirigenta na vajah, kar mi je bilo vedno zelo zanimivo. Tako sem se skozi prakso veliko naučil o dirigiranju v orkestru,« pove. Leta 2014 so iskali dirigenta v domačem pihalnem orkestru. »Udeležil sem se avdicije, vodstvu orkestra predstavil svojo vizijo in izbrali so me za dirigenta. Sedaj z orkestrom poskušamo čim bolj slediti tej viziji in zaenkrat nam dobro uspeva,« pove. Zadovoljen je tudi, da ima v Logatcu veliko kvalitetnih glasbenikov, saj je približno tretjina članov orkestra profesional- cev. »To je visok odstotek, kar se močno odraža na kvaliteti glasbe, ki je na trenutke že zelo profesionalna. Je pa včasih problem, saj je razkorak med profesionalnimi in amaterskimi glasbeniki zelo velik in je težko določiti program, ki je ustrezen za vse,« mi razloži. Od nekdaj so odlično povezani z glasbeno šolo, tako da jim v orkestru nikoli ne zmanjka mladih, nadarjenih glasbenikov. Maja lani so se udeležili Tekmovanja slovenskih godb v prvi težavnostni stopnji in prejeli zlato plaketo s posebno pohvalo, kar je le še dokaz, da logaški pihalni orkester tudi pod taktirko prof. Pupisa ostaja na poteh svoje slave. Nori na etno Poleg poučevanja in dirigiranja v Pihalnem orkestru Logatec deluje tudi v zasedbi Etnomad, kjer jih navdušuje predvsem etno glasba. Z zasedbo preigravajo različne etno skladbe, od židovske, balkanske, slovenske, latinsko-ameriške, svoj repertoar pa nenehno širijo. Pri tej glasbi je najbolj zanimivo, da nima notnih podlag in se največkrat igra po posluhu, kar je tehnično zelo zahtevno. Zasedbo smo nazadnje lahko poslušali septembra na Logaškem poletju, za informacije o bodočih nastopih pa jih spremljajte na njihovi FB strani. Nina Jerina 14 LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 KULTURNO TUDI PRI NAJMLAJŠIH V SREDIŠCUI V vrtcih od Povodnega moža do himne, v šolah »kulturovanje« z »všečkanjem« in »LEPljEnjem« KULTURE V februarju vsi Slovenci, ki nekaj damo na svojo kulturno zavest, posebno pozornost namenimo tej narodovi omiki. Kot se hoje učimo s prvim korakom, tako se tudi kulturnega zavedanja učimo že s prvimi koraki. V vrtcih logaške občine so malim glavicam, ki komaj zmorejo izgovoriti prve besede, in tistim malo večjim, ki že pogumno recitirajo odlomek Povodnega moža, znanje in navdušenje nad pesniko-vanjem in branjem ter poslušanjem njihove vzgojiteljice pripravile posebne dneve. Rovtarske pravijo, da se bodo v starejših skupinah predvsem pogovarjali o Francetu Prešernu, o njegovih delih, himni, Juliji in Povodnem možu, brali bodo njegovo poezijo, z ogljem narisali njegov portret. Pri prav vseh malčkih pa bodo veliko pozornost namenili predvsem jeziku. Gotovo bo tako tudi v drugih vrtcih v občini, tudi v tistih, katerih informacij nismo uspeli dobiti. Posebej slovesno pa bo po vseh treh šolah. V Rovtah bodo letos Prešernov dan obeležili s spominsko uro, ki jo bodo v čisto vseh oddelkih oblikovali po svoji zamisli, skupen pa bo zaključek, kjer ne bo manjkalo ustvarjalne igre, pesništva, tudi tistega čisto pravega izpod peres učencev, pa do risanja, pevskega dela, vse bo torej ovito v praznično »kulturovanje«. Na OŠ Tabor Logatec že tradicionalno pripravijo večerno prireditev z MPZ šole. To je zaokrožen in režiran tematski program, ki je namenjen učencem, učiteljem, krajanom ... Na letošnji prireditvi se bodo zboru pridružili učenci recitatorji in voditelja. Z glasbeniki gosti in sopranistko Urško Šemrov pripravljajo prireditev z naslovom Všeč-kam te, kultura! Obeležitev kulturnega praznika pod enakim naslovom bo potekala tudi v šoli. Ves dan bodo pri vseh predmetih opozorili, da je kultura več kot umetnost (kultura športa, prehranjevanja, kulture v naravoslovju, zahodna in vzhodna kultura, kultura prometa ...). KULTURA je tudi kultura sobivanja, življenja v multikulturnem okolju, kultura obnašanja, nenasilja. Učenci bodo zato lahko v živo VŠEČKALI kulturne vrednote in umetniške zvrsti, s katerimi se lahko poistovetijo. Skozi dejavnosti bodo poslali sporočila o pozitivnih kulturnih vrednotah, s katerimi mladi lahko gradijo boljši svet (razumevanje drugačnosti, prijateljstvo, spoštovanje, odgovornost, sodelovanje ...), da bo zares veljalo zapisano v Prešernovi Zdravljici: »... da rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak.« Kulturni praznik na šoli 8 talcev že nekaj let obeležujejo nekoliko drugače. Ne pripravijo klasične proslave, ampak izvedejo zLEPljenO KULTURO. Učenci se z različnimi vrstami umetnosti celo dopoldne srečujejo v šolski knjižnici. Skupaj z učitelji si po razporedu ogledajo in prisluhnejo branju različnih besedil, slikanju in risanju, poslušanju glasbe, kiparjenju ... Cilj, ki ga zasledujejo, je, da se predstavi čim večje število učencev različne starosti. Vedno si izberejo določeno temo. Letos bodo to slovenski literarni junaki: Martin Krpan, Peter Klepec, Lepa Vida, Butalci, Kekec ... Zapojejo pa tudi himno in predstavijo Prešerna. Izkušnje te »maratonske« kulturne prireditve so zelo pozitivne. Ta dan cela šola živi s kulturo, saj nastopajo učenci iz vseh oddelkov, ti pa že sami poskrbijo, da se pred sošolci in učitelji pohvalijo s svojim nastopom. Tako, za kulturo se vsaj v nežni dobi življenja ni treba bati. Naj se ta virus širi prav med vsemi nami. Metka Bogataj LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 15 SREDISCU JSKD SKRBI ZA PESTRO KULTURNO PONUDBO Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) tudi na Logaškem izpolnjuje svoje poslanstvo, to je spodbujanje množičnosti ljubiteljske kulture, dostopnosti, ustvarjalnih možnosti in oblikovanje strokovnih standardov. »Izpostava preko strokovno spremljanih preglednih srečanj in izobraževanj za vse starostne skupine daje možnost predstavitve, svetovanja in razvrščanja. Organizira izobraževanja za razvoj in rast kakovosti, razstave, nastope, omogoča povezovanje, sodeluje v programih, podpira delovanje, posreduje informacije, podeljuje priznanja itd. Deluje pa tudi v sodelovanju z občino, ustanovami, zavodi ... « pojasnjuje vodja JSKD OI Logatec Tanja-Pina Škufca. Med približno 50 dogodki z udeležbo v regijskih in državnih programih logaška izpostava izvede trideset do štirideset prireditev in izobraževanj, ki jih obišče preko 3.400 oseb. Na regijsko raven so se lani uvrstile ena gledališka in dve rock skupini, dva otroška zbora, pet mladih in en odrasel likovnik, na državno raven pa po en odrasli in otroški zbor, odrasli likovnik in rock skupina. Najodmevnejše so najbolj množične prireditve Med težavami, s katerimi se srečujejo pri delovanju, vodja logaške izpostave navaja garderobe in tehniko, kar rešujejo v sodelovanju z ustanovami, ki jim nudijo prostore in tehnično podporo. »Možnosti delovanja omejujejo še proceduralni postopki in finančni okvir,« dodaja Škufčeva. O zanimanju Logatčanov za kulturo pa: »Ponudba kulturnih dogodkov v Logatcu je zelo pestra in zadosti potrebam po aktivnem delovanju ali obisku.« Po njenem mnenju so najodmevnejše množične prireditve, npr. mladinska pevska revija, od manjših še srečanje ljudskih pevcev, otroška likovna razstava, zbornik in literarni večer mladih, regijsko lutkovno srečanje, predstave Kamišibaj ... Med izobraževanji pa slikarski tečaji z mag. Ano Sluga, delavnica ljudskega petja z dr. Uršo Šivic, literarne delavnice z Dragico Veskovic ter Društvom slovenskih pisateljev in Lelo B. Njatin. »Sicer pa so najbolj množične in odmevne prireditve velikih društev, npr. Pihalnega orkestra Logatec, Simfoničnega orkestra Cantabile, KUD Adoramus ...« ocenjuje Škufčeva. Letošnji program: od likovne in literarne umetnosti do gledališča in glasbe »Nadaljujemo z likovno šolo, slikarskim tečajem, začeli smo otroške delavnice z glino,« letošnji program razkriva sogovornica. »Potekala bodo pregledna srečanja, kar tri regijska - 18. 2. mladi literati za festival Urška, 5. 6. literati seniorji, 14. 11. regijska likovna razstava. Že 3. 2. bo razstava Žive Čuk in Eve Jeraj, 11. 2. medgeneracijska folklora in ljudsko petje, 22. 2. ples, nato otroško gledališče, zborovske revije, območne likovne razstave, literarne delavnice ... Vmes še sodelovanja na občinskih in društvenih prireditvah, obletnice in podeljevanja priznanj.