Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer časopis slovenskih delavcev Telefon 311-956, 313-942 Naročnina in prodaja 321-255 Telefaks 317-298 Naslov: ČZP Enotnost Dalmatinova 4, Ljubljana Ljubljana, 17. julija 1992, št. 29, letnik 51, cena 72 tolaijev O tej besedi je zgodovina povedala dovolj. A zgodovina se ponavlja. Predvsem ko ljubljanski mestni starci s frustriranim besom napadajo Mlade demokrate, ker zahtevajo odstop ljubljanskega župana Strgarja. Vse kaže, da nima dovolj poslancev za sabo, več jih je verjetno za to, da bi ga odslovili s tega v zgodovini Slovenije dokaj pomembnega mesta. Ne bomo ga primerjali z župani, ki so videz in utrip Ljubljane kot glavnega mesta Slovenije znali prenesti tudi v svet, še manj s tistimi, ki so iz Ljubljane znali kaj narediti. Ljubljana se je predvsem na teh temeljih razvila v pomembno kulturno, univerzitetno in tudi industrijsko središče Slovenije. Urh!? Spominska postojanka zraven Ljubljane. Domobranci so se odločili ta spomenik odpora, boja za slovensko samobitnost, za Slovenijo, demolirati. To je seveda enako barbarsko dejanje kot tisto, ko so starci hoteli mladim preprečiti, da bi mislili s svojo glavo, delovali na svoj način, vendarle skladno z zakonodajo. Tadva primera, ki surovo kažeta kulturno raven sedanje ljubljanske oblasti in protagoniste nekaterih gibanj in razmišljanj, opozarjata na »premike« v slovenski družbi - ne zaradi njene prihodnosti, temveč obračunavanja zaradi preteklosti. Marjan Horvat KMEČKI PUNT 200000 NEZAPOSLENIH IN RAZLAŠČENIH DELAVCEV TRDEN TOLAR-GOSPODARSKI POLOM DIREKTORJI GROZUO S KOLEKTIVNIMI ODSTOPI Smo sredi najbolj počitniškega meseca. Namesto da bi pisali reportaže z letovanj, lahko berete o krutih vsakodnevnih stiskah delavcev, ki se tolčejo za preživetje. Marsikdo od tistih, ki so prejšnja leta ves mesec dopustovali, zdaj ostaja za strojem ali v pisarni, ker se boji, da bo med njegovo odsotnostjo njegovo delo postalo odveč. Tudi zaradi tega so letos bolj ali manj prazna vsa naša letovišča, tudi tista, kjer smo ob komercialnem razvijali še delavski turizem. Po naših obvestilih ta teden ni bilo prav veliko stavk, če mednje ne štejemo politične demonstracije kmetov v režiji Slovenske ljudske stranke. Danes so ustavili delo le v Iskrinih Elektrozvezah, o čemer pišemo na 5. strani. Delavci Elektrokovine Maribor so v ponedeljek dobili regres, stavkali pa bodo prihodnji teden, če ne bodo plačani za opravljeno delo. Tako bo verjetno še marsikje, in mogoče bo vlada Janeza Drnovška že po nekaj mesecih doživela tisto, kar so Svobodni sindikati obljubljali Lojzetu Peterletu zaradi odnosa vlade do delavstva. Pomemben jeziček na tehtnici bodo sindikalno razdrobljeni železničarji, ki so zaradi plač sposobni ohromiti vso mlado državo in onemogočiti delo v drugih dejavnostih. Danes seje z zamudo konstituiral upravni odbor Zavoda za zaposlovanje. V njem je po pet predstavnikov sindikatov, delodajalcev in vlade. Se vedno pa čakamo na oblikovanje podobnega organa Zavoda za zdravstveno zavarovanje, saj bi tudi v njegovi sestavi vlada rada uveljavila svoj vpliv. Franček Kavčič Stane Uhan polemizira z Jožico Puhar Jožica Puhar trdi, da ne moremo deliti, česar nismo ustvarili. Kaže, da ne ve, da motivirani delavec praviloma več ustvari. Delavci imajo pravico tudi do premoženja svojih podjetij in do delitve dobička, ko bodo in kjer bodo razmere to omogočale. Vlada naj nam vendar pokaže, kje in kako se bodo »vremena zjasnila«, namesto da kot prejšnja sindikatom nenehno dopoveduje, da v dežju ni mogoče žeti. Tudi lija Jurančič dvomi o pravilnosti stališč ministrice za delo. Kmečki _______________punt Pomurski kmetje so za tri ure zaustavili promet na mejnih prehodih. Tokrat zaradi »prenizke« cene pšenice, saj vlada ni pristala na zahtevano odkupno ceno. Za punt po znanem scenariju iz mlečne vojne pred tremi leti so se bržkone odločili s podporo Slovenske ljudske stranke, ki je nastala iz nekdanje Kmečke zveze. Zdaj mleko ni osrednja skrb kmečkega lobija v slovenskem parlamentu in širše, saj se na trgu srečujemo z velikimi presežki zaradi izgube južnih trgov, oteženega izvoza na Zahod, ker so cene previsoke in tudi kakovost neustrezna, pa tudi zaradi manjše porabe mleka in mlečnih izdelkov doma. Tokrat je v središču pšenica, jutri bosta verjetno krompir in koruza, potlej grozdje... Čeprav sedanja pšenična vojna nima takih razsežnosti kot mlečna, velja ob njej vendarle opozoriti ne nekatera dejstva, ki se jim v sedanjem gospodarskem in političnem trenutku ni mogoče izogniti. Najprej ne moremo mimo tega, da strokovni argumenti, ki jih vlada ponuja v premislek puntarjem, zanje ne veljajo; pa čeprav je cena pšenice, preračunana v marke, celo nekoliko višja od lanske, prav tako preračunane v marke. O tem, kakšne so cene drugod po svetu, pa zaradi avtarkične kmetijske politike tako in tako nima smisla razpravljati. Drugo dejstvo, ki se nam ob sedanjih izsiljevanjih za višjo ceno pšenice ponuja samo po sebi, pa je neupoštevanje posledic za delavčev standard (če o njem sploh še lahko govorimo!). Takšne »vojne« med kmeti in vlado navadno še bolj udarijo po delavčevem žepu in želodcu. Koliko pa so realne plače padle v zadnjih letih, ni treba posebej dokazovati. In še te mizerne plače niso redne, delavci jih dobivajo z zamudo, v obrokih ali pa celo v bonih. Sedanji kmečki pšenični punt, ki je v predvolilnem obdobju tudi politično obarvan, ima majhne možnosti za uspeh. Vlada bo bržkone neomajna pri svoji ceni pšenice in tako tudi prispevala k temu, da nekateri parcialni interesi v slovenski družbi ne bodo vselej „požegnani” tudi v parlamentu. V minulih dveh letih Peterletove vlade, ko je kmečki lobi skorajda vedno zmagal, so utrpela precejšnjo škodo zlasti družbena podjetja v kmetijstvu in gozdarstvu in tudi v živilsko predelovalni industriji. Delavsko-kmečka »sloga«, ki jo zagovarjajo tudi v sedanji Ljudski stranki, je natrgana. Še bolj pa bo, če bodo vsa bremena sedanjih sprememb v slovenskem gospodarstvu in družbi morali nositi samo delavci, medtem ko si bodo vsi drugi sloji slovenske družbe le brusili zobe za čimvečji kos slovenskega kruha. To bodo morali spoznati tudi agitatorji in advokati sedanje kmečke zveze. DOBER GOSPODAR MIŠU NA JUTRI!!! Že danes si priskrbite, kar boste potrebovali prav kmalu: ROKOVNIK -PRIROČNIK - da boste točno vedeli kdaj in kje, - da boste imeli vse zapisano, - da boste z njim obdarili partnerje, izkazali pozornost do svojih članov, ga dali v zahvalo za požrtvovalno delo, - ker ga preprosto morate imeti. V prednaročilu je cena zelo ugodna: SAMO 700 SIT, za večje količine pa nudimo poseben popust. Vaša naročila sprejemamo na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana, telefon: (061) 321-255. Spoštovana gospa ministrica! Tisti del Vašega odgovora na odprto pismo, ki zadeva plače, je zasnovan na črnem pesimizmu, ki napoveduje hude čase. Dogajanja v bližnjem in manj bližnjem svetu da povzročajo nepremostljive gospodarske težave, ki povzročajo zniževanje življenjskega standarda ljudi. Zato se morajo znižati plače in še predvsem izhodiščne plače, kot preveč optirnisti-čen minimum. Vojna v bivši Jugoslaviji, izguba južnih in vzhodnih trgov in kar je je še teh v pismu naštetih in tudi drugih težav, so gotovo težke obremenitve, a nedvomno bi morali na drugi strani tehtnice upoštevati in uporabiti prednosti, s katerimi Slovenija nedvomno razpolaga. Tu so malo izkoriščene proizvodne in storitvene zmogljivosti, tu je znanje ljudi in tu je tudi osamosvojitveni zanos ljudi, ki so pripravljeni dobro in ustvarjalno delati, da bi vsaj ohranili in 'morda celo izboljšali že doseženo stopnjo blaginje. V ta namen potrebujejo vlado optimizma z dovolj ustvarjalne fantazije, da usmeri vse te možnosti in sposobnosti k doseganju vsesplošnih koristi in blaginje in ne k jalovim sporom, kdo je kaj in kdo bo koga. Plače so makroekonomska kategorija in njihovo znižanje nedvomno razbremeni gospodarsko poslovanje. To so vedele že Zemljaričeva, Šinigojeva, Peterletova in to očitno ve tudi sedanja vlada. Zato smo bili v zadnjih desetih ali celo dvajsetih letih zelo pogosto priče dirigiranju, za koliko morajo plače zaostajati za naraščanjem življenjskih stroškov. Projektanti ravni plač se še vedno učijo pri Mikuliču in Markoviču, namesto da bi v svetu poiskali učinkovite primere programiranja plač in jih ustvarjalno priredili za riaše razmere. Če so Vaša stališča o plačah, ki ste jih razlo- Neverjetno, koliko birokratske brezdušnosti, karierizma in kleče-plazništva se je še ohranilo v sindikatu, ki naj bi bil na prvem mestu varuh delavskih pravic. Mnogi predsedniki so to (p)ostali po nekakšni inerciji, čeprav jim je sindikat deveta skrb. To se je najlepše pokazalo na letni konferenci področnega sindikata trgovine v Ljubljani, ki se je je udeležilo celih sedem delegatov od približno stotih. Tudi na ponovitvi ni bilo dosti bolje, čeprav je bilo po moji oceni prisotnih približno trideset. Nobenega posebnega navdušenja ni bilo nad mojim predlogom, naj bi vsakogar, ki bi trikrat manjkal na seji kateregakoli organa, ne da bi poskrbel za zame- njavo oz. brez opravičila, avtomatsko izključili iz foruma in o tem obvestili osnovno organizacijo. Pa vendar je to edino zdravilo. Sindikat zdaj pač ni več odskočna deska za karieriste (vsaj ne bi smel biti) in je zato najbolje, da ga čimprej zapustijo, sicer ga bodo tisti, ki jih še kako potrebuje! Položaj delavcev je tak, da zahteva odločne ljudi in odločno ukrepanje. Na dveh stolih se ne da sedeti, pa naj bo to kdorkoli. V Metalki bom sam poskrbel, da bodo delavci dobro