« Blanka Markovič Kocen 16 LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 KULTURA W ZAKLADI ZGODOVINE - IN ZAKLADI LOGATCA Od leta 1998 deluje v Logatcu Vojni muzej, uradno registrirani muzej, ki opravlja muzejsko dejavnost v skladu s predpisi in z uradnim dovoljenjem Ministrstva Republike Slovenije za kulturo zakonito hrani in predstavlja ter razstavlja čudovite predmete slovenske in logaške premične kulturne dediščine. Zaradi pomanjkanja prostora je razstavljen samo del muzejske zbirke, s knjigo, ki je izšla konec minulega leta, pa si je mogoče oblikovati podobo o njenem celotnem, neprecenljivem zgodovinskem bogastvu. Vojni muzej Logatec - Zakladi zgodovine je naslov nove knjige. Njen avtor je Janez J. Švajncer, spremno besedo je napisal Jurij Švajncer. Knjiga je trdo vezana, natisnjena v velikem formatu (22*30 cm) in na najboljšem papirju, obsega 660 strani, več kot 720 poglavij in okrog 2.300 barvnih fotografij. Že njena teža - 3,2 kilograma -pove, za kako zahteven založniški podvig je šlo. Izšla je z denarno pomočjo Občine Logatec in je brez razumevanja sedanjega vodstva logaške občine ne bi bilo, vsaj ne tako bogate, za kar gre Občini Logatec in županu Bertu Menardu posebna zahvala. Knjiga opisuje nastajanje zbirke in predstavlja zgodovinske predmete vse od ob- JMHJ.taMEt VOJNI MUZEJ LOGATEC ZMrui zfinnm/!»iE dobja kamnitih sekir do vojne za Slovenijo in nove slovenske vojske. V vitrinah muzeja so znamenita prva sablja slovenske vojske z datumom 26. junij 1991, uniforme vseh načelnikov Generalštaba in vrsta drugih redkosti. Pomemben del zbirke, ki je v knjigi predstavljen, so tudi narodopisni predmeti slovenske preteklosti, ki sicer nimajo vojnega ali vojaškega značaja, a krepijo slovensko kulturno tradicijo (to so najstarejše knjige, stare panjske končnice, stari kipi, starinske ure in kmečke skrinje, svetinjice, stari molitveniki, najstarejša gasilska odlikovanja, oznake policije in carine, prve značke in drugo). Predstavitev v knjigi bo veliko presenečenje tudi za slovenske muzealce, saj imajo tako bogate zbirke le največji državni in pokrajinski muzeji, toliko odlikovanj, znakov in oznak, vojaških uniform, pasnih spon, starih čelad, sabelj, bajonetov in drugih vojaških predmetov pa zanesljivo ni nikjer drugje v Sloveniji na enem mestu. Prve tri medalje za zbirko je njen ustanovitelj Janez J. Švajncer kupil leta 1955, ko so ljudje razmišljali o čisto drugih vsakdanjih skrbeh in ne o odvečnih starinah na podstrešjih in med starim železom. Knjiga pomeni pomemben prispevek tudi k poznavanju in raziskovanju logaške zgodovine. Nekatere predmete z logaškega območja, ki so v njej opisani, je predstavljal že Vojnozgodovinski zbornik, ki je izhajal v letih 1998-2012, tokrat pa so pred nami z lepimi, barvnimi fotografijami in kot izjemna ter sporočilna celota logaške zgodovine. Več izvodov knjige je bralcem že na voljo v Knjižnici Logatec, vse informacije pa lahko najdejo tudi na spletni strani Vojnega muzeja Logatec - www.vml.si. Besedilo in foto: mag. Tanja Frank 17 LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 KULTURA W NEODVISNA ŽENSKA Z BIČEM - KNJIGA, KI LAHKO SPREMENI VAŠE ŽIVLJENJE »Življenje je polno priložnosti, ki se skrivajo v tebi. Bodi sam ustvarjalec svojega življenja in si drzni sanjati več.« To je moto avtorice knjige Neodvisna ženska z bičem, Nataše Ko-zlevčar, neodvisne osebne finančne svetovalke in strokovnjakinje za izgubljeno dediščino. Nataša je že kmalu spoznala, da je z vztrajnostjo mogoče marsikaj doseči, ne nazadnje je bila uspešna tekačica, kasneje se je izpopolnila še v borilni veščini karate, kjer je tudi treba biti hiter, drzen in odločen. Kmalu po končanem MsCBA študiju se je zaposlila v družbi za upravljanje; v letu 2015 pa se je kot partnerica priključila družbi Vezovišek & partnerji, kjer kot »zdravnica« za osebne finance skupaj z dobro utečeno skupino sodelavcev pomaga določiti strankine poglavitne finančne cilje, med njimi tudi za dosego finančne neodvisnosti. Ob tem je svoje znanje podajala na delavnicah in predavanjih ter se nazadnje odločila, da svoje ideje obelodani v knjigi. Knjiga je polna zgodb iz Natašinega poslovnega in osebnega življenja, rdeča nit knjige pa je seveda, kako uspeti v življenju, kako doseči osebno in finančno samostojnost. Nataša namreč od svojih strank pričakuje, da ji zaupajo vse podrobnosti o svojem premoženju, navadah, skritih željah, kajti le tako lahko napravi uspešen načrt za njihovo uresničitev. In zakaj bič? Ker ga pravzaprav potrebuje vsak od nas, ko skrene s poti, da nas opomni, kakšne so naše želje. Deset korakov za dosego cilja je pomembno prehoditi, a ne gre brez prvega: »Zastavi si cilj, hitreje, ko boš hodila, hitreje boš do njega prispela,« zatrjuje avtorica. Knjiga je napisana preprosto, razumljivo, razgibano, iskreno in vedro. Je knjiga, ki bi jo vsaka ženska (pa tudi moškim ne bi škodilo) morala imeti na nočni omarici, saj je hkrati beležka, kjer si sproti zapisuješ svoje lastne cilje, podatke ... ki te korak za korakom vodijo do uspeha. Nataša Kozlevčar se je pred skoraj desetimi leti s partnerjem preselila v kraj, ki je blizu glavnega mesta, od doma pa je le nekaj korakov do vrtca, šole, trgovine, gozda. V Logatec, seveda! Čeprav so ji nekateri ob prihodu rekli, da so Logatčani zaprti ljudje, se je takoj počutila kot doma. Knjiga bo kmalu na voljo v logaški knjižnici, lahko pa jo naročite tudi prek spleta. Toplo priporočam! Brane Pevec LOGAŠKI FURMANI IN FURMANCA PREVAŽALI PRIMORSKE ČEBELE: PAŠA ČEBEL NA GRČAREVSKEM VRHU IN HRUŠICI PO L. 1900 Konec lanskega leta smo v Knjižnici Logatec prejeli knjigo Goriškega muzeja Čebelarski zapiski. Gre za natančne zapise (letni pregled, izkušnje, stroški, dohodki, vreme, panji, bolezni čebel, donos medu itd.) učitelja, na dunajski čebelarski šoli izšolanega čebelarja Janka Vodopivca. Faksimiliran rokopis obsega dve tretjini knjige, sledi pretipkan rokopis, ki zajema obdobje med l. 1892 - 1940. Za logaške čebelarje so zanimivi Vodopivčevi podatki o prevozu njegovih panjev na Logaško. Že l. 1903 omeni: » ... Koncem cvetja travnikov se je vzelo do 160 kg medu; nato pa odpeljalo 86 panjev v Logatec, tj. pri km 2 po stranski poti do neke samotne hišice za Hrušico. Sedaj na novi poti. M. Medard. (Marija Menard?, op. p.). ... Ko je prišel do iste stranske poti, je nastala silna ploha in tako deževno vreme je držalo 14 dni. Čez 14 dni mi piše znan gostilničar čebelar Oblak (Sajevec), da je par panjem dodal nekaj medu, ker so v nevarnosti poginiti. ...« L. 1905: » ... En voz 70 panjev pelje Ivan Marinko Zg. Logatec k Franc Ježeku (Pikc), Poljane št. 3. ... Drugi voz 68 panjev vozi Mart(in) Vrabec iz Logatca na Vič h Košir Janezu (»Klobasar«). ... « L. 1911: » ... Na to se odpelje en voz 108 panjev dne 12/7 v Hrušico k Jožefu Kobolu ... Dne 20/7 se odpelje še en voz v Logatec na Grčarevski Vrh 32 k Mariji Menart(d). ... « L. 1913: »Iz Logatca v Kozarje pelje Marica (Marija Menart(d) z Grčarevskega Vrha?, op. p) ... « L. 1919: » ... Dne 10. julija odpeljalo se je 52 dvojnih panjev v Logatec. Postavil sem jih 24 k Mariji Menard(t) na Vrhu (Grčarevskem) in 28 na Vrhniški vrh k Vidmar Janez, pod Razkovcem 120, Pošta Logatec. ... « Vodopivec opisuje problematiko prevoza panjev med prvo svetovno vojno, saj je skoraj vso vprežno živino pobrala vojska. Prevozi so bili dragi, ni bilo sladkorja itd. Po vzpostavitvi rapalske meje l. 1921 se prevozi panjev z Goriške (takrat Italija) na Logaško (takrat Kraljevina SHS) prenehajo. Za konec: tudi danes je logaški hojin (jelkin) oz. gozdni med priznan kot odlično zdravilo proti kašlju in bronhitisu. Gvido Komar 18 LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 KULTURA W BOZICNO-NOVOLETNI KONCERT S PIHALNIM ORKESTROM LOGATEC Za uverturo pred božičnimi prazniki so tudi tokrat poskrbeli pihalci logaške godbe, ki so nam 17. decembra zaigrali na tradicionalnem Božično-novoletnem koncertu. Poslušalce so vnovič navdušili z odlično glasbeno izvedbo, izvrstnimi solisti, svoj del slave pa je požela tudi Nuška Drašček, ki se jim je na kratko pridružila na odru. Za odprtje koncerta so si glasbeniki izbrali simfonijo Gospodar prstanov skladatelja Johana de Meija, ki ga je k pisanju simfonije navdihnila prav istoimenska knjiga. Gre za glasbeno mojstrovino v petih stavkih, pri čemer se vsak stavek naslanja na pomembne osebe oziroma dogodke iz knjige. Skozi simfonijo tako spoznamo čarovnika Gandalfa, hobite, vilince, goluma in druga fantazijska bitja. V tretjem stavku, ki ponazarja Goluma, nas je s svojim solom na sopran saksofonu navdušil Lev Pupis, dolgoletni član Pihalnega orkestra Logatec in profesor na Konzervatorju za glasbo in balet. V drugem delu koncerta se je godbenikom pridružila Nuška Drašček in skupaj so na odru ustvarili pravo praznično vzdušje. Draščkova je najprej zapela Gounodevo Ave Marijo, nato pa še nekaj slovenskih zimzelenih skladb in s svojim čudovitim glasom očarala občinstvo. Orkester nam je za konec zaigral še nekaj veselih domačih melodij in koračnic, oder pa so zapustili ob navdušenem aplavzu občinstva. Pihalni orkester Logatec je na koncertu podelil tudi posebna priznanja nekaterim glasbenikom, ki so skozi zgodovino pri- pomogli h kakovosti in prepoznavnosti logaške godbe, o čemer pričajo tudi številna priznanja, ki so jih prejeli. Častna priznanja so prejeli Alojz Molk, Vinko Černe, Matjaž Albreht, Marjan Grdadolnik, Slavko Albreht Robert Albreht, Antonu Mačku pa so podelili častno članstvo in priznanje za življenjsko delo. Besedilo in foto: Nina Jerina KO SPREGOVORIJO MATEMATIČNE FORMULE Društvo likovnikov Logatec je v Stekleni galeriji Športne dvorane Logatec pripravilo razstavo Bogdana Sobana, začetnika generativne umetnosti pri nas. Udeležence odprtja je osupnil s konkretnim prikazom svojega ustvarjanja. Generativna umetnost namreč nastaja iz matematičnih formul, generira pa jo računalnik, še bolj pa so nas navdušile razstavljene slike. Informacijska tehnologija očitno prodira tudi v umetniško ustvarjanje. »Takole se izjasni matematika,« je dejal Soban, ko je sedel za računalnik in nam prisotnim pokazal, kako iz formul nastajajo njegove slike, pravi eruptivni vulkani barv. Zanj računalnik ni le učinkovito oziroma nujno potrebno orodje, temveč ga poimenuje »ustvarjalni partner«. Je posrednik, vmesni člen, ki mu omogoča imaginarni zapis prenesti v realno podobo. Dogodek je kulturno popestrila Katja Ra-zložnik, domačinka, ki klasično kitaro študira v Celovcu, umetnika pa je predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Po izobrazbi inženir strojništva se Soban že polna tri desetletja ukvarja z generativ-no umetnostjo in o njej tudi predava na kongresih doma in po svetu. V Stekleni galeriji se je predstavil z abstraktnim konceptom, čeprav pre-nekatero delo lahko primerjamo s konkretno stvarnostjo. Iskanje no- vih metodoloških postopkov pri programiranju in pristopov, ki bi mu nudili nove podobe so, kot pravi umetnik, vir njegovega nadaljnjega ustvarjanja. Generativna umetnost namreč v Sloveniji še ni zaživela, pravi Soban, v svetu pa ta ne pomeni več samo slikanja, temveč tudi iskanje arhitekturnih rešitev, generiranje glasbe, pisanje poezije ... Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen 19 LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 KULTURA W »NOTRANJSKA«, STKANA IZ PEVK IN PEVCEV OD BLIZU IN DALEČ, JE Z GOSTI ŽE TRINAJSTIČ VZRADOSTILA POSLUŠALSTVO Bilo je na predzadnjo oktobrsko nedeljo, ko je Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska, ki ga od vseh začetkov vztrajno vodi tenkočutni zborovodja Janez Gostiša, z domiselno odbranimi gosti pritegnil na Vrh Svetih Treh Kraljev obilo poslušalcev, tudi teh od blizu in daleč, k dodobra ustaljeni žlahtni prireditvi V nedeljo popoldne bo luštno pri nas. In luštno je tudi bilo: radosti in zadovoljstva - vsega na pretek. Prav radostnim dobrosrčnostim sta botrovala imenitna govorca Maja in Jože, oba duhovitih nravi; s tehtno odmerjeno igrivo preprostostjo in s prav nikakršno narejenostjo sta naravnost odigrala ne le prizora iz Cvetja v jeseni (ona Meta, on pa Janez), ampak celotno dogajanje. Vse pa se je začelo z nastopi domačih šolarjev, ki so vsi tudi pevci in igralci in so se pod vodstvom učiteljic Ane Kreč in Mihaele Kavčič prikupno preizkusili v Treh korenjakih, v Novem predpasniku pa v Zlati ptički. S štajerskega Frama so na Vrhovski oder pripela dekleta Vokalne skupine Virtus, ki deluje v Kulturnem društvu dr. Pavel Turner. Pod vodstvom Dore Ožvald so navdušile pozorno poslušalstvo s štirimi ljudskimi: Zeleni Jurij v Weigerlovi priredbi, Pleničke je prala v Gobčevi priredbi, v priredbi Brede Šček Le pridi, le pridi, v Leskovarjevi priredbi pa makedonsko Brala Jana kapini. Ljudskemu blagu so pevke dodale še popevki: Avsenikovo Čakala bom in Ciglerjevo Zate na Triglav. Lepo petje, ki bi bilo še lepše, ko ne bi bilo prepogostih dihov. Med gosti so se predstavili še Vrhovski zvoki, ki so s harmonikami še posebej razživeli nedeljsko popoldne. Čeprav ni šlo za veselico, je bilo slišati tudi Golico. tur { ñ _ . -__m* ~ m \ r^^ V nedeljskem popoldnevu so jih kar nekaj tudi urezali. Kako da ne, »luštno« prireditev pa je uokviril gostiteljski zbor »Notranjska«; zborovodja Gostiša ni želel ničesar prepuščati naključju, zato je segel po preizkušenem repertoarju, prikrojenemu odzvanjanju »luštnega« od Avsenikovega Viharnika prek Kra-molčeve Nmav čriez jizaro, Kernjakovih Spominov, Kalanove Ni treba črne tinte (z lirično prefinjeno solistko Petro Nagode), Ku-marjeve Kantaj Nineta, Leskovarjeve Čej so tiste stezice pa spet do Avsenika, se pravi do njegovega Tamarja. Kljub opazni razredčenosti pevcev je bil zbor pevsko prepričljiv. Bilo je lepo, prijetno - že trinajstič. Smemo se tedaj nadejati še štirinajstič. Marcel Štefančič POZDRAV DOMOVINI V LAZAH - PESEMSKI IN RECITACIJSKI TER ŽUPANOV NAGOVOR DOMOVINI PRED PRAZNIČNIMI DNEVI Natančneje: vse se je dogajalo sredi nedeljskega popoldneva, 18. decembra, v dvorani osnovne šole v Lazah. Miranda Divjak, prijazno zgovorni deklič, je skrbno vodila dogajanje med prepevanjem OMePZ »Notranjska«, med postojnskim oktetom Bori - oboji so prepevali ob umetniškem vodenju tenkočutnega Janeza Gostiše - in med šolskimi recitatorji ter pevci Saro Miloševic, Tijo Brenčič, Julijo Lucijo Pravica, Mašo Krmavnar in še drugimi, ki sta jih Mitja Ajdič in Eva Nagode vodila med prijaznim in pogumnim iskanjem hišice, tihega doma, nato popo-toma pod oblaki še po majhnem mestu do zvončkov, preprostih besed in do pozdrava republiki za rojstni dan. Po Ferjančičevem Pozdravu »Notranjske« je župan Berto Menard govorniško pozdravil vse zbrane z nadihom iskrenega domo- ljubja, ki ga, žal, pri nas še zmeraj iščemo s prižgano svečo ob belem dnevu. In vendar je Slovenija ne le naša država, pač pa naš dom z vsemi vrednotami in okleščki vrednot, kakor se to ponuja pod vsako streho. Radi moramo imeti to streho in vse, kar je pod njo. Beseda je tekla tudi o zrelosti narodove sodbe in o vijugastih romanjih ter novih skrbeh v novem letu. In petindvaj-setletju Slovenije pa prazničnim dnem in zbranim na prireditvi so veljale tudi županove čestitke. Koncertni del je »Notranjska« izpela ob navdušenem pritrjevanju poslušalcev, kar si je zbor s tehtnim vodstvom zborovodje Janeza Gostiše vsekakor zaslužil, pa naj je šlo za Avsenikovega Viharnika, za Kernjakove Spomine, Aljaževo Oj, planine, Vremšako-vo priredbo narodne Kadar jes na pvaninco grem pa tja do Bizjakovega Tamarja. Je pa koncertni spored dopolnil vokalni oktet Bori iz Postojne. Fantje so se v svoji 50-letni zgodovini prvič predstavili v Lazah v veselje pevcem samim in vnetemu poslušalstvu, ki ni prikrivalo svojega navdušenja nad slišanim. Zvok moške osmerice je prepričal poslušalce z Vrabčevo Zdravljico, Prelovčevim Doberdobom, z Jerebovo Pelin rožo (z mehko ubranim solom Janeza Gostiše), Ventu-rinijevo Bazovico (za katero je škoda, da jo je pohabil Simoniti v Vstajenju Primorske), Volaričevo Zdravico, Simonitijevo Pesmijo galebu (s prefinjeno odpetim solom Danila Sojerja), s koroško v Švikaršičevi priredbi Pojdem u rute (z baritonskim solom, kakršnega premore Jože Krnel). Srčni nemir in predpraznična vznesenost sta dodobra ogrela hvaležne poslušalce v dvorani. Zunaj se je sicer ponujala zima s slano, s snegom pa še ne! Pravi mraz pa še pride. Marcel Štefančič 20 LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 KULTURAI LEPOTA BIVANJA IN NARAVE SKOZI OČI FRANCA MUSCA IN JANEZA OVSCA Do 19. februarja vas Župnija Dolnji Logatec vabi v Jožefovo galerijo, da si ogledate slike likovnikov, katerima so skupni srčnost, iskrenost, občutek za to, da znata doživljanje narave prenesti na platno. Dva slikarja, dva različna načina slikanja: prvi slika z oljnatimi barvami, drugi v akvarelni tehniki. Franc krajino dobesedno preslika na platno, nobena podrobnost mu ne uide, do izraza pride njegov izostren občutek za kompozicijo, izbiro barv, še posebej ga vznemirjajo jutranje svetlobe in večerna žarenja. Voda, njena mehka barvna prelivanja sta značilnosti akvarelne tehnike in Janez zna svoje občutke, svoja videnja narave »preliti« na platno, tako da se ohranja prepoznavnost lokalnih značilnosti. Oba torej interpretirata naravo, življenje v njej, tudi življenje v Logatcu, a vsak na njemu lasten način. Odprtje razstave del slikarjev Franca Musca in Janeza Ovsca je bilo v četrtek, 29. decembra zvečer. Oba slikarja, člana Društva likovnikov Logatec, je predstavila likovna kritičar-ka Anamarija Stibilj Šajn. Še prej so nas pevke in pevci MePZ Objem (zborovodja Marjan Gradolnik) s pesmimi Dober večer, K nebu povzdignimo in Eno je dete rojeno spomnili, da smo v času praznovanj - od božiča do sv. treh kraljev. Oba likovnika in številne obiskovalce je pozdravil tudi domači župnik Janez Kompare. Program je povezovala, vmes kakšno modro misel pristavila Nataša Gornjak Pe-jič. Seveda je bilo dovolj časa tudi za ogled slik, sproščen pogovor ob prigrizku in dobri kapljici - za pogostitev so zaslužni delavci