seznanjeni, da na omenjeni seji razen mene ni bilo nikogar, drugje pa bi se nad ravnanjem svojih sindikalni zaupnikov prav tako lahko zamislili in ustrezno ukrepali. Če naj bi bil sindikat tak, kakršen je sedaj ponekod, ga res nihče ne potrebuje, delavci pa še najmanj! Prav zato pa je treba hitro in odločno ukrepati proti takšnim sindikalistom, sicer se Svobodnim sindikatom ne piše nič dobrega, delavcem pa tudi ne! TUGOMER KUŠLAN, Logatec DELOV PAMFLET Pamflet, ki sta si ga na ponedeljkovi drugi strani (13. julija) privoščila Delov nedeljski urednik in avtor(ica) N. S., seveda prav v ničemer ne bo pomagal slovenskemu obmorskemu turizmu. Z gotovostjo in na osnovi izkušenj si upam trditi, da od »petih dobrih razlogov za počitnice na slovenski obali«, s katerimi (v stiski je znova dobrodošel domači gost!?) so nas množično seznanili v letaku obalnih turističnih organizacij, ostaja kaj malo. Pa naj najprej pribijem, da je bilo mojih deset počitniških dni na slovenski obali prav lepih. Vendar ima za to zasluge moj stric, ki ima v izolskem zaledju majceno hišico, pa moja žena, ki dobro kuha (tudi sam sem prispeval svoj delež ob žaru), pa zelenjava in sadje z domačega vrta. Če smo se hoteli kopati na lepem kraju, smo morali na ono stran meje (ne nam ne psom ne Srbom v nobeni gostilni ni bil vstop prepovedan). Na naši strani do morja skoraj ne moreš, ne da bi plačal vstopnino in za to dobil nagneteno plažo in kalno morje. Od ugodnih cen ostanejo mestne tržnice, kjer za koprski paradižnik plačaš več kot v Ljubljani (le da tu ponavadi prodajajo »koprskega«) za breskve ali fige, enako. Če pa hočete odprto veliko pivo in »uni« v bernardinskem bifeju na plaži, boste odšteli nekaj drobiža manj kot 300 tolarjev, za coca colo pa 130 tolarjev. Narobe, porečejo hotelirji. Ugodne cene veljajo pri nas za penzionske storitve, na drugo ne moremo vplivati. Privatna pobuda pač. Poglejmo v Bemardinu lahko dobiš samo polpenzion (menda je tako tudi v Španiji), slabih trideset kilometrov stran v Umagu pa jim ni odveč v hotelu enake kategorije za tiste sitneže, ki imajo morda majhne otroke ali pa čudno navado, da opoldne hočejo toplo jesti, za precej manj mark za tedenski penzion ustreči tudi takim čudnim muham. Če se vrnemo k Delovemu pamfletu, v oni drugi Istri še kruha ni za Slovence. Že v Ljubljani sem v istem Delu prebral, da so imeli v Izoli občinski praznik. Tega ni bilo opaziti niti s teleskopom, čeprav je res, da so vsaj za mladinsko jadralno prvenstvo poskrbeli za odmevne prireditve. Toda to je iz drugega vica. Seveda pa ne smemo mimo našega stanovskega kolega, urednika izolskega »Mandrača«, Draga Misleja. Ta je ob izolski cerkvi odprl pravi Hyde park, in zaenkrat maloštevilnim domačinom, predvsem otrokom, pripeljal pomembne govorce, predstavil domače glasbenike iz sosednje ulice, pa še poskrbel za Marijino degustacijo. Ta, Marija namreč, za obiskovalce speče zdaj piškote, zdaj malancane in jim jih brezplačno ponudi v pokušino. Pa je tudi ta Mislej iz druge zgodbe. Delov pamflet ne bi bil to, za kar ga imenujemo, če bi namesto imena, priimka in naslova človeka, ki naj bi se mu bil nezaslišani škandal pripetil, povedal, kje se je to zgodilo. Novinar bi tudi raziskal zadevo in oznanil katere gostilne, trgovine ali pa mejnega prehoda naj se izogibajo. Mimogrede, za ceno tistega piva, ki so ga aprila zaračunali gospodu Stoparju v Novigradu 350 HRD, smo mi julija pili štirje. Malo, vendar vsi, tudi ne vsi piva, seveda v baru tudi ne. In ob tem smo brali slovenske časopise. Nekomu se je res skisalo! Pa še to. Moj odgovorni urednik je na dopustu blizu Novi-grada. Gorje mi, če so njegove izkušnje drugačne. Igor žitnik URH Pred približno dvema letoma sem pri svojem pisanju prevzel del misli iz Remarquove knjige Trije tovariši. O obdobju miinchenskih pivnic, razkroja VVeimarske republike in vse hujšega pouličnega divjanja ijavo-srajčnikov. Politika je tedaj dobila vodilno vlogo, državo je izrinila v kot, in vrata nacizmu so bila od-Prta' Pri nas je politika v imenu političnosti razrešila Spomenko Hribar, ki morda spoznava, da je sprava mo- žili v odgovoru na odprto pismo, tudi stališča vaše vlade, bi bilo najboljše razmisliti o ponovni konstruktivni nezaupnici. Plače so poleg makroekonomske kategorije najpomembnejši socialni in najpomembnejši motivacijski dejavnik, a prav tega pri nas že dolgo več nihče ne upošteva. Osebno sem prepričan, da je socialna meja spodnje ravni plač, ki jo Slovenija in Slovenci v tem trenutku še prenesemo, že dosežena in da bodo poskusi nadaljnjega zniževanja plač povzročili socialne nemire z nepredvidljivimi posledicami. Ali o tej možnosti in nevarnosti sploh kdo kaj razmišlja in ali o tem razmišljate vsaj Vi, gospa ministrica? Največja in prav usodna napaka projektantov politike porabe je njihovo nepoznavanje in neupoštevanje motivacijske vloge plač. Že več kot dvajset let se v naši praksi pojavljajo zamrznitve, indeksiranja in sidranja plač, tako da lahko govorimo o pravi balkanski znanosti o plačah, ki je tudi v sedanji Sloveniji še vedno v veljavi. Vse to je daleč od izku- šenj in spoznanj sodobnega sveta. Tudi naše kolektivne pogodbe so kolektivnim pogodbam sodobnega sveta podobne samo po nazivu, po vsebini pa so v največji meri podaljšek družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja. Namesto znižanja izhodiščnih plač, zaostajanja plač za povečevanjem življenjskih stroškov, zniževanja realne vrednosti plač, in kar je še teh predlogov vlade za socialni pakt v zadnjem času, Slovenija potrebuje razvojno usmerjen in socialno sprejemljiv model plač, ki mora omogočiti, da se bo splačalo dobro in ustvarjalno delati in da delovno mesto ter zaposlitev ne bo več edina motivacija za delo. Dokler ne bo takšnega modela, ni mogoče pričakovati izboljšanja gospodarskih razmer in tudi ne povečanja življenjskega standarda ljudi, socialni kolaps pa bo neprestana grožnja. Prav vlada je tisti dejavnik, ki mora zagotoviti oblikovanje in uveljavljanje takega modela. Lep pozdrav! lija Jurančič Izjava Zeleni Ljubljane smo nad dogodki v zadnjem času v zvezi s postavitvijo vprašanja zaupnice IS in predlogom za razrešitev predsednika skupščine mesta Ljubljane zaprepadeni. Dobesedno šokirani smo ob incidentu, ki se je pripetil v petek, 10. julija 1992 v popoldanskem času. Skupina pobesnelih članov »ljubljanskega Demosa« je verbalno in z grožnjami napadla Mlade demokrate in jih obkladala z izrazi, kot so boljševik, klavci otrok v Teharjih itd. Prav gotovo ne gre tako nazi-vati ljudi, ki v povojnem času, ko je bilo vse to aktualno, še živeli niso. Za dogodek, ki se je pripetil navedenega dne, imata v celoti zasluge predsednik IS Ljubljane Marjan Vidmar in predsednik mestne skupščine Jože Strgar. S svojim trdoglavim in spreneve-dastim obnašanjem v zvezi z njuno razrešitvijo, za katero se stranke združene opozicije dobesedno »pogajamo«, da bi se uvrstila na dnevni red skupščine mesta Ljubljane, že več kot pol leta, sta stanje v Ljubljani pripeljala do skrajnega roba: podcenjevalni odnos, ki ga imata do poslancev skupščine mesta Ljubljane, seje iz skupščinskega prostora prenesel na ljubljanske ulice. Nihče namreč nima pravice postavljati pod vprašaj njunega dela, ne poslanci, ne meščani. Sta takorekoč nedotakljiva in brani se ju, tudi s silo, če je potrebno. Vidmar se je za takšno podporo, ki mu jo je navedenega dne pokazal takoimeno- vani Demos Ljubljane, celo zahvalil. Res demokracija, da ji ni para! Kot da živimo v glavnem mestu Srbije in ne Slovenije. V svojih trditvah o že 19. 12. 1991 vloženem vprašanju zaupnice IS in nekaj mesecev kasneje vloženi zahtevi za odpoklic predsednika skupščine mesta Ljubljane, gresta onadva in ostali teoretiki »Demosa Ljubljane« celo do skrajnih absurdov in neresničnosti, kot da smo člani združene opozicije povsem nepismeni in ne znamo vložiti najenostavnejše vloge. Zeleni Ljubljane trdimo, da sta oba postopka zakonita v skladu s statutom in poslovnikom skupščine mesta Ljubljane! Vendar nam je dobro znano, da je ključni problem, ki tu obstaja, povsem drug: oba gospoda sta namreč na svojih funkcijah nedotakljiva, pa četudi za ceno sile, laži in podtikanj! Zeleni Ljubljane zato ponovno pozivamo Marjana Vidmarja in Jožeta Strgarja, naj odstopita in na ta način prispevata k razvoju zdravih demokratičnih odnosov v našem glavnem mestu. V nasprotnem primeru njima in aktivistom »mestnega Demosa« zagotavljamo, da bomo vztrajali pri glasovanju o njuni upravičenosti na obeh funkcijah, ki bo na prvi septembrski seji skupščine mesta Ljubljane, ko ne bo več bojazni o nesklepčnosti. mag. Jorg Hodalič, predsednik 10 Zelenih Ljubljane Marinka Drenovec, sekretarka IO Zelenih Ljubljane goča le v človeku, težko pa med tistimi, ki so si v imenu svobode in revolucije na eni strani ter Kristusa kralja in Zaveze na drugi strani besede in poglede izmenjevali skozi cevi orožja in mučilnice. Tako so na obletnico roške sprave na Urhu de-molirali razstavo pričevanj neevan-gelijskega početja dela duhovščine in njene vojske, hoteč palimpsetsko prenarediti in na novo napisati del zgodovine, in to tisti del, ki je vstopnica v Evropo. Država ni reagirala budno in hitro. Kar po vrsti so hoteli prikriti to nečedno maščevalno dejanje. Tako je del organizatoijev mirno odšel na dopust. Pred mestnim parlamentom so se pred predsednikom vlade spravili na Mlade demokrate, le-tega pa je sililo na smeh. Mladci pa so bili opsovani, kot da ne bi smeli misliti s svojo glavo in kot da so bili oni v vojnih dneh na drugi strani tistih starejših ljudi, ki so grozili z dežniki in besedami. Oblast se