Doma Marije in Marte ter Marinka Musec in Anda Ovsec. Besedilo in foto: Brane Pevec Franc Musec (levo) in Janez Ovsec z likovno kritičarko Anamarijo Stibilj Šajn. LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 21 KULTURA W JAVNI SPOMENIKI NA LOGAŠKEM: OD VOJNE VSEBINE DO 25-LETNICE DRŽAVNOSTI (ZADNJI DEL) Takoj po osamosvojitvi Slovenije izpod Socialistične federativne republike Jugoslavije je junija 1991 našo državo napadla njena armada in sledila je vojna za osamosvojitev, ki je terjala žrtve tudi na Logaškem. Obeležje na Cesarskem vrhu je posvečeno žrtvama Miroslavu Moljku in Antonu Žaklju. Prvotna spominska plošča iz leta 1993 (arh. Igor Resnik) je bila 2014. v prometni nesreči poškodovana in odstranjena; sedanja je pritrjena ob grobo obdelano skalo, zraven stoji kos debla v funkciji stebra in na njem križ ter drog z zastavo, ureditev je delo arh. Milana Božiča iz leta 2016. Junija lani je Občina Logatec pri industrijski coni Zapolje ob 25. obletnici vojne za Slovenijo odprla tudi spominski park z obeležjem. Avtorici ureditve spominskega prostora sta arh. Tena Daša Lavrič in krajinska arh. mag. Katja Žagar, projekte za izvedbo tako parka kot spomenika je pripravil arh. Lovrenc Janez Erker. Avtor ideje spomenika je domačin Matej Pečenik, ki ga sicer poznamo predvsem kot slikarja, izvajalec kamnoseških del je Peter Svete. Spomenik sestavljata konkavno upognjen granitni blok in svetleča krogla iz nerjavečega jekla; slednja predstavlja slovenski osamosvojitveni odpor in novo slovensko jedro - njena pozitivna energija upogne (in posledično zlomi) agresorjev obroč in negativne sile nasploh. Spomenik je postavila Občina Logatec na pobudo OZVVS Logatec. Po osamosvojitvi Slovenije in koncu enopartijskega režima je bilo v devetdesetih letih v intervalu treh let na Logaškem postavljenih pet spomenikov, posvečenih žrtvam povojnih pobojev in ubitim domobrancem. Prvega je zasnoval arh. Franc Kvaternik v Rovtah leta 1993, kamnoseška dela zanj je opravil Alojz Milek; Kvaterni-kov je tudi spomenik v Dolnjem Logatcu, pri župnijski cerkvi iz leta 1994. Tega leta je bil postavljen še spomenik arh. Branka Brusa na pokopališču poleg župnijske cerkve v Hotedršici, ki je oblikovno najbolj domišljen. Postavljen je na polkrožno črno marmornato ploščo s pomenljivim napisom »Kadar srce se v kamen spremeni, ljubezen v sovraštvo, človeku um se omrači!« Betonska stebriča in rahlo usločena hrbtna stran, ki jo predira odprtina v obliki križa, nosijo profilirano ogredje z ravno streho. Likovno skromna spomenika v Gornjem Logatcu in na pokopališču na Vrhu Svetih Treh Kraljev sta bila postavljena leta 1995. V spomin na povojne poboje je bilo od leta 2000 dalje postavljenih tudi nekaj znamenj s Kristusovim korpusom, npr. pri Cesar- skem vrhu, Šemonovem breznu in Krišta-novo znamenje na Logaškem polju. Leta 1994 je Dolnji Logatec dobil tudi dva javna spomenika, ki nimata vojnega/ povojnega/revolucionarnega konteksta. Oba stojita v neposredni bližini župnijske cerkve in župnišča. Gre za deli v bronu kiparke Alenke Vidrgar (*1958). Podiplomski magistrski študij je končala leta 1985 pri profesorjih Slavku Tihcu, Dragu Tršarju in dr. Tomažu Brejcu, atelje ima sedaj na Hrušici. En spomenik je posvečen pomembnemu, a vrsto let s strani oblasti ignoriranemu Slovencu, pravniku, politiku, sociologu in pedagogu dr. Andreju Gosarju (*1887, f1970), po rodu Logatčanu. Načrt za podstavek in celotno ureditev okolice je naredil arh. Kvaternik. Drugi spomenik se navezuje na karitativno dejavnost zraven Karitasovega doma ter prikazuje skupino Jezusa z Marijo in Marto. Leta 2006 je za zaokroženost trga poskrbel še bronasti kip zavetnika župnije sv. Nikolaja na visokem granitnem dorskem stebru. Svetnik, ki v rokah drži svoj tradicionalni atribut, tri zlata jabolka, je delo akademskega kiparja, pesnika in esejista Jifija Bezlaja (*1949), odlila pa ga je Livarna umetnin Kamšek iz Komende, medtem ko je kamnoseška dela opravil Alojz Milek. Simona Kermavnar Logatec, Matej Pečenik, Spomenik osamosvojitveni vojni za Slovenijo, 2016, foto: Primož Sark Alenka Vidrgar, Dr. Andrej Gosar (osnutek doprsja v žgani glini), 1994, foto: Alenka Vidrgar Sveti Nikolaj, foto: Simona Kermavnar 22 LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 KULTURAI NOVA ŠOLA ZGODOVINA OŠ GORNJI LOGATEC (6. DEL) Matjaž Bajec je prvi razred začel obiskovati leta 1960. Pouk je potekal dvoizmensko, in sicer je prvi razred obiskoval dopoldan, drugega pa popoldan ter tako izmenoma naprej, dokler niso zgradili nove šole. Jasno se spominja vseh tedanjih učiteljev, še bolj pa njihovih dejanj. Proslava ob odprtju nove šole. Vir: Šolska kronika Zelo hitro je učenec dobil okoli ušes, s palico po prstih, po riti ali po hrbtu. Tepeni so bili tudi za malenkosti, za kaj hujšega pa so bile strožje kazni. Na razred je bil samo en oddelek, pa v tem malo več učencev. V razredu so bile razne omare, klopi in kateder, kot posebnost pa tintnik, s katerim je bilo zelo težko pisati, saj se je rad polil in tudi packal. Kje so imeli učenci pozimi bunde in čevlje, se ne spominja, ve pa, da so morali obvezno nositi copate, ki pa so jih hranili kar v razredu. Ogrevanje je bilo na drva, ki so jih učenci sami nosili v razred in tudi sproti kurili. V razredih je bilo različno število učencev, številke so se gibale nekje med 25 in 30. Učitelji so bili večinoma domačini. Med njimi in učenci je bilo čutiti spoštovanje. Učenci so morali in so ubogali učitelje. To, kar je rekel učitelj, je držalo in ni bilo nobenega ugovarjanja. Na malico ima slabe spomine. Petkrat na teden so dobili mlečni riž in mleko v prahu. Včasih je bila za spremembo rižota, ki pa je bila ponavadi zažgana. Pozneje so začeli dobivati sendvič. Vsak dan so za malico obvezno morali pojesti še žlico ribjega olja. Med učenci ni bilo večje tekmovalnosti, med seboj so si po pouku pomagali in na različne načine. Razne potrebščine za pouk so si morali kupiti, le izlete so imeli zastonj. Na šoli so imeli več krožkov, vendar ne toliko kot dandanes. Vsako leto so imeli obvezno organiziran šah in pevski zbor. Za razliko od današnjih šol se spominja kurirske torbe in čepice, imenovane titovke. Nanjo so bili ponosni. Ob sprejetju med pionirčke so šli na Sekirico. Največje zadovoljstvo mu je bil pristop k pionirski organizaciji. Stara šola je postala pretesna, zato je bila z občinskim samoprispevkom sezidana nova. S prostovoljnimi prispevki občanov (denar in les) se je začela gradnja telovadnice. Na referendumu za novo šolsko poslopje, 25. maja 1970, je večina volivcev (75,9%) glasovala za uvedbo samoprispevka. Skupščina Občine Logatec je za ta namen odkupila ustrezno zemljišče ob novi telovadnici. V tem času je bil uveden tudi petdnevni delovni teden, športne dneve so organizirali v štirih prostih sobotah, pri športni vzgoji pa so uvedli telesnovzgojni karton za spremljanje telesnega razvoja učencev. Spomladi 1972 je Komunalno podjetje Logatec pričelo graditi šolsko stavbo. Slovesno so jo odprli 8. februarja 1974. Nova šola je imela osem kabinetnih učilnic in novo telovadnico. (Bajc, 1986) Vanjo so se preselili učenci predmetne stopnje, učenci razredne stopnje pa so pouk še vedno obiskovali v stari stavbi, v kateri so bile razmere zelo slabe, zato je bilo načrtovanje prizidka k novi šoli nujno. (Matičič, 2004) Mag. Zarja Trček IMED NAMI 2016: MUHASTO PRESTOPNO LETO TUDI V LOGATCU hrano ob sobotah na logaški tržnici!« Tam je res sedaj ob sobotah vedno bolj živahno. Ko sem spraševal mimoidoče o tem, kaj je zaznamovalo lansko leto, so vsi po vrsti odgovarjali: prenovljena cesta skozi drevored! Vse čestitke za obnovljen Napoleonov drevored, čestitke pa tudi za cestišče, čeprav bodo nekateri to »budnico« pogrešali . »Pa drsališče smo dobili ob koncu leta,« še odgovarjajo vprašani, o smučišču na Sekirici pa - kaj bi se še s tem ubadali, saj je snega tudi v Logatcu vedno manj! O marsičem smo pisali lani v Logaških novicah, tudi o zdravju, boleznih srca in ožilja. Že nekaj časa je pri vhodu v občinsko stavbo defibrilator. Če ga ne znate uporabljati, si poglejte članek v novembrski številki Logaških, ki ga je napisala dr. Andreja Turk Šver-ko iz Zdravstvenega doma Logatec. Morda boste ravno z njegovo pomočjo komu rešili življenje. Ob 25-letnici samostojnosti Slovenije je bil na Cesarskem vrhu slovesno odprt Spominski park, na natečaju Moja rodna domovina pa je bila za najboljšo izbrana pesem mladega Alena Bogataja iz Rovt,s katere zadnjo kitico, ki naj bo opomin voditeljem naše države, končujem kroniko 2016: »Tako, petindvajset kitic sem ti napisal, da bi lepote tvoje orisal. Ob jubileju želim si samo, Da dela tudi za nas mlade dovolj bi bilo.« Besedilo in foto: Brane Pevec V letu 2016 smo se jezili, se smejali, ljubili in sovražili vseh 366 dni. Lansko prestopno leto marsikomu ni bilo všeč. Najprej smo imeli zimo z malo snega - ja, tudi zime niso več take, kot so bile včasih, potem je bila pomlad, v kateri je kraljeval lubadar, poletje ni bilo vroče, kot so bila prejšnja, jesen je bila topla, a kaj, ko je z novembrom prišlo deževje ... Preskočimo dolgi mesec brez praznikov in tu je že svečan, ki je prinesel občinsko priznanje na področju kulture Branku Rupniku in Bogdanu Žerjalu. Abonma komedije v Narodnem domu je lani postal polnoleten, vse leto pa smo uživali v nastopih logaških glasbenikov, pevcev, igralcev, razstavah del naših likovnikov; nekateri so se predstavili tudi izven naših meja - MePZ Adoramus je našo pesem prepeval v daljni Argentini! Na Gregorjevo so oživele logaške ulice, ki so jih preplavili »kramarji«, »suhorobarji«, »kitajci«, vmes pa so našli prostor tudi pridelovalci in rejci iz domačih logov. In slednji so rekli: »Dovolj imamo! Ponudimo našo i j j ■ ■ *> ■ i h, Jtjm' /JfaH f K Yf 1 - i v - > iwt* i " Gregorjevo: od višine se zvrti. 24 LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 MED NAMII KALISE SO JI ZA VEDNO PRIRASLE K SRCU - 90 LET IVANKE MATICIC Ivanka Matičič, rojena Čuk, se je pred devetdesetimi leti rodila v Ži-bršah, v majhni hiši Gregorjevih, nad povirjem potoka Reka. A Žibrš se ne spominja prav dosti, saj je oče v njeni rani mladosti dobil delo oskrbnika velike kališke posesti, katere samotnost ji je za vedno prirastla k srcu. Ko so leta 1933 prišli v Kališe, je bilo vse bolj ali manj zapuščeno. Hiško pa so si kmalu preuredili v prijetno domovanje, ki so ga ob nedeljah delili z mnogimi obiskovalci. Kališe so namreč že pred drugo svetovno vojno veljale za priljubljeno izletniško točko Logatčanov in Ivanka se z radostjo spominja tistih prešernih dni svoje mladosti in dolgih poti v šolo; vsak dan uro in več v Gorenji Logatec in potem nazaj, tudi pozimi. Le ko je bilo snega do pasu in čez, so ostali doma. Spomni se težaškega dela, ki ga ni nikdar zmanjkalo; kot pravi: »Vse smo si pridelali sami in večinoma nosili na hrbtih.« Ker je mama hudo zbolela, je morala že pri sedmih letih molsti kravo in prati perilo v mrzlem studencu sredi najhujše zime, da so ji roke skoraj zmrznile: »S snegom sem jih drgnila, da sem jih prebudila.« Prav skromno pa doda: »In nič nam ni manjkalo!« Potem je prišla vojna. »Čisto vse vojske so se ustavljale v Kališah, najhujši pa so bili izdajalci. Ga je mama zmerjala, ker je pripeljal Italijane, pa je rekel: 'Le počakaj, bomo še prišli!'« A je prej pobralo njega in Italijane. Najpogostejši medvojni obiskovalci so bili partizani. V bližini so imeli kurirsko postajo in veliko pošte je v Logatec prenesla prav Ivanka. Po vojni je Kališe prevzela zadruga, oče je dobil službo logarja in preselili so se v Grčarevec. Le ljubi mir je ostal v Kališah. Ivanka je tri mesece jokala, tako neutolažljivo, da je resno zbolela in bila potem še dva meseca v bolnici. Sicer je ozdravela, a Kališe so ji v mladosti tako prirasle k srcu, da ji še danes zadrhti glas, ko govori o tem. Vse to in še mnogo več mi je pripovedovala novembra, tik pred svojim praznikom. In ob koncu sem jo spomnil, da ji pri tolikih spominih prav gotovo ne more biti dolgčas. A tudi ta se priklati v človekovo starost. Ivanka, še kaj lepega doživite in podoživi-te ob nepozabnih spominih na Kališe! Besedilo in foto: Branko Rupnik OTROCI NA PREDNOVOLETNEM OBISKU V DOMU STAREJSIH Enota Pod Košem že nekaj let aktivno sodeluje z Domom starejših občanov Logatec. Naša mesečna srečanja so prijetna, tako za stanovalce, kot tudi za otroke. Tukaj se tkejo posebne vezi, učimo se strpnosti in sprejemamo drugačnost. Otroci zelo radi obiskujejo starejše, saj se v domu vedno nekaj dogaja: peka piškotov, oblikovanje in izdelovanje razne dekoracije, telovadba, joga ... Tako smo tudi sredi decembra obiskali naše »prijatelje«. Odločili smo se, da jim pripravimo kratek prednovoletni program. Vse štiri skupine smo se skrbno pripravljale na ta dogodek, saj je bil za veliko otrok to prvi nastop. Dvorana doma je bila že do zadnjega kotička napolnjena, ko smo prispeli tudi mi. Med občinstvom je bil tudi naš g. župan. Vsaka skupina se je predstavila s svojo točko, za konec pa smo vsi skupaj zapeli še znano slovensko ljudsko pesem, Rastla je jelka. Vsem skupaj smo zaželeli vse dobro in se poslovili. Vodja enote: Anuška Blaško LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 25 IPOSLOVNE STRANI LOGAŠKEMU PODJETJU PRIZNANJE ZA PODJETNIŠKI USPEH Radio 94 je na tradicionalni slovesnosti prvo soboto v letu 2017 v Jamskem dvorcu podelil priznanja Ona ali On leta 2016. Poslušalci so v izboru največ glasov namenili ultrama-ratonki Andreji Sterle Podobnik, ki je v svetovni konkurenci zmagala v teku okoli najvišje gore na svetu, Mount Everesta. Radijska postaja pa je v sodelovanju z obr-tno-podjetniško in gospodarsko zbornico podelila tudi priznanja uspešnim gospodarstvenikom in podjetnikom iz regije. Priznanje za primer inovativnosti in podjetniškega uspeha je prejelo tudi logaško podjetje Menard RA. Za priznanje Ona ali On se je decembra potegovalo enajst mesečnih finalistov. An- IŠČEMO KOOPERANTSKO DELO Smo Varstveno-delovni center Idrija, Rožna ul.16, Idrija, ki ga obiskujejo polnoletne osebe z motnjo v duševnem razvoju. Poleg varstva in vodenja skušamo našim uporabnikom zagotoviti tudi zaposlitev pod posebnimi pogoji , za kar potrebujemo kooperante. Delo opravimo natančno in v dogovorjenih rokih. Kooperacijsko delo je za naše uporabnike zelo pomembno. Delo jim predstavlja terapijo, s pomočjo katere si urijo svoje spretnosti, jim daje občutek koristnosti in jim omogoča zaslužiti simbolično nagrado. Lokalni podjetniki in obrtniki, na vas se obračamo s prošnjo po kooperantskem sodelovanju.Če menite, da pri vas opravljate delo, ki bi bilo primerno, da ga na naši lokaciji opravljajo naši uporabniki, vas naprošamo, da nas kontaktirate na telefonsko številko: 05 / 37 - 43 - 860 ali na e-mail: vdc@vdc-vi.si Verjamemo, da bi bilo tudi vam v ponos, da bi sodelovali z našim so-cialno-varstvenim zavodom in tudi na ta način izkazali humano naravnanost vašega podjetja. Veselimo se sodelovanja z vami. dreja Sterle Podobnik je v pogorju Himalaje tekmovala novembra 2016. Čeprav ni veljala za favoritko, je v šestih dneh v izjemno težkih okoliščinah in s skoraj nečloveškimi napori pretekla 160 kilometrov in premagala več kot 29 tisoč metrov višinske razlike. V ledenem mrazu in vetru ter ob pomanjkanju kisika v zraku je dosegla čas 30 ur in 53 minut in bila tako najboljša med vsemi profesionalnimi ženskimi konkurentkami. Radio 94 pa je v sodelovanju z Obrtno-pod-jetniško zbornico Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije podelil tudi priznanja za gospodarski in podjetniški uspeh. Priznanja so prejela podjetja Plama-Pur d.o.o., Oro orodjarna d.o.o., Marinčič d.o.o. ter podjetje Menard RA d.o.o. Priznanje za primer inova-tivnosti in podjetniškega uspeha je torej šlo v roke domačinom dobro poznanega podjetja Menard RA, trgovina, servis, proizvodnja in montaža hladilne in bele tehnike, d.o.o. Danes podjetje s skoraj 40-letno tradicijo je ustanovil zdajšnji logaški župan Berto Me-nard, ki je dejavnost - ta je v začetku obsegala popravilo elektromotorjev, servisiranje bele tehnike in hladilnih sistemov - pred leti prepustil svojim trem sinovom. S svojim znanjem in drznimi mladostnimi idejami so pripomogli k rasti in kakovostnim izdelkom, ki se lahko kosajo s konkurenčnimi izdelki drugih priznanih blagovnih znamk. Obrt danes obsega trgovino, servis in montažo bele tehnike, hladilnih sistemov, toplotnih črpalk in klima naprav. V širok spekter dejavnosti so vključili tudi lastno proizvodnjo toplotnih črpalk, hladilno zamrzovalnih komor, kon-denzacijskih sušilnic za les in zorilnic mesa. Podjetje z znanjem in kakovostjo uspešno konkurira na trgu in je sposobno zadostiti zahtevam še tako zahtevnih strank. Direktorji podjetja Menard RA d.o.o. so Damjan Menard, Domen Menard in Miha Menard. »Pred nami so tudi novi izzivi. Še naprej uresničevati vizijo, ki jo je pred 39. leti zastavil ustanovitelj, danes v popolnoma novih okoliščinah. Odnose s poslovnimi partnerji gradimo na trdnih temeljih, postavljenih v preteklosti. Naša vizija je v nadgradnji preteklih izkušenj in pridobivanju novih znanj, kar bo omogočilo, da sedanje stranke ostanejo zadovoljne, bodoče pa ponosne na odločitev, da sodelujejo z Menard RA d.o.o.,« so izpostavili direktorji podjetja, ki so tudi prevzeli priznanje. Že od ustanovitve dalje so člani Območne obrtno-podjetniške zbornice Logatec. Računovodski in davčni obračun ter davčne novosti Pravne osebe in samostojni podjetniki so obvezani