je tokrat smejala, župan pa povedal, da je izražati svojo voljo nasilje nad ljudmi, udarjanje in pretepanje teh mladcev pa obramba demokracije. Začelo pa se je z jambori, ki jih oblast ni hotela priznati za del celote spomenika. Tako bo tudi razstava na Urhu le oprema na stenah. Takšen je pač domet tvorcev nove svobode, ki je edina prava in zveličavna. Bog se jih usmili! Milan Bratec m časopis slovenskih delavcev • Delavskaenotnost je bilaustanovljena20. novembra 1942 • DE-glasiloSvobodnihsindikatov Slovenije »Izdaja ČZPEnotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova4, poštni predal479»Direktorin glavni urednik: Marjan Horvat, telefon313-942,311-956 • Odgovorni urednik’ Ciril Brajer telefon 116-163, 311-956, 313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Kažipot) Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Natržnem prepihu), BoraZlobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942,311 -956 • Naročnina: 321-255 • Posamezna številka stane 72 tolarjev • Žiro račun: 50101-603146834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolič T Ljubljanski župan Jože Strgar jo je zavozil. Če izvzamemo tiste najbolj goreče privržence iz podjetja, imenovanega Demos, je vsem jasno, da tako slabe mestne vlade Ljubljana še ni imela. Iz afere v afero sta vodila ljubljansko županstvo Strgar in njegov predsednik mestnega izvršnega sveta Marjan Vidmar. Saj ne bi ponovno pisali o aferi »Snaga«. Zadostuje že županovo vodenje sej mestne skupščine. Ampak tudi objavljeni pogovor župana in njegovega demosovskega sodelavca, kako bosta mimo vseh pravil speljala svojo zamisel do kraja in proti vsem pravilom elementarne demokracije, ni zamajal županove trdnosti. Bil je samo pozabljiv in mikrofona pač ni izključil. Toda pozabil je še na nekaj, čemur se reče etika. Na Zahodu bi politik po takem škandalu, ki Diktatorjev vrtnar I '::v si ga je po TV ogledala ve- s soljna Slovenija, odstopil ali vsaj ponudil svoj odstop. Da odhod s funkcije županu Strgarju ni zapisan j v letošnjem horoskopu, se dozdeva tudi zaradi 18. seje mestne skupščine, ki jo je kar zamrznil na sredi, še predno je nezaupnica mestni vladi prišla na vrsto. Strgar je namreč prišel na to funkcijo po dogovoru. Med- gP tem ko so se ljubljanski vo- p§ Mici odločali med (poznejšim ministrom) Jazbinškem in med Viko Potočnik, je Strgar imel županstvo že zdavnaj domenjeno. Nekje na nekem kmečkem turizmu v Dolomitih ali na dunajskem Grinzingu so se veljaki demokrati domenili - »liberalcem« republiško vlado, »klerikalcem« pa mestno. Od tod je sledila sveta jeza na Peterleta, ki ga v teh dogovorih ni bilo, ker ga tudi sicer ni bilo. Da Jože Strgar ni od muh, vejo povedati poznavalci ozadja slovenske politike. Titov vrtnar je bil dovolj zraven - na Brionih in na škofijskem vrtu - da se je vedelo, da je on tista ključna oseba, s katero se sklepajo dogovori. Kot tenkočutni župan vseh Ljubljančanov se je udeležil proslave ustanovitve vaških straž (domobrancev) na Šentjo-štu 17. julija letos. Tista druga - partizanska - Ljubljana si očitno lahko poišče drugega župana ali pa še malo počaka na »spravo«, saj pohoda ob žici za župana nikoli ni bilo. Ker je vrle Sentjoščane v nabito polni dvorani po pozdravnem nagovoru ljubljanskega župana Jožeta Strgarja v imenu Nove slovenske zaveze nagovoril še Jože Rigler, lahko ugotovimo samo še naslednje: (1) Jože Rigler je Pučnikov socialdemokrat, (2) Jože Rigler je Strgarjev direktor v Snagi, (3) Jože Rigler je bil domobranec, po vojni pa iz potrebe še komunist, predno je sedaj nastopil v imenu NSZ. Potegnimo enačaj med levimi in desnimi totalitarizmi. In v podobi Titovega vrtnarja in mestnega smetarskega direktorja se nam komunizem in domobranstvo tako čudno združita, da več ne vemo, kaj je levo, kaj desno, kaj je bil totalitarizem in kaj gibanje za demokracijo. Pri »slovenski pomladi« se udeleženci gospodov Strgarja in Riglerja prav nič ne spominjajo, zato pa ju dobro poznajo vsi partijski aparatčiki. Kar povprašajte jih! Komunizma se še nismo znebili. Komunizem ni samo ZKS-SDP, komunizem so bili tudi urejevalci brionskih vrtičkov, lojalni direktorčki tiskarn, pokesani domobranci, eni z lopatko, drugi s knjižico. Kaj menijo predstavniki parlamentarnih strank a volilni zakonodaji Pri volilni zakonodaji stranka ■sasleduje te temeljne cilje: 1. Volitve moramo izvesti čim-prej, najkasneje v ustavnem roku. 2. Volilna zakonodaja mora zagotoviti, da bodo na volitvah zmagali volilci. Ne sme jih goljufati, biti mora jasna in za volilce pregledna, ne samo o načinu glasovanja, temveč tudi o vlogi, ki jo ima oddani glas za volilni izid. 3. V večstrankarskem parlamentarnem sistemu imajo odločilen vpliv na politiko parlamentarne stranke. Volilni sistem jim mora priznati to vlogo. »Starmanovi narodni poslanci« niso le poskus vrnitve k usklajevanju samoupravnih interesov delegatskega tipa, so predvsem čista laž, demagogija in zavajanje volilcev. „ 4. Slovenski politični prostor se ni dokončno oblikovan. Največja nevarnost zanj bi bila skrajna politična polarizacija na uva bloka: konzervativce - liberalce, klerikalce - socialnedemo-krate, črne - rdeče. Spekter političnih usmeritev strank je širši, mnogo manj izrazit. V parlamentu lve potrebno zagotoviti prostor čim širšemu krogu strank. Dogovarjanje med njimi bo vo-uilo k povezovanju za skupni cilj ~ gospodarsko uspešno in socialno Pravično državo Slovenijo. Polarizacija, ki je že zelo močna, lahko Vodi v razcepljenost, sovraštvo, Uovo enoumje, zmanjševanje svobode in demokracije, kršenje človekovih pravic, posebej drugače mislečih in vseh manjših. Jože Osterman, komparativist po študiju, administrator v kulturi po karieri, je vsekakor oseba, ki si je ustvarila neko ozračje spoštovanja in upoštevanja okrog sebe. To je redkost v slovenski politiki, kjer je poglavitna igra ta, da se vse dobro devlje v nič. Jože Osterman je SDU-jevski poslanec v mestni skupščini, z vrsto natančnih nastopov v vlogi poslanca in z vrsto člankov v ljubljanskem Dnevniku o mestni problematiki pa si je gotovo ustvaril imidž treznega in preudarnega politika. Njegov edini problem je stranka, kamor se je vpisal iz dobrih namenov. Toda kot strpen pogajalec in dober organizator je uspel tam, kjer njegovim strankar- Bodoči župan? skim kolegom ni uspelo, namreč pri imidžu. Ker pa v deželi ekstremov strpnost in dejansko sredinska pozicija niso priporočila, se nam obeta v naslednji rundi pri mestni oblasti ponovitev sedanje scene, le da v drugo smer. Kandidatov je dovolj, tako pri LDS kakor pri zelenih. Srečo Kirn je bil - predno je pozelenel - eden najbolj trdih in ortodoksnih cekajevcev. Njegov prispevek k slovenski demokraciji je bila akcija proti ustanovitvi Nove revije (skupaj z Levom Kreftom). Njunih tekstov iz Teorije in pakse se privrženci pravega marksizma-leninizma dobro spomnijo, goreči verniki komunizma pa njuno pisanje hranijo nekje zadaj in skrito na knjižni polici med sorodno literaturo. Ostermanov problem je namreč v tem, da kvalitetni politični nastop še ne pomeni neke zadostne teže sam po sebi, kot bi to bil na primer na medijsko obvladanem evropskem zahodu. Problem opozicije v ljubljanski mestni skupščini je namreč ta, da ob drugorazredni garnituri (Pavle Gantar, Srečo Kirn, Igor Lukšič, Vika Potočnik, Bogdan Lipovšek, Polde Bibič) takemu županstvu, kakor je bilo doslej Strgarjevo, enostavno ni znala nuditi alternative, ampak samo blokado. Šele prestop razočaranih demosovcev (DS, ZS, SDSS) v mestno koordinacijo demokratov je dal novega poleta. Stranke, natale iz bivšega režima, namreč niso bile dovolj prepričljive, najmočnejša med njimi, SDP, pa pod vodstvom dr. Leva Krefta ni prišla čez nivo domislic tudi do politične domiselnosti. Da je treba za sedanjo opozicijo tudi vsaj malo alterantivnega, če že ne oporečniškega izkustva, ki ga mestna Kreftova SDP ali pa Kirnovi Zeleni nimajo, se vidi po akciji »Drevo za gospoda Strgarja«. Drevo življenja za mestnega župana! Mladi demokrati pravijo, da naj gospod Strgar vsaj to drevesce ohrani pri življenju, če že demokracije ne zmore. Po tridnevni akciji zbiranja podpisov Ljubljančanov pod peticijo jim je preostalo samo še to drevesce. Mizico za peticijo pa so jim komunalni redarji zaplenili in odstranili. Česa takega si ni privoščil niti France Popit. Tovariš Jokl je vedel, do kod se še spodobi. Naš sedanji župan pa meni, da je demokracija predvsem strogost in red, demokratična procedura pa komunistična navlaka. Ker je on edini demokrat, mora svoje speljati tako, da bo po njegovem. Liberalne demokrate Vike Potočnik se podpisani spominja v podobni vlogi na Tribuni '81, le da takrat ni šlo za demokracijo, ampak za pravilno linijo socializma, ZSMS ali karkoli je že bilo. Iz te izkušnje sklepamo, da med Strgarjem in Potočnikovo ne bi bilo veliko razlike na županstvu. Tisto, kar rabimo, je demokratična kultura dialoga. Vprašaj pri Jožetu Ostermanu zato ni zaradi njega, ampak zaradi boljševikov vseh barv, katerim je hudo, še posebej tedaj, ko bi morali komu kaj tudi priznati. Mladen A. Švare eventualno ne želijo ali ki želijo krizo zaostrovati. Mi tega ne želimo. Zavedamo se, da je že objektivnih razlogov za krizo dovolj. Krizo moramo reševati, zato smo tudi vstopili v novo vlado, ne pa je namenoma zaostrovati. To pa danes počne novi Demos. 5. SDP - Socialno demokratska prenova je dobro organizirana in močna stranka. S svojo organizacijo na terenu, s članstvom, mnogimi simpatizerji in volilci. Z jasnim programom in kvalitetnim kadrom. Naša volilna kampanja bo usmerjena v bodoče naloge. Novi Demos začenja volilno kampanjo ponovno samo s kritiko nasprotnikov. Seveda neresnično. Tudi na to se moramo pripraviti. K sreči je tudi dveletno vladanje bivšega Demosa že izkušnja - za državljanke in državljane predvsem slaba. Volilni sistem je za stranko lahko bolj ali manj ugoden. Vsak, ki ga lahko sprejme, dvetretjinska večina v parlamentu - je za SDP vsaj toliko sprejemljiv kot za veliko večino parlamentarnih strank. Za volilni sistem, kakor je predlagan, bomo glasovali v parlamentu. Ne želimo prevzeti odgovornosti, da bi se zaradi nespre-jema volilne zakonodaje: - ponovno odlagale volitve, - zaostrovala že tako prepoten-cirana nasprotja v parlamentu in javnosti, - podaljševala neučinkovitost parlamenta, ki jo zavestno povzroča nova opozicija - novi De- Odgovornost za nesprejem volilne zakonodaje naj zato prevzamejo tiste stranke, ki volitve anketa Miran Potrč, SDP Hkrati smo že in še bomo povedali, da predlagani volilni sistem za slovenske razmere ni dober: - sistem volilce zavaja - ustvarja jim vtis, da bodo res volili predvsem kandidate, glasovali pa bodo za stranke; - sistem ne zmanjšuje vloge po-litokracije, temveč njeno vlogo dela nerazvidno, prikrito, zakulisno. Dopušča namreč, da v parlament pridejo poslanci, ki ne bodo mislili s svojo glavo, temveč bodo le glasovalni aparat političnih vodstev strank, ki jih bodo usmerjale in jim dajale direktive. Izkušnje sedanjega parlamenta iz dveletne vladavine starega Demosa nam to zgovorno potrjujejo; - sistem vpliva regionalnih interesov na določanje politike z volilnimi okraji ne povečuje, temveč zmanjšuje. Centralizirano organizirane slovenske stranke bodo lažje obvladovale v parlament izvoljene krajevne veljake, kot pa bi poslance, ki so se uveljavili z lastnim prepričanjem, znanjem in izkušnjami; - sistem predpostavlja drago, razbito in nerazvidno volilno kampanjo. V njej se ne bo vedelo, ali gre za programe strank ali za volilne obljube posameznikov v svojem in za svoj volilni okraj. Na vse to smo že in bomo še opozorili. Vložili smo amandma, ki naj strankam omogoči, da v volilni enoti predlagajo liste kandidatov. Ta amandma bi volilcem omogočil dvoje: - jasneje bi vedeli, da izbirajo med programi strank, - njihov vpliv na konkretno izbiro med kandidati na strankarskih listah bi bil dejansko zagotovljen. Vložili smo amandma, ki naj z označbo strank (tudi z znakom ali simbolom) poveča njihovo razvidnost. Volilcem želimo omogočiti, da bodo nesporno vedeli, za katero stranko glasujejo. Vložili smo amandma, ki naj s štetjem glasov omogoči večjo proporcionalnost volilnih rezultatov - ne pa pretirano omogoča, da se načelno proklamirani proporcionalni volilni sistem spremeni v večinskega. Za naše amandmaje pričakujemo podporo mnogih poslancev in strank. Če ne bodo sprejeti, naj se javno ve, da smo mnoge negativne posledice predlaganega sistema vsaj poskušali popraviti. VROČICA VOLILNE ZAKONODAJE Obravnava treh temeljnih volilnih zakonov - o volitvah v državni svet, v.državni zbor in o volitvah predsednika države - zlasti obravnava prvega in njegovih amandmajev, bo na četrtkovem zasedanju slovenskega parlamenta nedvomno dvignila letošnjo poletno temperaturo nad povprečje zadnjih nekaj let. Temperature ne bo dvignila zgolj njihova obravnava, ampak predvsem napetost pričakovanja tistih parlamentarnih strank, ki svojo usodo povezujejo s čimprejšnjimi volitvami, za katere pa je v parlamentu potrebna dvetretjinska večina. Amandmaji, ki so jih predlagale predvsem stranke pozicije in izvenparlamentarne stranke, bi, če bi bili sprejeti, bistveno posegli v predlagani sistem volitev, ki za svojimi proporcionalnimi korekcijami skriva večinsko načelo kot rezultat kompromisa parlamentarnih strank. To načelo pa seveda ne onemogoča le prodora izvenparlamentarnih strank v politični prostor, ampak tudi ohranitev manjših parlamentarnih strank brez trdnejših volilnih koalicijskih povezav. Izvenparlamentarne stranke predlagani volilni sistem tudi sicer postavlja v neenakopraven položaj, zlasti v primerjavi z volilno zakonodajo, sprejeto ob prejšnjih volitvah, saj gradi na delitvi slovenskega političnega prostora med že uveljavljene parlamentarne stranke. S predlaganimi amandmaji omenjene stranke želijo predvsem korigirati vsiljeno neenakopravnost tako v predvolilnem boju kot v izvedbi volitev. Poslanci Socialistične stranke tako predlagajo amandma, po katerem bi lahko stranka kandidirala manj kot enajst kandidatov na kandidatni listi v volilni enoti. Volilnih enot bo osem in vsaka bo imela po enajst volilnih okrajev. Prav tako naj bi po njihovem predlogu smel vsak kandidat kandidirati vsaj v dveh okrajih. Neodvisni poslanci pa predlagajo dopolnilo, na podlagi katerega bi se stranka sama odločila, ali bo v vsakem okraju nastopila s po enim kandidatom ali pa v vseh volilnih okrajih znotraj volilne enote z eno listo kandidatov, pri čemer bi lahko bil vrstni red kandidatov različen, prilagojen predvsem volilnemu okraju. Volilci bi tako lahko izbirali med več kandidati, kar bi razširilo manevrski prostor predvsem izven-parlamentarnim strankam. V tem smislu so predlagali dopolnilo tudi prenovitelji. Ti predlagajo, naj se vsaki stranki omogoči, da se sama odloča o tem, s koliko kandidati bo nastopila v vsakem volilnem okraju znotraj volilne enote. Volilci bi se tako samostojno odločali, kateremu kandidatu bodo dali svoj glas, razvidnejše pa bi bilo tudi dejstvo, da dajejo svoj glas predvsem stranki. Prenovitelji se hkrati zavzemajo tudi za to, da bi bil poleg imena stranke na volilnem lističu tudi njen simbol, kar bi mnogim volilcem poenostavilo volitve in preprečilo dvome, za katero stranko volijo. Zanimiv pa je tudi njihbv predlog, da bi se v drugem krogu razdeljevanja glasov oz. mandatov upoštevali le ostanki glasov in ne vsi glasovi za določeno listo. V zvezi s tem neodvisni poslanci tudi predlagajo, da bi bil prag za drugo delitev mandatov dva neposredno izvoljena poslanca in ne trije, kot predlaga zakon sedaj. Ob tem pa neodvisni poslanci zahtevajo tudi poenostavitev zbiranja podpore za posamezno li- sto, ki sedaj predvideva, da volilec podporo določenemu poslancu podpiše pred pristojnim organom. Za podporo listi stranke pa naj bi zadoščali podpisi treh in ne osmih poslancev. Število je namreč potrebno prilagoditi novemu številu državnega zbora, ki bo štel 90 in ne 240 poslancev kot dosedaj. Kot vidimo, se opozicijske stranke poslužujejo »starih« rešitev v vseh primerih, ko to utrjuje njihov položaj. Poslanci liberalnih demokratov pa predlagajo, da bi v drugem krogu štetja glasov, ko štejejo v vsej državi oddani glasovi za določeno listo, mandata ne dodeljevali istoimenskim, ampak različno-imenskim listam. To pomeni najprej Tisti, ki ima znotraj volilne enote največji ostanek glasov. Ob tem pa predlagajo, da bi stranke, ki bodo nastopale v vsaj dveh volilnih enotah, lahko oblikovale tako imenovano nacionalno listo, na podlagi katere bi določena stranka delila glasove v drugem krogu njihovega razdeljevanja. Med pomembnejšimi predlogi k zakonu o volitvah v državni svet pa je predvsem predlog neodvisnih poslancev, po katerem naj bi bili v glasovanje o svetnikih tega »spodnjega doma« vključeni tudi predstavniki upokojencev in invalidov kot elektorji v volilnem telesu najsplošnejših interesnih (stanovskih) skupin. V četrtek ali petek bo vsem tudi veliko bolj jasno, ali je opozicija sploh pripravljena na kakršenkoli demokratični kompromis o volilni zakonodaji, ki bi bolj enakopravno obravnaval tudi tiste bolj »šibke«, manjše in izvenparlamentarne stranke ter s tem odprl možnost preoblikovanja slovenskega političnega prostora v skladu s političnimi interesi v njem. Takšen kompromis zadeva seveda predvsem strategijo opozicije. Za večino parlamentarnih strank pozicije pa je pomembna predvsem taktika pozicijskih strank, na podlagi katere bodo zagotovile dvetretjinsko večino tisti hip, ko bodo ocenile, da se ni možno več igrati s potrpljenjem volilcev, kot tudi, da bo predvideni rok za izpeljavo volitev omogočil nastanek najbolj ugodnih političnih razmer za njihove stranke. O roku volitev »najgloblje« razmišlja predvsem krščanska demokracija. Tega povezuje predvsem z gospodarskimi razmerami in oceno sposobnosti sedanje Drnovškove vlade in vladne koalicije strank za sanacijo gospodarstva in oblikovanje sistemskih temeljev prehoda v nov tržni sistem. To pa praktično ni možno brez sprejetja lastninske zakonodaje. Njen sprejem bodo opozicijske stranke še naprej zadrževale, kajti s to zakonodajo se bo prerazpo rejala družbena in politična moč v slovenskem prostoru. Na drugi strani pa seveda čas dela prav za divjo privatizacijo, s katero opozicija nedvomno izgublja. Skratka, opozicija ne bo postavila samo roka za volitve, ampak tudi ključne rešitve volilne zakonodaje. Referendumu se bo očitno poskusila izogniti, ker bi to pomenilo hkrati tudi možnost referenduma za pozicijske stranke. Toliko pa si tudi krščanska demokracija ne upa tvegati. Tudi predvolilno tekmo je odprla prav opozicija, čeprav volilna zakonodaja še ni sprejeta in volitve še niso razpisane. Ne nazadnje lahko tudi to potezo opozicijskih strank ocenimo kot precedens v evropski demokraciji. Branka Prezelj VEC KOT POLEMIKA Z MINISTRICO ZA DELO Kakšno pogodbo potrebujemo Precej mesecev je že preteklo od tedaj, ko smo ugotovili, da bi morali za ustalitev gospodarskih in socialnih razmer skleniti tako imenovani socialni pakt ali družbenopolitično pogodbo med nosilci oziroma predstavniki dela in kapitala. Kakršna- Piše: dr. Stane Uhan koli že bo inačica po- -------------------- godbe, bo uspešna le, če bo upoštevala dve bistveni