najmanj enkrat letno preveriti, ali se stanja posameznih aktivnih in pasivnih postavk v premoženjski bilanci stanja ujemajo z dejanskim stanjem. Tako morajo glede na računovodske in davčne predpise in zakonodajo sestaviti računovodske izkaze, davčni obračun ter poslovno oz. letno poročilo. Pred izdelavo je treba izvesti notranje kontrole knjiženj poslovnih dogodkov, uskladiti računovodske evidence in ekonomske kategorije z ustrezno davčno zakonodajo ter računovodskimi predpisi. Zato na Območni obrtno-podjetniški zbornici organiziramo aktualni in uporabni seminar, da vas seznanimo s potrebnim pomenom zaključnega obračuna 2016 in vas opozorimo, na kaj morate biti pozorni pri njegovi izdelavi. Predstavili vam bomo davčno priznane in nepriznane stroške, obračune potnih nalogov in drugih dohodkov in stroškov poslovanja, ki utegnejo biti z vidika davčnega pregleda sporni.Seminar Računovodski in davčni obračun za leto 2016 ter davčne novosti v 2017 bo v četrtek, 16. februarja 2017, ob 8.30 na OOZ Logatec,Tržaška c. 11, Logatec. Dodatne informacije o kotizaciji in obvezne predhodne prijave na: ooz-lo-gatec.si, info@ooz-logatec.si, 051 651 538. Obrtniki nazdravili sedemnajstici Prvo decembrsko soboto so se, zdaj že tradicionalno, zbrali člani logaške obrtno-pod-jetniške zbornice. Tokrat na Krasu, kjer so zaokrožili leto 2016 in nazdravili novemu. V samem osrčju Krasa, na kmetiji Mahnič v Grahovem Brdu, so se razvajali z domačimi dobrotami, okusili vrhunska vina, sire, pršut in druge sušene mesnine. Za prijetno vzdušje in plesno glasbo je poskrbela logaška skupina Oaza. Pripravili so številna presenečenja, manjkala nista niti nagradna igra in spoznavanje obrtnikov. Predsednik Bogdan Oblak je članom namenil poslanico. S podpredsednikom Silvestrom Pivkom sta na srečanju prisotnim letošnjim jubilantom, ki poslujejo deset, dvajset ... let, podelila zaslužna in prestižna zbornična priznanja. Najvišje priznanje, priznanje za najdaljši obrtniški staž, to je 35 let, je tokrat šlo v roke avtoprevoznika Jerneja Merlaka. Pripravil: Dejan Šraml 26 LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 SPOR! ŠPORTNIKI ZA ŠPORTNIKE V soboto, 10. decembra, je bil pomemben dan za Športno zvezo Logatec, ki se je ob zaključku leta lotila še enega projekta. Organizirala je prireditev Športniki za športnike, ki je bila sestavljena iz dopoldanskega dogodka za otroke - pravljico društva Pravljičarja, Rdeča kapica nekoliko drugače, in prihodom Miklavža. Ogled pravljice je bil za številne otroke, ki so prišli, brezplačen, najmlajši pa so se zelo razveselili tudi drobnih pozornosti. Dogajanje se je nadaljevalo z večernim koncertom ansambla Gadi, ki so več kot dobro opravili svoje delo. Vsem, ki se niso udeležili koncerta, je lahko žal, saj je bilo v njihovi družbi zelo prijetno, dan pa se je zaključil z županovim prednovoletnim sprejemom. Na koncu naj se zahvalimo generalnemu sponzorju, Pivnici in pizzeriji Pr' Krištof in kavarni Beem, ki sta poskrbela, da so se naši obiskovalci dobro počutili, kot tudi Občini Logatec. Ne smemo pa pozabiti niti neumornih članov izvršnega odbora Športne zveze Logatec pod vodstvom Dušana Jerine (na fotografiji). Vsem skupaj še enkrat iskrena zahvala. Jelka Kožman Lorenčič IZ BOŽIČKOVE ČUDEŽNE DEŽELE V NOVO TEKMOVALNO SEZONO Twirling klub logaških mažoret, je v prazničnem decembru napolnil dvorano Narodnega doma Logatec. Pripravili smo tradicionalno novoletno prireditev z naslovom Božičkova čudežna dežela. Na velikem odru Narodnega doma je zaplesalo 77 otrok. Gostili smo tudi mažorete iz Moravč. Nastopajoči so skozi prireditev predstavili plesne točke z različnimi plesnimi rekviziti, ki jih naše članice uporabljajo. Glavni rekvizit je bila palica, ki smo jo skupaj s Čarovilo iskali skozi prireditev. Podelili smo jubilejna priznanja za pet in deset let delovanja v društvu. Za petletnico so ga prejele Gaja Lamov-šek, Lara Radanovic Perušek in Maža Zlate, priznanji za deset let pa Arlina Letonja in Lucija Polančec. Prireditev smo tako kot vsako leto zaokrožili z obiskom Božička, ki je vse nastopajoče in trenerje obdaroval s simboličnimi darilci, Čarovili pa prinesel čarobno palico. V klubu se intenzivno pripravljamo na novo tekmovalno sezono v twirlingu in praznovanje 45 let delovanja. Zahvaljujemo se vsem, ki nam že vsa leta stojijo ob strani, nas bodrijo, pomagajo finančno in vse, ki nam pomagajo s svojim prostovoljnim delom. Zahvaljujemo se tudi Občini Logatec, ki je sofinancirala prireditev. Kristina Ilič LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 27 ISPORT MLADI PATRIK DIVKOVIC POMETEL S SVETOVNO KONKURENCO V TAEKWONDOJU Paleti vrhunskih športnikov na Logaškem se je pridružil tudi 17-letni Patrik Divkovic, dijak Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije, ki je na svetovnem prvenstvu v taekwondoju v Kanadi med 16. In 20. novembrom 2016 premagal vso svetovno konkurenco. Mladi, nekoliko zadržani sogovornik ta-ekwondo trenira že dobrih 11 let. Gre za borilni šport, kjer zmaga borec, ki zbere večjo število točk v določenem času. »Pri taekwon-doju je predvsem pomembna hitrost, agilnost, eksplozivnost in da je tekmovalec tako fizično kot psihično dobro pripravljen,« pojasnjuje Patrik, ki ta šport petkrat tedensko trenira v logaškem klubu TKD Tempo, kjer je trenutno več kot 20 članov. Nadarjenega športnika trenira njegov oče Goran Divkovic. Patrik pravi: »To dejstvo na najin odnos ne vpliva, pomeni celo prednost, saj lahko treninge prilagajava, oče pa pozorno spremlja moj športni razvoj.« Svetovno prvenstvo v taekwondoju v Kanadi je potekalo tako kot vsa druga, pojasnjuje Patrik. »Prvi dan pripravijo žreb, sam sistem tekmovanja gre na izpadanje, torej, ko izgubiš, si zaključil z nastopi.« Vsak tekmovalec ima ščitnike, elektronski oklep in čelado. Za pridobitev točk moraš z nogo dovolj močno zadeti nasprotnika v telo ali v glavo, ali pa z roko v telo. Na koncu zmaga tisti, ki zbere več točk. Sodniki - en glavni in dva stranska - so na tekmi sicer prisotni, pravi mladi sogovornik, vendar ne ocenjujejo, ampak sodijo. Naloga glavnega sodnika je, da nadzira in vodi borbo, naloga stranskih pa, da ob morebitnem udarcu z nogo v obraz ali z roko v telo tekmovalcu dosodijo točko/e. »Moji največji konkurenti so bili tekmovalci iz Turčije, Rusije, s Kitajske in iz Koreje. Za zmago je bila odločilna dobra taktika, zbranost, pogum in seveda sreča,« pove Patrik, ki se čez desetletje vidi kot uspešen taekwondoist z medaljo z olimpijskih iger. Blanka Markovič Kocen 28 LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 SPORI ŠPORTNO DRUŠTVO BARON LOGATEC ZAZNAMOVALO DESETLETJE DELOVANJA Športno društvo Baron Logatec (ŠD Baron) pri Društvu upokojencev Logatec (DU Logatec) je s slavnostno sejo zaključilo niz dogodkov, namenjenih obeleževanju 10. obletnice društva. V ta namen smo pripravili športna tekmovanja v balinanju, prstometu, pikadu, šahu, kegljanju na vrvici in rekreativno kolesarjenje za vse člane in simpatizerje društva. Z veseljem lahko ugotovimo, da smo v aktivnosti dejavno vključili vse naše člane. Poleg članov društva so bili na slavnostno sejo povabljeni še sponzorji, predstavniki sorodnih sosednjih društev, predsednik DU Logatec Vladislav Puc in župan Berto Menard. Kulturno noto je seji dodal ženski pevski zbor DU in DI Logatec. Slavnostni govornik, predsednik društva Franc Peterlin, je orisal zgodovino društva, njegove vzpone in padce in se v govoru kljub težavam optimistično zazrl v prihodnost. Poudaril je tudi nenehno prizadevanje za pridobivanje članstva in širitev programov športnega delovanja, primernega za starejšo populacijo, in dodal: »Upam si reči, da bomo v naslednjem obdobju še bolj zaznamovali področje športa in medsebojnega druženja. Delovanje društva temelji na prostovoljnem delu, vzajemni pomoči in s tem plemeniti naše življenje. ŠD Baron je naše skupno društvo in vsi se moramo tru- diti za njegov razvoj in obstoj. Moja pot je naša skupna pot! Na tej poti ni stranpoti, saj sem prepričan, da vsak stopa proti svojemu cilju, tako posamezniki kot društvo,« je svoj govor zaključil predsednik društva in se ob koncu zahvalil vsem, ki so slavnostno sejo počastili s svojo udeležbo. Plaketi za zaslužna člana društva sta prejela Janez Šen in Nada T. Aleksander. Župan Berto Menard je med drugim čestital ob jubileju društva ter poudaril pomen upokojenskih športnih društev za vse večjo upokojensko populaci- jo, za katero je pomemben dejavnik aktivno preživljanje starosti. Zaželel je nadaljevanje tako uspešnega delovanja in obljubil pomoč pri zagotavljanju boljših pogojev za treninge tudi v zimskem času. Uradnemu delu slavnostne seje, ki ga je zaključil odličen ženski pevski zbor DU Logatec z nekaj zimzelenimi, je sledilo prijetno druženje. Besedilo in foto: J. Repenšek DEČKI DO 12 LET NADALJUJEJO Z VRHUNSKIMI PREDSTAVAMI! Za veselje v našem taboru so vnovič poskrbeli naši dečki do 12 let. V Slovenskem pokalu COCKTA v smučarskih skokih, 8. 1. 2017, je Nik Gostiša Lah v sosednjih Žireh suvereno premagal vso konkurenco, na 9. mesto je skočil Kristjan Žerjal in na 17. Jan Bricelj. V konkurenci dečki do 13 let je Ožbej Rudolf zasedel 11. mesto. Fantje do 12 let so si na naslednji tekmi regijskega pokala COCKTA, ki je potekal v ljubljanskem Mostecu, 12. 1. 2017 s trojno zmago pokorili vso regijsko konkurenco. Nik je zmagal, Jan je bil drugi in Kristjan tretji. Andraž Krašna je zasedel 9. in Žiga Šabec 13. Ožbej je v konkurenci do 13 let pristal tik pod odrom za zmagovalce na četrtem mestu. V članski konkurenci za pokal COCKTA, ki je potekal 10. 1. 2017 v Kranju, je Andraž Modic skočil na tretje mesto, Matej Likar na 11. in Tim Babnik na 14. V konkurenci mladinci do 18 let je 26. mesto zasedel Žan Trpin, 27. Jernej Žnidaršič in 34. Nik Knaus. Med mladinci do 20 let je Jaka Matko osvojil 14. mesto. Prav tako je v Kranju potekal pokal COCKTA 14. in 15. 1 za dečke do 15 let, kjer je Tim Trpin zasedel 17. mesto. Med desetletniki sta Svit Spetič in Jaka Bahun osvojila 14. in 17. mesto. Na mednarodnem prizorišču je v Poljskih Zakopanih 7. in 8. 1. 2017 nastopil Andraž Modic in v FIS pokalu priskakal 13. in 26. mesto, v sosednjih Žireh pa je Nik Gostiša Lah suvereno premagal vso konkurenco, na 9. mesto je skočil Kristjan Žerjal in na 17. Jan Bricelj. V konkurenci dečki do 13 let je Ožbej Rudolf zasedel 11. mesto. V članski konkurenci za pokal COCKTA, ki je potekal 10. 1. 2017 v Kranju je Andraž Modic skočil na tretje mesto, Matej Likar na 11. in Tim Babnik na 14. mesto. V konkurenci mladinci do 18 let je 26. mesto zasedel Žan Trpin, 27. Jernej Žnidaršič in 34. Nik Knaus. Med mladinci do 20 let je Jaka Matko osvojil 14. mesto. Peter Petkovšek LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 29 Prvo nedeljo v decembru, ko nam zima še ni natrosila snega, nas je večja skupina planinskih pohodnikov pod vodstvom Alenke Mrak obiskala nam manj znane kraje po Polhograjskih Dolomitih. Pohod smo začeli na s soncem obsijani Butajnovi. To je slikovita vas na kraškem terenu s pogledom na Krim, Snežnik in primorske vrhove. Predniki so spoštovali rodovitno zemljo in zgradili vas strnjeno poleg svojih njiv. Po poti in skozi gozd smo hodili proti vasi Planina nad Horjulom. Tam so se nam odprli prvi obširni razgledi po Polhograjskem pogorju. Sredi vasi, pred vzponom do cerkve, je ljubitelj zgodovinskih osebnosti in starega orodja postavil pri hiši zanimiv muzej. Od cerkve sv. Andreja iz 16. stoletja, ki je največja v šentjoški fari, smo videli Tošč in Grmado, po slemenih pa raztresene vasice. Po »Pohodni poti« Občine Gorenja vas-Poljane smo skozi gozd prišli na Sivko - 931 m, tretji najvišji vrh tega hribovja. Na vrhu imajo pohodniki - »Prijatelji Sivke« - skrinjico z žigom. Po krajšem postanku in skupinski fotografiji, kjer se nam je pridružil kosmatinec mimoidočih pohodnikov, smo po markirani poti prišli na Pasjo Ravan - 1020 m, drugi najvišji vrh v Polhograjskem hri- bovju. Planinsko pot vzdržuje PD Blagajana, ki ima tudi skrinjico z žigom. Še pred nekaj desetletji je jugoslovanska vojska v drugi polovici 70-ih let 20. stoletja zravnala vrh z zemljo in mu odbila približno 10 m višine, zato je vrh raven in ima polno vojaških bunkerjev in rovov. Na Bukovem vrhu nad Poljansko dolino smo počivali ob cerkvi Žalostne Matere Božje - 832 m /tudi Svete Sobote/. Cerkev je prvič omenjena leta 1501. V preteklosti so na Bukov vrh hodili romarji s prošnjo za ozdravitev glavobola. Pri cerkvi je skrinjica z žigom. Ob malici iz nahrbtnika smo imeli tudi lep pogled na vrh Triglava v daljavi, na Škofjeloško in Cerkljansko hribovje in Ka-mniško-Savinjske Alpe. Nepozabna slika. Sredi popoldneva smo se spustili v vas Hotovlja - 400 m, kjer nas je čakal avtobus. Žejo smo pogasili na krajšem postanku v Poljanah. Polni lepih vtisov s prelepega pohoda, presenečeni nad našo lepo naravo, ki jo je treba samo obiskati, se veselimo takih presenečenj tudi v letu 2017. Zahvaljujemo se tudi našim planinskim vodnikom, ki nas vodijo do teh biserov. Marinka Petkovšek 30 LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 30 ZAHVALEI ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je ... Ob slovesu naše drage mame JULIJANE CIGALE (1922 - 2016) se iskreno zahvaljujemo osebju DS Logatec za dolgoletno nego in oskrbo, g. župniku Simonu Onušiču in Mirku Turku za lepo opravljen poslovilni obred, dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje, darove za maše in druge namene. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi, pevcem in Cvetličarni Karmen za pomoč pri pripravi in izvedbi pogreba. Vsem in vsakomur iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ljubezen, delo in trpljenje bilo je tvoje življenje nam ostala je praznina in velika bolečina. Ob boleči izgubi naše babi ALBINE ISTENIČ 1930 - 2016 Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, ji darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala osebju ZD Logatec, pogrebnemu zavodu KP Logatec in g. kaplanu Rafaelu za opravljeni obred. Še posebaj pa se zahvaljujemo patronažni sestri Janji Erjavec in sosedi Amaliji Brenčič za njuno nesebično pomoč. Vsi njeni ZAHVALA »Tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. Ni tvojih več besed in stiska rok, ostal je le spomin in trpek jok ...« BOGDAN RUPNIK 23. 1. 1959 - 24. 12. 2016 Čeprav našega dragega Bogdana ni več med nami, v naših ranjenih srcih živi naprej ... Ob bolečem slovesu bi se radi zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ... Hvala za izrečeno sožalje, podarjene sveče in spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Posebej smo hvaležni Cvetličarni Karmen, gospe Angeli Menart, g. župniku Simonu Onušiču in pevcem. Iskrena hvala vsem, ki ste na svoj način izkazali spoštovanje našemu Bogdanu. Vsi njegovi ZAHVALA Zaprl si oči in mirno zaspal, si zdaj boš spočil, na drug svet se podal. FRANC MAČEK (1935 - 2017) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob izgubi našega dragega ata stali ob strani. Hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in maše. Zahvaljujemo se osebju ZD Logatec, še posebej patronažni službi, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Rovte, pogrebnim storitvam AN-JAN, d.o.o., in Komunalnemu podjetju Logatec. Iskrena hvala tudi pevcem in g. župniku Janezu Petriču za lepo opravljen pogrebni obred. LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 31 AHVALE ZAHVALA Janez, ostala bo praznina, v srcu bolečina. Ostale so sledi povsod od dobrote tvojih rok. Le srce in duša vesta, kako boli, ko več te ni. (Zinka Babnik) JANEZ VAVKEN Hvaležnost izražamo vsem: sorodnikom, prijateljem, sosedom, ki ste mu pomagali v času bolezni z obiski in s prijaznimi besedami. Posebej hvala Danilu Logarju. Hvala vsem, ki ste svojo naklonjenost izkazali s cvetjem, svečami in ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Za tenkočutno skrb se zahvaljujemo Zdravstvenemu domu Logatec in zdravnici Špeli Albreht. Hvala gospodu župniku Janezu Petriču za lep poslovilni obred. Zahvaljujemo se Komunalnemu podjetju Logatec in Cvetličarni Anja za lepo voden pogreb. Iskrena zahvala pevkama Mileni in Ireni za pesem v slovo in Milanu Žnideriču za poslovilne besede. Vsi njegovi ZAHVALA Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje (T. Pavček) Ob izgubi naše drage mame Marije Gantar, po domače Birtove Mici iz Trat, se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in sorodnikom za vso pomoč in izrečeno sožalje. Hvala g. župniku Bogdanu Bercetu, pevcem in trobentaču za lep obred. Zahvala velja tudi dr. Špeli Albreht in patronažni sestri ge. Drobnič ter družini Pečkaj za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni ZAHVALA Gospo Laro Ferbišek in njeno družino je 11. 12. 