izhodišči: 1. dosledno bo morala izključiti prevlado (dominacijo) kapitala nad delom in obratno, poenostavljeno, dobička nad plačo; 2. pogodbe ne bo možno uresničevati, če vanjo ne bodo poleg kratkoročnih ciljev, to je politike, vgrajeni tudi dolgoročn(ejš)i, to je strategija gospodarskega in družbenega razvoja. Zdaj naj bi sklenili pogodbo le za šest mesecev. Pripravljamo pa se nanjo kot mačka, ki hodi okrog vrele kaše že skoraj celo leto. Jedra problema(ov) se kar ne moremo ali tudi ne upamo (?) lotiti. spremenile. Med spremenjene okoliščine, ki vplivajo na naše ekonomske možnosti, so šteti zlasti vojaški spopadi, velike spremembe na Vzhodu, izguba vzhodnih in jugoslovanskih trgov, recesija v razvitih ekonomijah, prekinitev tokov v bivši Jugoslaviji - in še kaj. Resnici na ljubo je treba omeniti še dejstvo, da je vlada (njeni organi) podpisala večino kolektivnih pogodb, med njimi tudi (splošno) za negospodarske dejavnosti v RS, ko so »zgoraj navedena dejstva« že obstajala. Še več, prva kolektivna pogodba, Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (SKP), je bila podpisana pred dvema letoma že v času velikih sprememb na Vzhodu pa tudi pri nas, ko smo doživljali srbsko blokado z nemajhnimi posledicami za naše gospodarstvo, zlasti zaradi plenjenja lastnine in prekinitev gospodarskih tokov. Kar pa zadeva recesijo v razvitih ekonomijah - in njen vpliv na neuresničevanje naših KP - pa bi težje pritegnili mnenju ministrice, da je (že tudi) ta element »zadosten za težko pre-mostljivost« naših gospodarskih težav. Nedavno je Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) objavila podatke o najpomembnejših gospodarskih tokovih v najbolj razvitih (evropskih) državah v okviru OECD (glej tudi Delo, 29. junija 1992). Iz njih ni moč razbrati omenjene recesije, niti ni predvidena za leti 1992 in 1993, vsaj v očitni meri ne. Potreba po strokovni polemiki Vlada bi morala biti pri sooblikovanju pogodbe tudi zaradi strankarskih vplivov še posebej občutljiva na možnost morebitne prevlade dela ali kapitala. Poleg vladnega gospodarskega programa smo nedavno od ministrice za delo Puharjeve dobili odgovor na nekaj vprašanj. Njen odgovor na odprto pismo v DE, objavljen v DE 10. julija 1992, je skorajda luciden, predvsem pa stvaren in kulturen hkrati, kar v podobnih primerih večkrat pogrešamo (npr. v rubriki PP 29 v Sobotni prilogi Dela). Ne vemo pa, ali gre v odgovoru le za stališča ministrice - verjetno tudi ministrstva za delo - ali tudi za vladna stališča. Ministrica med drugim upa, da bodo zastavljala odprtih vprašanj (javno) analizirali v njenem odgovoru navedena dejstva in si priznali, da nečesa, česar nismo ustvarili, tudi ne moremo razdeliti v obliki plač. Bržkone gre za najtežji problem pri snovanju družbene pogodbe, zato se kaže ob njem pomuditi malo dlje. Tudi sam sem na Ministrstvo za delo naslovil pismo (14. junija, objavljeno tudi kot odprto pismo v DE, št. 25, 19. junija 1992), ki zadeva tako gospodarski program Drnovškove vlade kot predvideni socialni pakt - v delu, ki obravnava plače. Zato želim tvorno sodelovati pri analiziranju in razčiščevanju nekaterih vprašanj plačnega sistema. Vprašanje neizvajanja kolektivnih pogodb zaradi razmer Gre za problem pretežnega neuresničevanja določil tarifnega dela kolektivnih pogodb (KP). Po mnenju ministrice manjka ob tovrstnih razpravah razsežnost možnosti uresničevanja KP. Meni tudi, da so očitki predvsem formalni (pravni), ne pa tudi vsebinski. Razpravljalci ne upoštevajo vsakokratnih ekonomskih razmer, ki so se od časa, ko so bile pogodbe podpisane, Formalni vidik Poskusimo zdaj poseči v vrelo kašo. Če se razpravljalci res omejujejo le na ozko formalno stran problema izvajanja KP, potem jim kaže tudi na tem področju kompetentno in strokovno odgovoriti. Po možnosti, še preden se lotimo vsebinskega oblikovanja pogodbe oziroma socialnega pakta. Družbenoekonomska presoja stopnje oziroma velikosti spremenjenih okoliščin od časa podpisa posamezne(ih) kolektivne(ih) po-godb(e) pa do zdaj je edina trdna in strokovna osnova za morebitno upoštevanje pravne klavzule »rebus sic stantibus«. Le v primeru, da se po temeljiti presoji ugotovi tolikšna sprememba okoliščin, da zdaj zares ni možnosti uresničevati tedaj sklenjenih KP (predvsem tarif), je možno ali se celo morajo - tudi iz formalnih razlogov - spremeniti sporna določila KP. Toda ministrica pravi, »da so bili tudi takrat (op. p., to je v času podpisa pogodb) dogovorjeni minimumi preoptimistični«. To naj bi zdaj sicer odmislili, tako Puharjeva; vendar tega ne kaže odmišljati vsaj iz tehle razlogov: 1. Pri oblikovanju tarif v SKP je več strank (sindikati, zbornica, stroka) pripravilo nemalo analitičnega gradiva, na podlagi katerega je po dolgotrajnih pogajanjih ob podpisu obveljala (najnižja) vrednost izhodiščnih osebnih dohodkov (IOD) na ravni doseženega kompromisa, ki je bil precej pod tedanjo vrednostjo košarice minimalnih življenjskih potrebščin - kar je še sedaj. Alije (bila) ta raven res preoptimistična? 2. V primeru, da je bil kompromis dosežen z vednostjo, da se tarife ne bodo uresničevale, bi lahko upravičeno trdili, da se je SKP podpisovala s figami v žepu. Tedaj bi lahko zdaj že samo zaradi tega zahtevali spremembe. HERBERT SIVKA OSTAL BREZ DEU Z obtožbo, da je lani decembra organiziral stavko v delu podjetja, je bil 20. januarja letos v mariborskem podjetju Hidromontaža suspendiran z delovnega mesta diplomirani inženir Herbert Sivka, sicer prvi predsednik Neodvisnih sindikatov v podjetju, v času suspenza pa član odbora. Stekel je disciplinski postopek tako proti njemu kot proti predsednici NSS v Hi-dromontaži Manici Sancin in proti predsedniku Svobodnih sindikatov v podjetju. Predsednik Svobodnih sindikatov jo je odnesel dokaj poceni, saj je sprva dobil tri mesece pogojnega suspenza, po pritožbi pa je ostal brez kazni. Manici Sancin so prvotno odmerili pet mesecev pogojnega su- spenza, nato pa kazen zmanjšali na dva meseca, medtem ko je bil Herbertu Sivki izrečen najstrožji ukrep, to je prenehanje delovnega razmerja. Od 16. junija letos je torej ta predstavnik NSS v Hidro-montaži, kljub delovnopravni imuniteti, na spisku zavoda za zaposlovanje. * Po besedah Rastka Plohla prihaja na NSS vse več klicev sicer anonimnih delavcev Hi-dromontaže, ki se zaradi strahu pred izgubo službe ne želijo predstaviti. Opozarjajo na govorice in nepravilnosti, ki jih opažajo v podjetju. Zaradi tega Neodvisni sindikati Slovenije postavljajo javno vprašanje vodstvu Hidromon-taže, kaj je s poslom v Abu Dhabyju. Pred dvema letoma naj bi Hidromontaža iztržila 3 milijone dolarjev dobička, v zaupni informaciji pa so. člani takratnega delavskega sveta zvedeli, da je to gradbišče pridelalo milijon dolarjev izgube! Herbertu Sivki in Neodvisnemu sindikatu sedaj ostane pritožba na sodišče združenega dela, najavljajo tudi seznanitev Bavconovega sveta za človekove pravice, po potrebi pa še kakšne tovrstne mednarodne inštitucije. Z zanimanjem pričakujejo tudi odgovor vodstva Hidromontaže v zvezi z omenjenimi govoricami in sumi, če ga bodo dočakali seveda. B. G. 3. Sklenjenih višin IOD ne kaže kar tako odmisliti, ker je potem vsako razpravljanje o spremenjenih okoliščinah nepomembno (irelevantno). Vsebinski vidik Višine IOD v KP, ki se ne upoštevajo (dovolj) pri izplačanih OD, naj bi po mnenju predstavnikov delodajalcev tudi v prihodnje ne bila mogoče dosegati zaradi gospodarskih rezultatov. To stališče ponavlja tako vladna stran kot gospodarska zbornica. In ne le ponavlja, ampak tudi dokazuje - in to upravičeno. Eno najbolj kritičnih gospodarskih področij je gradbeništvo. Po analizi sindikata gradbenih delavcev so se vrednosti iz panožne KP doslej uresničevale na ravni, nižji od 60 odstotkov! Zakaj? 1. Do 1. maja so veljale tarife iz SKP, ki so nižje od tarif v panožni KP. 2. Tarife v KP za gradbene dejavnosti so nekaj višje od tarif večine KP v gospodarstvu zaradi (izjemnega) določila, po katerem so težji pogoji dela že vključeni v IOD; v večini panožnih KP pa se dodajajo vrednosti (odstotki) na IOD. 3. Mizernost plač in izjemno težka problematika v graditeljstvu je bila nedavno ponovno obravnavana na posebnem posvetu v organizaciji združenja gradbeništva GZS. Ministrica pravilno ugotavlja, da večina podjetij ne more pokriti plač iz KP, še manj jih izplačevati. Sledi sklep, daje treba razliko med plačami po KP in dejansko izplačanimi plačami zmanjšati tako, da se znižajo plače po KP. Predlaga se »ustrezno(?) ekonomsko politiko ter podpis takšnih KP, vsaj splošnih, ki bodo... pomenile dogovorjeni minimum, ki ga konkretna okolja... (op.p., najbrž podjetja) lahko kmalu prestopijo«. Realnost vladinega predloga V tem predlogu je zlasti ena hudo moteča pomanjkljivost, če že ne nepremostljiva težava — vsaj z vidika prevlade nad delom kot proizvodnim tvorcem vseh dobrin. Že sedanja raven plač po KP je namreč precej - nekaj deset odstotkov - nižja od ravni vrednosti košarice minimalnih življenjskih potrebščin, ki še »zagotavlja materialno in socialno varnost delavcev«. Ce bi to raven znižali, da bi se približali (mizemi) ravni izplačanih (ponekod kar zajamčenih ali še nižjih) plač, bi to sicer omogočilo sklenitev socialnega pakta, toda takšen pakt ne bi bil niti socialen niti ne bi bila zanj večina delavcev; podprli bi ga kvečjemu (sporni) predstavniki delavcev, delojemalci. Komu bi takšen pakt koristil? Vladi, strankam, zbornici in katerim delodajalcem? Ali podpoprečno uspešnim podjetjem ali slabim menedžerjem? Ali ne bi bil to pakt zaradi pakta? Larpurlartizem z zanikanjem družbene pogojenosti pa tudi družbenih razmer. Takšen pakt bi močno škodil delavcem, še bolj pa sindikatom, ki bi za dalj časa izgubili zaupanje in veljavo (krediti-bilnost); te nekateri sindikati niti še niso uspeli dobiti. Grožnje s stavkami so malenkostne ali celo prazno besedičenje v primerjavi z dejansko stisko vseh prejemnikov podpoprečnih plač, ki se poleg tega niso znašli v sivi ekonomiji in povrh vsega nimajo več rezerv. Ali hočemo zares uzakoniti našo mizerijo na prenizki ravni, namesto da bi izkoristili vse prej navedene in še druge izjemne okoliščine v samostojni Sloveniji in predložili ugodnejšo, pa vendarle še dosegljivo raven plač. Pomislimo vsaj na možnost vključitve v Evropsko skupnost do leta 2000. Zagotovo nas ne bodo sprejeli - če ne drugi, bodo dali veto zahodnoevropski sindikati - če bomo delo vrednotili tako nizko (v izdelkih in storitvah), da bodo plače pri nas petkrat do sedemkrat nižje kot v državah Skupnosti in dvakrat do trikrat nižje fkot tamkajšnje najnižje. Prav zares!! Konkretni predlogi Konkretne predloge sem predstavil v brošuri Plačni sistem v Republiki Sloveniji, kritika in nova zasnova (ČZP Enotnost, maj 1992). Tu se bdm omejil le na obravnavana vprašanja, tudi v zvezi z odgovorom ministrice za delo Puharjeve. Z ministrico se povsem strinjam »v tistem elementu, kije najbolj žgoč, to je opredelitev in objavljanje mesečne višine izhodiščne plače za I. tarifni razred«. Ta element naj bi bil namreč »sorazmerno« nizek, vendar ne v taki meri, da bi bil dosegljiv le »ob Manjših organizacijskih in delovnih naporih«. To ni cilj niti pot do cilja, prelagodna je in pfemalo razvojna, hkrati pa nedorečena. Kaj s6 »manjši napori«? Za manjše napore v zahodnem svetu ni kaj prida kruha (brez nuje se še čevelj ne obuje), v razvijajoči se družbi pa bi ga smelo biti še manj, če že ne nič. V omenjeni brošuri sem za sredino leta 1992 predlagal najnižji IOD v višini 192 DEM. Pogoji pa so: 1. to je neto višina na mesec (174 ur); 2. tečaj za DEM (v prihodnje bi bilo bolje izhajati iz ECU) je prodajni na trgu (borzi). Realnost trenutnega tečaja (sredi julija) je oporečna; 3. predložena višina izključuje kakršenkoli razlog za določilo o znižanju IOD naprimer za 20 ali 15 odstotkov; 4. višina ne vključuje (težjih) pogojev dela. Gre za tako imenovano eksterno »enko«, kot so v strokovnih krogih poimenovali delo »razigla-vanje plastičnih delov« in ne npr. delo »čiščenje poslovnih prostorov«, ki v veliko podjetjih predstavlja interno »enko«; 5. izplačilo te vrednosti je brezpogojno in brez bonov in podobnih nadomestil za OD, najmanj takšno kot plačilo npr. materiala za izdelavo (enakost obravnave dela in kapitala); 6. izplačilo mora slediti najkasneje v 15 dneh po zaključenem obračunu; 7. višina (najnižjih) IOD se določa dolgoročno na podlagi košarice minimalnih življenjskih potrebščin doma in v razvitih (sosednih) državah in ne na podlagi odstotka od poprečnih plač, tudi za negospodarstvo ne. Za odstotek od plač se je možno dogovoriti le prehodno, dokler se ne dogovorimo o metodologiji; 8. podjetja, ki ne zmorejo plačevati dogovorjene minimalne ravni IOD (kot zdaj npr. 192 DEM) - seveda upoštevaje vse prej navedene pogoje - je treba obravnavati ločeno in v skladu s petimi možnostmi (glej omenjeno brošuro na str. 35-37). Seveda bo treba odpraviti tudi moratorij na stečaje podjetij, razen v posebnih primerih. Primer Za primer navajamo čistilko pisarn. Upoštevali bomo zahtevnost dela čiščenje poslovnih prostorov, vključno s pogoji dela, s količnikom 1,20. IOD bi tedaj znašal: 192 DEM x 53 SIT/DE M (variantno 65 SIT/DE M x 1,20 = 12 211 SIT neto oziroma okoli 19300 SIT bruto ter variantno 14 976 SIT neto oziroma okoli 23 700 SIT bruto V juniju je bil zajamčeni OD 18 500 SIT bruto. IOD v SKP so znašali 30109 SIT bruto oziroma 80% le-teh 24 087 SIT bruto. Minimalni stroški za štiričlansko delavsko družino so bili v juniju 72 323 SIT, na enega delavca, upoštevaje 16% dohodkov od drugod, pa 30 376 SIT neto, to je okoli 48 000 SIT bruto! Nujni mesečni stroški na delavca pa so znašali 19 687 SIT neto oziroma nekaj čez 31 000 SIT bruto. Zgovornost podatkov in njih primerjava je tolikšna, da poseben komentar ni potreben. Začnimo vendarle reševati vprašanja Zdaj lahko zastavimo ključno vprašanje. Še prej naj mimogrede omenim v maju organizirano posvetovanje Društva za vrednotenje dela Slovenije, na katerem je bilo predstavljenih 24 vprašanj - samo s področja določil tarifnega dela KP v Sloveniji - na katera bi morali odgovoriti predvidoma še pred sklenitvijo kakršnegakoli socialnega pakta ali družbene pogodbe. Ključno vprašanje je, kako premostiti velike razlike, v slabših podjetih pa nepremostljive razlike med (denimo neznižanimi) IOD v KP in dejansko izplačanimi OD glede na trenutne nemočnosti zlasti gospodarskih organizacij. V omenjeni brošuri je odgovor sicer podan, vendarle kaže povzeti skoraj enakega, ki pa je bolj kompetenten in tudi novejši. Gre za objavljene zahteve (pet) Območnega odbora Sindikata kovinske in elektroindustrije (SKEI) Ljubljane in okolice pri lastninjenju (DE, št. 28, 10. julija 1992, str. 7) in pa za sklepe RO SKEI iz Maribora (6. julija 1992), v katerih vladi med drugim predlagajo, naj začne čim-prej (takoj) postopek internega lastninjenja podjetij na podlagi listin o manj izplačanih OD. Delavci imajo pravico do dela premoženja svojih podjetij in tudi do prihodnjih izplačil (ko bodo in kjer bodo razmere to omogočale) na podlagi razlik med sedanjimi OD po KP in izplačanimi OD. V tovrstnih zahtevah sindikata (SKEI) je (lahko) razvidna tudi rešitev problema oziroma odgovor na trditev ministrice Puharjeve. Ona logično trdi, da česar nismo ustvarili, tudi ne moremo razdeliti v obliki plač. Dodajmo, da je ta trditev neoporečna, če ne upoštevamo še dveh resnic: 1. bolj motiviran, predvsem pa ne mizemo plačan delavec praviloma več ustvari in 2. ne gre samo za sedanje ustvarjanje in delitev, ampak tudi za preteklo (do nedavna smo rekli minulo) delo in za bodoče delo, ki ga moremo (ali tudi moramo?!) všteti med »ustvarjeno vrednost« s pomočjo instrumentov (listin) lastninjenja. Ne zamudimo zatorej enkratne priložnosti pri oblikovanju lastninske zakonodaje! Prav nenavadno je, kako zelo znan nam je kreditni odnos za kapital in kako malo za delo, morda bolj le na področju štipendiranja - ko gre za »bodoče delo«'. Seveda je povsod določen riziko. Morda bomo celo znali in hoteli zategniti pas še za eno ali dve luknji (gre za padec realnih plač še za leto ali dve), ker »vremena Kranjcem bodo se zjasnila«. Če zares nismo leni in neumni! Poenostavimo: vlada naj nam vendarle pokaže, kje in kako hitro se bo (z)jasnilo, ne pa da nam prek ministrstva-za delo - tako prejšnja kot sedanja — neutrudno pripoveduje, da v slabem vremenu ni moč žeti. ZATIŠJE PRED PLAČILNIM DNEVOM Sredi julija je stavkovno zatišje. Plače za maj je večina zaposlenih dobila, številni so jih izsilili s stavko. Plačilni-dan bo v soboto, 18. julija, in tam kjer do ponedeljka ne bo denarja, lahko nastane marsikaj, saj temperatura narašča tudi v okolju. Najpomembnejše zahteve v zvezi s plačami in položajem delavcev so poleg Zveze svobodnih sindikatov postavili v sindikatu SKEI in sindikatu delavcev tekstilne in usnjarske industrije. Zdaj ko to pišemo, ni nobenih dokazov, da bodo sindikalne zahteve naletele na plodna tla. Če iz tega ne bo nič, lahko tudi začeti pogovori o socialnem partnerstvu obtičijo v slepi ulici. Ker niso dobili plač za maja opravljeno delo, so 15. julija delavci Elektrozvez iz nekdanje velike Iskre ustavili delo. Podobno je bilo pred več kot mesecem dni, ko so plače za april izsilili s 7-dnevno stavko. Podjetje je 30 let lagodno živelo zlasti zaradi namenske proizvodnje za oborožene sile bivše Jugoslavije. Rajko Čeru, predsednik stavkovnega odbora v imenu delavcev očita vodstvu, da se je v dobrih letih uspavalo in zdaj ni sposobno sprejeti novih naročil, kaj šele prestrukturirati proizvodnjo. Dodal je, da se vodstvo 10 let vrti v krogu, in to ponazoril z generalnim direktorjem, ki je v podjetju začel kot razvoj-nik, nadaljeval kot šef razvoja in za tem kot šef prodaje. Prav v vseh vlogah je bil neuspešen. V Elektrozvezah je od 800 zaposlenih 84 delavcev določenih za trajni presežek in jim zdaj teče odpovedni rok. Na spisku začasno nepotrebnih delavcev je 251 imen. Te številke nekoliko pojasnjujejo mir in kulturo stavkajočih, saj bi delavci v kakšnem drugem podjetju zaradi kasnitve plač bistveno bolj robantili. Rajko Čeru misli, da bi tretjina zaposlenih bila pripravljena delati tudi za bagatelo, če bi si s tem ohranili delovna mesta. Direktor Boris Štemberger je skupaj s finančnim direktorjem Metodom Kačičem prišel na zbor stavkajočih z 20-minutno zamudo; menda je Razpoloženje delavcev in sindikatov je najbolj odvisno od konkretnih potez v korist članstva in na tem bo raslo tudi zaupanje v vlado in njeno politiko. Ocvirk pomiril delavce Tovila Ko se je v tem podjetju iz podržavljenega sistema slovenskih železarn prejšnji teden začela stavka, se nam je zdelo, da se bodo delavci vrnili na delo, le če bodo pred tem dobili plače in regres. Delavci v možnost za obe izplačili verjetno niso verjeli, saj so vladi predlagali, naj jim vrne lastništvo nad podjetjem, da bi si lahko sami pomagali do zaslužka. mislil, da je nezaželen. Zbranim je najprej povedal, da so ga lahko prejšnji dan poslušali na Radiu Ljubljana. Nadaljeval je s podatkom, da mora podjetje do 20. julija izplačati dve plači in da za junijsko še ni v zamudi. Govorili so z Ministrstvom za delo, ki pa nima denarja za posojilo in lahko le jamči tistemu, ki