2016 prizadel požar v stanovanjski hiši. Ko ni bilo nikogar doma, je prišlo do samovžiga vgradne pečice. Brez strokovnega in požrtvovalnega dela gasilcev bi ostali brez vsega, zato jim izrekajo naslednjo zahvalo: »Spoštovani gasilci PGD Dolnji Logatec, beseda hvala je premalo. Ognjeni zublji so nas prizadeli, vendar nam je z vašo hitro, nesebično pomočjo uspelo ohraniti dom«. Hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej. Družina Ferbišek 32 LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 PROMETNA VARNOST V HOTEDRŠICI VAŠA POŠTAI Vsakodnevno v medijih poslušamo, kako pomembna je prometna varnost otrok na cesti, jih o tem učimo in vzgajamo z zgledom. Prav tako je pomembno, da otroke spodbujamo k samostojnosti in odgovornosti že v zgodnji mladosti. Prav vse omenjeno se trudimo tudi starši otrok v Hotedršici, ki pa se kljub vsemu bojimo pošiljati svoje otroke peš v šolo, saj je cestni odsek, po katerem otroci pridejo do šole, ne samo nevaren, ampak povsem neprimeren za hojo. Poleg neprimerne hitrosti voznikov skozi vas in neurejenosti cestnih bankin je cesta tudi neprimerno splužena, tako da lahko otroci hodijo po samem voznem delu ceste (bela črta je v večini prekrita s snegom). Kam se naj umaknejo, ko se srečata dve vozili (upamo, da to nista tovornjaka, ker potem prostora za umik ni)? Kljub večletnim obljubam, da dobimo pločnik, tudi pomoči s strani občine, se starši sprašujemo, do kdaj bomo živeli v strahu za naše otroke? Janja Eržen, Hotedršica ŠTEFANOVO V GRCAREVCU DOBRODELNO OBARVANO NA ŠTEFANOVO JE TURISTIČNO KULTURNO ŠPORTNO DRUŠTVO GRČAREVEC ŽE DESETIČ ORGANIZIRALO BLAGOSLOV KONJ. Pobudo za pripravo tega dogodka je pred desetimi leti dal Mitja Osterman, ki je tudi rejec konj in član društva. Z velikim veseljem sta takoj pristopila tudi takratni župan Janez Nagode in župnik Franc Kadunc. Na začetku je bilo nekaj konj in peščica obiskovalcev, sčasoma pa se je število obojih povečalo. Zdaj blagoslov že nekaj let opravljata župnik Franc Maček in diakon Andrej Justinek, naš sovaščan. Tudi župan Berto Me- 1 • • ■ V • V 11 v v v nard se nam rad pridruži,če mu le dopušča čas. Že več let zapored skušamo prireditvi dodati tudi dobrodelno noto z nabiranjem prostovoljnih prispevkov, v zameno pa ljudje dobrih src lahko dobijo slastne palačinke, ki jih pečejo naše brhke gospodinje. Celoten izkupiček tokratne prireditve pa smo namenili nakupu AED aparata (defibrilatoija). Iskreno se zahvaljujemo članom Logaškega vokalnega kvarteta, (našim glasbenim gostom na blagoslovu), ki so se odrekli honorarju. Hvala Anji Sedej, ki nas je tako prijetno in šaljivo i 7 popeljala skozi program, honorarju pa se je odrekla tudi ona. Hvala vsem obiskovalcem za darovane prispevke. AED aparat bo nameščen na stanovanjski hiši Zorice in Janeza Logarja, ki sta z velikim veseljem pripravljena pomagati. Tisti, ki ste nas obiskali, ste lahko opazovali, kako lepo je gorel leseni »šporget«, za one, ki so jih srbele pete, pa je poskrbel duo Limit. Vsi, ki so pripeljali konje, so dobili darilo, zelo lep koledar z motivi Grčarevca in bližnje okolice. Koledar je delo našega člana Ljubčeta iz studia Foto Sannja. Lačnih in žejnih obiskovalcev ni bilo, saj je iz kuhinje lepo dišalo po kuhanih klobasah, čaju in kuhančku. Zasluge zanj ima Tomaž, ki postaja pravi mojster kuhanja velikih količin tega opojnega zimskega napitka. Hvala vsem članom, ki so še enkrat več dokazali, da skupaj zmoremo veliko, da se imamo kljub delu lepo in smo zato srečni, kajti sreča ni v glavi in ne v daljavi in ne pod palcem zaklad, sreča je, če se delo dobro opravi in če imaš nekoga rad. Boža Klavžar i LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 33 IKRIZANKA AVTOR: MARKO DREŠČEK RTV NAPOVEDOVALEC TROPSKO DREVO IZ DRUŽINE PALM PAKET, ZAVOJ OZNAKA POSTOJNE SLIKA: BRANE PEVEC MARMELADA S KOŠČKI SADJA ZDRAVILO ZA VDIHAVANJE LILI NOVY TENIŠKI REKVIZIT PREBIVALKA NEKD. ASIRUE BANKOVEC ZA STO EVROV SPONA, OKOV SOVA, KI SKOVIKA MESTO V TEKSASU TELESNA OKONČINA NESPOSOBNOST VELIKIH TELESNIH NAPOROV GEOMETRIJSKO TELO, DVAJSE-TEREC ŠPANSKI PISATELJ BAROJA POMOTA, NAPAKA ALPSKA DOLINA POD TRIGLAVOM LOJZE SLAK VVOLFGANG AMADEUS ? SINJSKA VITEŠKA IGRA INDONEZ. IME NOVE GVINEJE EDVARD STANIČ STARI SLOVANI NEDORASLO DEKLE, SMRKLJA KDOR PIŠE Z LEVO ROKO ŠVIC. FIZIOLOG (AUGUSTE) ENAKA VOKALA ANŽE KOPFTAR POZDRAV RIMLJANOV KURILNO, MOTORNO, OLJČNO ? PRVA POMOČ: ROLLIER, ASENI, AGAPANT DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE MOST V BENETKAH NAŠ PLAVALEC (PETER) DESNI PRITOK GARONE V FRANCIJI KOVINSKA NOSILNA PALICA CESTNA OVIRA NAŠA NEKDANJA SMUČARKA (ANJA) PISATELJ. KARLIN NEKD. TV. VODITELJ (MATJAŽ) AVSTRIJ. POROČE-VALNA AGENCIJA FR. FILM. IGRALEC (MAURICE) JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA TELESNE POŠKODBE KRAJ NA PEUEŠCU NEPRAVI KROG, ELIPSA NAŠ NEKDANJI ROKOME-TAŠ (IZTOK) BOLGAR. KRALJEVSKA DINASTIJA 100 m2 OTTO LESSING AFRIŠKA LEPOTNA RASTLINA KENAN EVREN ANJA RUPEL SIMBOL ZA LUTECU TRAVNIŠKA ZDRAVILNA RASTLINA IZVEDENEC ZA TURŠKI JEZIK LEVI PRITOK RENA V ŠVICI EMILIJ AN CEVC KOSI BLAGA ZA OVIJANJE STOPAL 34 LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 NAPOVEDNIK DOGODKOV« Četrtek, 2. februarja 2017, ob 19.00, Knjižnica Logatec, Odpadki / Zero Waste - predava Maja Nagode. Org. in info: knjiznica.logatec@log.sik.si, 01 7541 722 Petek, 3. februarja 2017, ob 18.30, dvorana Stare šole v Rovtah, Orkestrski koncert v Rovtah. Nastopili bodo učenci kitarskega in mlajšega ter starejšega godalnega orkestra Glasbene šole Logatec. Org. in info: GŠ Logatec, gslogatec@gslogatec.si, 01 7590730 Petek, 3. februarja 2017, ob 19.00, Galerija Hiša sonca Logatec, Razstava slik in grafik Razkroj linije - Živa Čuk in Eva Jeraj. Avtorici sta študentki podiplomskega študija likovne pedagogike Univerze v Ljubljani. Skupen pogled na umetnost in način dela povezuje njuno sodelovanje že od začetka skupnega študija. Razstava bo na ogled do 27. februarja 2017. Org. in info: JSKD OI Logatec, 01 7591 740, oi.logatec@jskd.si, www.jskd.si Četrtek, 9. februarja 2017, ob 19.30, Knjižnica Logatec, Pravljice za odrasle. Org. in info: knjiznica.logatec@log.sik.si, 01 7541 722 Sobota, 11. februarja 2017, ob 6.30, smučarski izlet na smučišče Gerlitzen (Avstrija) v organizaciji Območne obrtno-podjetniške zbornice Logatec. Obvezne so predhodne prijave. Org. in info: info@ooz-logatec.si, 051 651 538. Sobota, 11. februarja 2017, ob 17.00, Jožefova dvorana Marije in Marte Logatec, Festival Urška 2017 - Regijsko srečanje mladi literatov osrednje Slovenije. Mladi literati osrednje Slovenije, ki sodelujejo na natečaju revije Mentor, bodo na literarnem večeru z javnim branjem predstavili odlomke svojih del. Pred tem se bodo udeležili literarne delavnice, ki bo potekala od 11.00 do 15.00 pod mentorstvom strokovne spremljevalke Barbare Korun. Org. in info: JSKD OI Logatec, 01 7591 740, oi.logatec@jskd.si, www.jskd.si Torek, 14. februarja 2017, od 10.00 do 11.30 in 17.00 do 18.30, Prešernova dvorana - Narodni dom, Meni in tebi z demenco je lahko boljše. Delavnice in predavanje bo vodil mag. Jože Škrlj - Društvo RESje - prostovoljstvo na področju demence. Org. in info: knjiznica.logatec@log.sik.si, 01 7541 722 Sreda, 15. februarja 2017, ob 19.00, Knjižnica Logatec, 40 let mojih soočanj s Himalajo / Viki Grošelj Org. in info: knjiznica.logatec@log.sik.si, 01 7541 722 Četrtek, 16. februarja 2017, ob 8.30, Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec, Tržaška c. 11, Logatec, Računovodski in davčni obračun za leto 2016 in davčne novosti v 2017. Org. in info: info@ooz-logatec.si, 051 651 538. Torek, 21. februarja 2017, ob 19.00, Krajevna knjižnica Rovte, Vrtna dela / Damjana Benec Org. in info: knjiznica.logatec@log.sik.si, 01 7541 722 Sreda, 22. februarja 2017, ob 18.30, dvorana Stare šole v Rovtah, 5. nastop učencev Glasbene šole Logatec v šolskem letu 2016/2017. Predstavili se bodo učenci različnih instrumentov in petja. Org. in info: GŠ Logatec, gslogatec@gslogatec.si, 01 7590730 Sreda, 22. februarja 2017,ob 18.00, Narodni dom Logatec, PlesTkalnica - območna revija plesnih skupin. S plesnimi miniaturami bodo nastopile skupine in posamezniki, ki delujejo na logaških šolah, v vrtcih, društvih in klubih. Org. in info: JSKD OI Logatec, 01 7591 740, oi.logatec@jskd.si, www.jskd.si Četrtek, 23. februarja 2017, ob 19.30, Knjižnica Logatec, Padlo letalo Logatec / predstavitev knjige - Raul Semenič Org. in info: knjiznica.logatec@log.sik.si, 01 7541 722 Torek, 28. februarja 2017, ob 19.00, Prešernova dvorana Narodnega doma, Gong kopel. Obvezne prijave. Org. in info: spela.delux@gmail.com, 041 436 319. LOGAŠKE NOVICE - FEBRUAR 2017 - ŠT. 1-2 35 Logaške iskrice Iskrice niso namenjene kritiziranju, £c manj temu, da bi kogarkoli žalile. Nas pa bodo morda vendarle make spekle in banu poskrbeli /a drugačno podobo okolja, v katerem živimo. No, morda pa smo kako sličico do izida Logaških novic vendarle ic spremenili? zz2sSr'mm....... .j Skrb za slovenski j< Prometni znak na Kalcah takole označuje začetek kolesarske poti. Pa cestni kolesaiji nili pomislimo ne, [Ja tli /iipdjuli 6« rtjhniV. Nil, luUt liplcsaiji t gorikimi kolesi niso navdušeni nad oviro, v Ceito. ki je povKovaJa Oglu j in Ljubijo d d, _ lali0 Pa J* dandanes 7. od vrteofni so pred ZOOtt \etl zgrudili RhdljUli (pasneikn ^alVA^ televizorjem dtdiičino ip|«ncillll pred rimska utrdbo na LauISfu) - neznani u*tvnrj>lcc. Besedilo in foto: Bojan R upnik