jim bo posodil denar za plače. Treba bo deblokirati žiro račun, saj podjetje dolguje precej denarja. Če bo Ministrstvo za obrambo podpisalo po- Andro Ocvirk in Dušan Burnik pa sta zgolj z obljubo, da bosta majski OD in regres izplačana 17. julija, dosegla preložitev stavke na nedoločen čas. Delavci naj bi do konca tedna prejeli ostanek majske plače v gotovini, in sicer 72 odstotkov določene s panožno kolektivno pogodbo. Regres za dopust bodo dobili v bonih in v enakem znesku kot drugi delavci slovenskih železarn. Ocvirk in Burnik sta prvi del junijske plače v višini zajamčenih osebnih dohodkov obljubila do 20. julija, razliko do 72 odstotkov plače po panožni kolektivni pogodbi, pa najkasneje do konca meseca. Stavkovni odbor se je z vod- godbo, bodo lahko z denarjem iz tega naslova zbrali denar za junijske plače. Po direktorjevem mnenju delavci ne smejo imeti velikih iluzij. Prepričali pa so se, da je podjetje na spisku tistih firm, v katerih bodo na podlagi programa vlade Republike Slovenije potekali sanacijski in predsanacijski postopki. Generalnega direktorja je Metod Kačič dopolnil s podatkom, da se za posojilo pogovarjajo na občini Šiška. Junijsko plačo bodo lažje izplačali, če bo prišel denar iz stvom sporazumel tudi o izdaji listin za razliko med izplačanimi osebnimi dohodki in določenimi v panožni kolektivni pogodbi. Predsednik stavkovnega odbora Josip Vuk in njegovi kolegi menijo, da je za položaj Tovila odgovorno bivše vodstvo in zahtevajo ugotavljanje kazenske odgovornosti. Z vodstvom so se sporazumeli za suspenz Janeza Branka in Borisa Žagarja. Če se rešitve, ki sta jih stavkajočim ponudila Ocvirk in Burnik, ne bodo uresničevale, bodo delavci spet stavkali. Kompromis med delavci in vodstvom verjetno temelji na zaupanju v oba šefa. Če bodo delavci izigrani, bomo imeli še Rusije, na katerega čakajo že 7 mesecev. Če bodo v podjetju dobili posojilo za manjkajoči denar, bodo majske plače izplačane 16. julija. Zbor delavcev je skoraj soglasno sklenil, da bodo stavko nadaljevali do tega izplačila osebnih dohodkov. Stavkovni odbor pa bo v tem času nadaljeval pogajanja o številnih drugih zahtevah delavcev, zlasti pa o plači za junij in o regresu za letni dopust. en dokaz, da v naši državi danes ne velja prav nobena beseda. Tujci na pohodu Glavna razlika med kovinarji in tekstilci je, da prvim primanjkuje tako dela kot denarja, drugim pa le slednjega. Jože Černoša iz Posavja opozarja, da se zaradi pomanjkanja denarja ob plačilnem dnevu lahko ustavi delo tako v Lisci kot v Jutranjki. Miro Podbevšek iz Ljubljanskega območja pa se o plačah in drugih pravicah delavcev vsak dan pogovarja v podjetjih Tekstil Ljubljana, Dekorativna, Pletenina, Konfekcija Logatec, Galant Ljubljana in tako naprej. Delavci Konfekcije Logatec so majsko plačo dobili šele po stavki in po številnih sestankih. Podjetje je deloma v lasti partnerja iz Italije in zanj in za druge delavci po potrebi delajo tudi nadure in ob dela prostih dnevih. Lastninski odnosi niso razčiščeni in zaposleni pravzaprav ne vedo, kdo je komu dolžan. Delavski svet Konfekcije je razrešil direktorja in namesto njega imenoval vršilca dolžnosti. Za podjetje skrbi tudi občinska vlada, saj ji je tako naročila skupščina občine. Stavka v Dekorativni se je začela 23. junija in nadaljevala od 30. junija do 2. julija. Končala se je z oblikovanjem stavkovnega odbora in sprejetjem zahtev. Nekaj dni kasneje je direktor zboru delavcev zagotovil plačo in povedal, da bo polovico zaposlenih poslal na dopust. Podjetje še ni prebrodilo težav zaradi izgube trgov v bivši Jugoslaviji, saj je delalo za njeno pohištveno industrijo. Ustavlja se celo poslovanje z Makedonijo, od koder je Dekorativna dobila kompenzacijo v obliki sedežnih garnitur in pralnega praška. Dekorativna veliko pričakuje od programa vlade in sklenitve posla z Rusijo. Plačo za maj so delavci Dekorativne dobili v obliki regresa. Dobrim delavcem obljubljajo 500 DEM Ob obnašanju Slavka Markoviča, direktorja podjetja Galant, je Mirko Podbevšek spoznal, da v naši družbi ne razume več ničesar. Omenjeni direktor vodi podjetje skladno s »kratkoročnimi ukrepi za hitro sanacijo«. Na tej podlagi je ukinil delavski svet, toplo malico in suspendiral delavko, ki je bentila, ker ni dobila plače za delo v maju. Ukinitev de- lavskega sveta je direktor utemeljil z navodili nekoga na občini, s sanacijskim programom in ker je z njim le izgubljal čas. Za ukinitev toplega obroka se je odločil kljub temu, da je bila večina zaposlenih proti ukinitvi. Sanacijski program ima dve varianti. Po prvi bodo najeli hipotekarni kredit in skušali dobiti denar za ohranitev delovnih mest. Prodali bodo vse šivalne stroje in drugo opremo, proizvodne prostore pa dali v najem. Proizvodni proces mora potekati nemoteno, če proizvodnja ni končana v osmih, se podaljša še za dve uri. V zadnji točki piše črno na belem, da je treba delavcem, ki bi motili delovni proces, takoj prekiniti delovno razmerje. Druga varianta sanacije pride v poštev, če Galant sam ne bo sposoben izpeljati ukrepov iz prve variante. V tem primeru bo partner iz Italije Galant dokapitaliziral in postal njegov večinski lastnik. Partner iz Italije bi obdržal vse »dobre« delavce (vseh je 75), uredil bi tudi tehnologijo in prodajo. Zagotavljal bi redne osebne dohodke v znesku okrog 350.000 lir oziroma 500 DEM. Miro Podbevšek je v imenu ljubljanskih sindikatov protestiral proti ukinitvi toplega obroka in podaljševanju delovnega časa, ki ni povezano s plačilom nadur. Zaenkrat ni uspel. Obveščen je, da je direktor že prodal šivalne čevljarske stroje in polovico poslovnih prostorov oddal v najem za gostinske namene. Del podjetja je zdaj pobarvan ru-meno-rjavo, drugi del pa je ostal siv. Ker ljubljanski sindikati sami ne moremo uspeti, bodo skušali svoje zahteve uveljaviti tudi prek družbenega pravobranilca samoupravljanja. Sekretar ljubljanskih sindikatov ugotavlja, da se je zaradi izgube jugoslovanskega trga pretežni del tekstilne industrije agresivno usmeril v izvoz. Podjetja so dobila veliko naročil, zlasti dodelavnih poslov, in zaposleni zato delajo noč in dan. Kljub temu so podjetja brez denarja. Direktorji iščejo krivdo zlasti v državi zaradi previsokega tečaja tolarja. S pogodbami, ki so jih podpisali v januarju, dokazujejo, da so takrat računali na dobiček, zdaj pa pridelujejo izgubo. Zato vsa podjetja v teh mesecih gospodarijo z rdečimi številkami in delavci delajo samo za obresti. Franček Kavčič Franček Kavčič ELEKTROZVEZE STOJIJO PRIROČNIKI U SINDIKALNE ZAUPNIKE, STROKOVNE SLUŽDE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE • več avtorjev: KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Cena 520,000 SLT • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči.Cena 350,000 SLT • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil Cena 520,000 SLT • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 520,000 SLT • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 350,000 SLT • Aleksej Cvetko ZAKON 0 POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Z OBRAZLOŽITVIJO Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in .111. kategorije invalidnosti - Sprejemni postopki za uveljavljanje in varstvo pravic, revizija, sodno varstvo - Organizacijske spremembe - Kako s pridobljenimi pravicami. Cena 500,00 SLT • Stane Uhan: PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače Cena 400,00 SLT Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«. Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-298 ->š--- NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIBOČNIKE , Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo izv. • Kako uveljaviti ...........izv. • Moje pravice na izv. • Stanov, razmerja ..........izv. • Nova del. zakon. izv. • Delavci in uprav. .........izv. • Plačni sistem izv. • Zakon o pokojnin. Od 1. 2.1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:.............................. Ulica, poštna št. in kraj: ...................................... Ime in priimek podpisnika:....................................... 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne:................... Podpis naročnika ■■m 'ro co co co ISI a.a > “ l| « f J 3 ^ >° 35 'g .3,>S ^ g •C’2m>«£^n3 g .-^ a § oj ^ a -e -S - o o n pCTjg^COOgpH^ o^Q:^ w ^ w cu f iag.ss « g o-s ^ ■s-S§ g g OJ g CTJ >0 S ^ ^ 'oJ ^ S'gW ij^S >; u ra .2,-2 ^ ^ o:2 - .2 « -« 'S ,§ o ° S n Mfiinril ' -S 2 3 -S g N o, N3- l^o.S^O^cd^ 0 rt 53 5’ >“ .2,-2 '5 § .S > c > ^ 'P > P co -m -:r! O l^i ^ O .N •£ CJ S> 1 o 03 w -a S2g , c ^ ^1o| w§c|§>a V .a o n as g-^ ^ ^ .2. 't 2 IllltllŠ s -8S»p8g 5-ilopaB“ii ^si“1 Piis 'S -S ■^5’° g > Illijifp- g.S o^.>aj'iJ2KrJD JE •ssf-i2u>>coSaiaJj>‘1>'rto 01 g^e g g| n|1 ° a^° ra g > ag a| o^-g^g a u N § S g s.g 3 1 g >>2^2 0 > "--' °g'§Spo g >§-S g-P^M ®.9* 'c^k N3-^° «| = ■= i^d^goi^a plpltažll-ll I -"'a ^ P 'h :;^^o a -5, rt “ 'S o ° • ^ ^ ^ g" o ^sl:aS'p >-|,s >s ^ d ^m g ,0 o c g n lflpsip-.pl s 'So"gSaS C |*'5’8 i •|2^|.2,3 g g 2 s Is g -Sr2Ci^J^2'-drtNo-^'a >0 QJ > *3 S •»-j i £ i o C co D Pi n, •r-* 2 -. tlfi H ^ Ph D ^ I^rH a > ° g ^ o • o> >0 T3 d -g ^'-si'g S- s g N ■S >3 2^ 2 s-s a ■S g g s o > OS o O > s s -a o .2 -a s > S g co .0 ^ 2 ° 'G '& g o g g ^ 3 hna>s ^ >g '3 ^ 3 a-a2M-s .-'g o N M g a ° - d E ra «5 ra ra +c co s= »-xs ra CO 3 ra IM CO co co ISI u ra ISI s ™..2^ 2 šl-^a-sg-as^il^^l ■^q s £>g «||| a^s al §ls 1^11 sc ^ coS g g N '3 s . rt .rt -2^2^-|'2'0 ^.2,2 > >a ..2 ™J-I—1 P P Cw , si«c ^ 2 g 2.S a a ° rS 2 ^ a g > .v* g aisŠ!:sllč®if ST d S J3 H co c« o O .. P S ^ OŠ' SP f v N 'g 3s ° £- J g 3 'G -S m2 O ! ^Cfl S co •>-l I p ^ cu s 'a” g _ s ž N +3 o I|a ~ Cd OJ o N g 's? a o^ 3 ««3^0 ^ >0- 0; a« m •° 2.c s S, >« JZ s E a , 5f> 1 P» g > s %g N 3 (D • P» co P $U 2 oj ^ g g c > & 0 N MS o s 2 g ^ 'V -21 '3 g 4 U ^ CM g^al toT3 53 iir-8 Ph-P co ptp^NP.opHJ>a £ £ > co ^ g T3 ^2;g|2 !|llS 'E M >u .S 2 •'HiTi . C/j co p{ C) ^ -o cu 3 rn o ^ s CC ° ig 'g S •5’.> 2 o ^ 5 co ^ o fl 13 - Jlipi! s p?! ag6;g ? ? as sl gg >u 13 II-p! lip ^S\2P Sp | •ffs ° as a« nI| s p § “il-gi! «| 1 o .2,3.3 2« cog-glg^^ a^3 -š g>l“ts;g||ss^g 2S *:;iilill^|l?ili - W) 0) rt >2 a o m .a 2 “ S co “ p •rH C ^ 5 g 2 o-| o •^7 > C ■'■p Sj C P O O ^ w' ^3 Sp§ g g W°H ^ '.TJ Oi >g 'G a Š -o rM I 3 23^3 5b > a So rt ° -2 'r 'dM Sgsl^ gsls fl g S-p ^2 ai»sj ■2-3 &-2 g 2 i o a^ P f2 ^ N ^ 'P g g £ 2 > ^2 ^ o 2 'd 2 > S 33:aa ,.u C/) PiTS o ^ CD £ £0 8.|g^ I"HOH 8S|?-3!is a p ^« > >» 2N M -Q g ^ > 1 _ o; a 2«a'S>N o 'rt aJ -g,l g g jp .2, “ ^2^,0 ' ' P,5 S S S w >l^loo.a,l i-3* 1 W — MrtHCN>rtrtrti— rtrt, mu Vrt u IS CM cn Jjjjjj M Og§pHpHa^JPs>>a, c-1 ca >m o c c -o ^jq u oj o aE g |t?|S|. •“ « P d £ P, N d ^ ia1 2 «ts 5 'g i ° n' « 2 -o ^ =• s- a-9«.s pafSs I tlll ^3 (D P O ^ »og-S-S a S O co u s >3 rt, .5,a ž “ 2 ^ a 143 o -g >" "§ tS irifia- fs-S-Jl Tj CD ^ Cd _ w >co 3 >0 rt -2 -p d O O 2 XI <3 P T5 > co '3 3 > ž > 2 2 p ■;? g 2 p a« p p « fl 3 N ^>0 p > :p* 2 p ^ >w ^5 ^ -rt "oj _Q »co -P D ^ P. gad- O 1 •-, •7-J-’-l -4-* CD ^ co >0 O d) CD X ^ Hg° a-a a >N 2! P Oj 3ci >0 •rt,jri o> ra 43 3 _ p.„ g ills Ur- «a« s ^°2 g 4 a-Sl 4 lf« P P r" tifiH N E-t 2 2 ■§3 CO dto g 2 --o So o o g ^ o co £2: 00 LJ ^ Pl ¥^St| 3? §5!“ o p S a •- 43 •^2^ žn ai^rtrtio O-rtc0--rtNNNCj Ssfll|§l 4g"|S.SS5 o p. S^iSig;2 3.2, »3 § d ■2,Sa g^ G “ ^ co co o co ^ S rW Oi CO >Q CD t-i a ^ 2 g 2 m . s?o 3Ž s mm4 ;i a ■* 2 -o « ^ S i ^ ^ » -Si 5 o ■ a f? «i1|“1!il ° p-d o s iiiitiif -i°!>S!l -X C (D ^3 >.2 2^i«'3a^oS?os aNo;«« c0om$f«°S^o2do s g-g-a^ §p 2 i-g £j o o a~ ■n*** Vil lili š; j«« š i?|-s-s|š5 J2 |sS|o ' 'u;n.2g« ^ Ph>U Qh o. Pi-M CD - O CD •p..§ £ X 2 o aPPgl2aJp||š"d agas ^-p-s 2 a - s«co.:^ g o °Soc:x!2202p-a-P 2 rt-03-05 0 ^ ^ aiPS N -S o, a°S 8-32 >n^ o2_§ ^a^olo-soi^l »g.a2|-^c§| ^JSoJoc-oIs.Še “ ^ ^ ^ o --a a| |« « P o g| P 01 ^! .sc, .a N 2 m ss jo i.|=||! ScoO-ONrtiD-xOo 0 S K “ n ^ 'G O .ES,^^2a:^|^|2 g^ J32 g 2 £ « 0 ^p-g o2 a p-p o tlD 0) n -r-j da|f^.a-2. >u .5, 5 - W) rt +j -o .-, -rt, ^ Ig s ° aa^-g >a5 7|.s^|aaSd aa« > g -s s 0^2 g ass o;>o>^2|||| d g g ^>0 §)-£ 2 ^ 2 a 2 2 S 2 aO 2 s •^9 O •F—9 -c o d ■ s v a « O) u > ^>g|-^a2a a S m > -° o >;g g o g o -s: a2 caK o,>o co tj > g > g illlllll sials-g -A2 s i A2>i.s ais gi2 - g.a S p^g « S art-^ gd2 >’Si ;s-Sirt «> Pco-pS S C/9 CO a a iltis "ifif I O ^ c« O O ^ C O W)^3 d ^ o ^ ^ cg2 . i i g i 62 i a« g i i i i i-« ags-i^-ia-a gl«-7 g S»s g gg Pa-2SPP P g Pa 0 2 2.2, PaiPjo-PgapppfiSc^o g>o 41 « o 6 m.h g i is g-aa« g-p2'2g>s i g asi s g^l 1 g-§|2 g 'S-s S2igaa.|i22,2gg.sg.ia|ž; a co • >Cd >00 w OJ^CnJ co e g ^ o« ||f g g > >|| 5 2^ •p^^^.5?^g|s«-2^|p-2-S2rtO„PggS > I s 11 ^ .s, > ^lllllll^^lll o-S||t|^ S p CO 5 .P, P N co P ^ c? _, D tJX)X 03^5 "lil silil d >. N N Qllflf!lfl^itllliialalltlllgl°1llll0ll!airillllirial^lslllstlll¥.s!r | S® g| | ^ ^i:;*;:i^:;®:i®:;:S:i:S*SS:;:g5:!SS$SS^^ . S! $S .1-.-- ■:v.v.^'.viv-:---:--.-.-:‘A1.1 urnim millnnniSnnnnBtiiiUBiliMniVa ___ rt. rt..«,«, -.S rt, ~ rt. rt, . . . rt, rti • rt, rrt, rti ^ rti rt , , 1^1 M. M n\ n\ M - /~. rti-*i-»^i rt, , •• ni • I rti I 1 I d) r-i /-, rt . a, | | -r—» | ... :•>: :•:•:• >$: ::*: :•:•:• :•:•:• .v.; •:•*•! :•>:• •:•:•: m *.v. :•:•:• .••v :S ss SS ••v. :•:•:• :* W: i« i SS f:‘i i m m v* :::x :•:•:■ .•.v 1 » CA >« »CA "S s ss •rt. o -O O > 1« M a T3 O a °£ Mg o ^ — -rti .S£,— a s ss •” > ss 0 N 1 5 to « .S -S .p* I C« O t£ S) I gss =|.s g: g>J o a 1.5 | i •S .2 <=> o o <=> c=> <=> <=> o <=> <=3 *—3 c^,‘^. <=-i,<=t.<=^,<—i- <=i. SŽSl^sScŠSSS s <=> <=> <=> <=> <=> c=> o <=> CPP <= CZ^ C=^ C= C=9 CPJ^ s^šl t-— I—T OO ceT c=» ,—I 09. ,—1 cni ,—1 srsq to 00 00 ^—» 1—1 1 t— -rtj-* c—rt> rt—1 cr— ,—š 00 <=>C=9C=>C=>C=>C=><=> PO CO CO^ CO^ CO_ co^ co^ co to rt-T T—T c—2 <=T co" co~ T -rtt-1 09 -rtt< CO C— ,—I rts»< <=> OO —t-' 09 OO co co co co o co co c=3 <—L ‘—L <—! co^ co^ co cvj crš' 00 co 10 09 -^±2 co 09 OO C— to OO LT9 C— CO 09 SOJ IT9 rt—I C— SOJ CO -T CVJ CO <09 CO oi '—Š 09 IT9 po co -rtt« iro c— 00 »-—i c-2 ca •s ■p — "p rt--3 S « as -S -0 S -S I e -3 -3 73 p -S rt « giiglliii i.s.iiilj- ; « ti P ^ P p g M • r-j 3 N > r2 3 •fH CA r2 3 X co o X >o co X X co_ £ •£9 r^H • 1—I >N 2 a P OJ > o >CO sO O O' P^TfH D TfT “X 1- CO ■q?X N ^ (D O x r-a TJ 3 O S-p ^•3 aj OJ (D N co OJ a a X >0 O >co g.2 > -g | «-c a o 2 p >0 g cd 'P) rti O -ai=s N ss -rtH C LO -fH 'o 5 bo £ o o O 9 T3 ^ W) g O x P, co g 3 >« g L-i CS1 CO _ Ci S ^ ^•ro £ ^ l-a «g S I 2 'd §5 -g-S U oj Ph > > CO p p I a a-s ?: 2 §0 co X ^ P. _. -rt- co OJ CM 1* X | -S |-§•- g «-S -p ^ 2 ;2 > 4S,h ^ 'a?« a . OJ O ” o pP CDt—tO.^jH O ^ > PX> bCNpL,T3C0>X Ph Ph > ■p g g-5, 0-3 £ p ^ P O oj •Ss-s g s.s«a g -« d E N gQ § 'S 2N p 2 2 a p .S g 2 ° « 2 2 ca 2 53 a^S2 • rtH la §,0 M>g 7 > 'ZV 2 ^ «111 o ?- 5,15 P^ O OJ N 2'3 o-^ OJ ^ ^ O X ^>W3 'o .s | a.s, d co ^ O CD p l^lfl g) a’ S S |#° k Halips •-šs|lsg| o S > >-g SŠ22-P S a ° n £;3a 2 i ^-O a w '3t3.S--s-3,#| ^Stsgas! |lM>.sfa P 3 g "5T g X x nrsUz ci-sJ-p s - ^ ^ s 2 3 p « • ^ a2 2 g ^ § g ■p — M ^ a ^ c S 2 a,rt|p\š I7 :P, o o 'd c ■ ■ ^ rt „ - s! 3--“Es>3“o“'P s ^ > a.rt d a 2 S 43 a I a^ p-« o & S > ,§ ^ -a a'S ^ 2 a 2 W^^|822^a2 -! Hi > »Si-3-o Ph>o n n CT3 £ > Jh > O) •rH .tC OJ H-» G i 8 -♦-> -i—s CO "S S" II ,s -s §>■§* 0.-0 ^-g ja X X s s> I t P 1 000CDGDC5000 OOOOCDOOOO OO CNI CO 1—I LO CO CO CT l>- -T irT X co co czT esT > tr csj co it < CJi 'T IT lO IT CO t-H 1 oocooooooo o o o_ o XXooooario'Xo'X CNICOlOCOO^Ot—It—HCO COOiCOlTiTCSICOtOCO cocdXcdcocsjoiriT coco^T^TLOcoirasT—1 <000000000 o o^ o o^ o^ o^ o o o^ cTXXio~00 oo"XXcT T—ICMCO-cfOOCOlOCO •^ITOOOr—lOOCOlO Ocd^OtTC^CO^T IT O 1—I CO LO O co T—I o CO "T -T LO co 03^5 a «^-P S "P 2 a « > S IIs 2 I p^22^2g^, PJHj-h^CTJOcD.^CO W^cots]ts]pqiS]>£; l . j—j H-I I—H I—I t—H ^ I 1 X ■pf X cč X dj sl .“ 23 s a0-1 |ti CtJ n ISI 145 o 2.^ w tre CM co co 'T CM co co ■T CD X 'Sl C CO c Jh o c« p v, cG o ^ g" O) o OO ^ rrt 2 - 1« S w s a i -p->p § > '3 a"« >« —I 2^ as '2 p £ p g2 > 'p ^ G 01 O, ^ a 01 c! W S o 37 m > S2 s a ;§-,š |a-S p §2 n:t3 o CD CC3 p 'CD tH 2 a" a as P-" kp P CD oj N '77 N c P co C co CD a; Cd mS* 0» a a 2 a a 3 i > .S A g 'a "g "P 2 8 o So>-^op-a2 p p 2 '> 'd2 g a f- p o Mn p a -.H ol"3 «2 2 > P 0 >P 2 a o a -1 i 'o - > N .2 S 2 'do ,§ 2 ra ra ■— »CA B S >u S -t-* c 3 P a a O " -°I^2p| P PhX CD T? co O cj n! £.8,3 P f| .Sl Is II >N , 0 .rt 2=2 ^ P g -g a ^ -§2 o ft>8 pSIvS5- §2« «1 ^SgS^I p p“ g3-5,0 2 ilo3.dSQ|SS£ Pili 2 § 2 o 2 ^ d, š as S o X : 2 ft a o SpO;n - nj-rt-c o d "d ^ •--, "g 'a -g id -S S-itŽiH !^al||l|ll -f&S cši r 8..S S &|..2 »■S|2| i-S-ai-gta^lgl-aS-sl 4 "^1 sfss=i?»šs'sgl 'G 'd g S ^ d a >8 o a ;i dd g Ji I G g g"tu g p o -S, 3 S-d^S-ap 2 2|a|^o^ »|f E-fll 8 g^-s p-P cT O >00 p 2 >2 a'.8,-g 2 o. >2 ^'S;G " d -d2 M g 2 2 m O «>s “ £2 a? > > a o, •8,rg > 2 g 2 - sSšlfsl aj-Ss s |! O) o ^ CD P P u ■ 1—» p^TJ >cdBc 03 o > £ § O ^ - CJ 5h X X > O > X| ^X o D* D* •t ._i o ^ t' 8 3= p £ IN §0 o g a > a7 > p .p oj a ° g 2 N 3 22 o-Ii'p ^p-a-S-S^ >£ 'd2 a- 3 > i^iJU oT^% 'd 0,2 > 2 'p 3 2 H ^:dg -a a > > ■".p §, 2 §> a xi n a o 3 « “PS H > 3 'S - a L - N 14141144 i|¥^d-gž P^ 3 « j-lf ;Ps llplj p >p a? g 2 - > ca 2 0 « P P pS> 2 g 'a g 2 2.3 ^ a|-S's^“.s 2-8 2 a||l£ -^ilo » • 1—i CU 1 rt p > OJ _ , ^ X £h w a a Š'g S n “ S >.o-S¥1.p| a x 'g 0- “ 0/2 ■3='d g a a o «flt«-«'Sp|;p d 3| £ |a| >2111 ^ is sim ir o o £ ^ 1 iS.šSg»a,!|l!lS.||.|||| ^ 03 o OJ co -r-*^ X ^ O OJ 73 OJ Sh T X Oh n PhT3 >PNo-POhP^1 o O G ^ p > c—i 03 O .g H p -« rt->S z tlX) O -rH X a S g2 l;sfs Ilfllll! II O O O) 7! ^ X co lipPl - §'8-5’lll «0»g.S^.|2S|||| "O II ^ It-Mi i^- ,-S 0.8 Ul -|| !'§•§'§ asi lun i!'5fi!iill S SPllIMlilp le«11*i!«|||iJ{* Po "oSž o "‘"R -§llo|§§|1o issiiPiPiir ■s^l¥ a -8>0 8 w | ^ » T ^Ulliso Ulil 1^1 «^ § go, -- ^ - ~ °s §*§, sl 1 If-i! 1 Sl i Sa1114!•§114 |J 111 risisfit 98-3 r! rt-2 § aS I"!l ri|| i|l- o g 'S -S S"^ >0 o •O S-e £ ali a Pl§ .ll>l ll^J g 2 G »•S _T tSj rs cs O F9 tl •^'0 1° ¥-s O <5 -i >S rS o-S-gl 8 0,3 a^ g s -~ ■S ,c3 S .0 6 2 « s ggo§S'«73sw “oss8.ssa^ ju.s.oaa.EaiBo^^N-asia-is-g«1--, o -5 - ~ w f«i!ii?s*iiiijfi|i|!ig!!!J!!ii5s ^s-|?.ii|l|| , 1-22 I s n 1 § rrs^a 3 8.S 8 2 S g.rt-/ ^ |ri gl-i-sii 7S2 • rtliašilPsI ..., tt;>#»|>|«{| ip 1» »*;%!?* lPssP.^I'P-«a" as§-:-ss Pl«%2l¥!:Sl8|ig l-g 1'il d Mi«-S y sl::»|;g|,^ ll^l o? ** s: f*«% m*':iii;i *: isl« 3MI1H »I a - O d-S 'S a S 2 -M V, S 'e> »“^'aogrt - § c -S N g» 2 S e a4/ Ii«i!»»ilfWl!jii!Ii|i1i!fii I £s «ifflllJ9l!Bai*i 1 Mi mmmm m mrni nm i i? f m i n i ia > & •B >:::■' b; i i I 1 i I I 1 i i i :B 2 8^dAdA A-ig^^^diS O S "P g a « d <« .rt :5>^ 5 3 ^ r >« g, “"p -a-^ a.sSl O £2 £ P ‘7 X CD g-S Sa.2a ^ rt - g a.^a g ” I t*£ ž 2 O al 2 g 12 «-3 | g > ^ - h g 3 e -g « I I .*.v >:v i i •:•:•: 5S BJ ■<< > S Co i-2 chX^ I o'S 6 'P 2 « sa m 603 3 3 O P ^a § 8l3 2 <3 £ P f i go-p g s|IU l^&fdŠg-a 8 llllpall s-c oj o os o , a S > x P ^ p<'G o > ^ s x - o 2 “ > 'p I “ G 'S ^1>aM2ptd2ft-&Sx| ^ a ^ o > p£|-S=> §H-° p >S •- p o n « 2 ^ 2 « •? rti o*' .N O P iimrni 1 'S>0 8 3! 824i S |.| P-< io 7 >0 š ^ s«1-26 ra |8j-B2§^.p,a.s|' «8 ; J2 0 ; TJ > O p£ «1 0 a 8,2 a a ejs ili!i««i<*iiisiiiili .gg ii ItEiflr Illllli •5«— SK S G a 8 x .S 'a o 8 0 S 8 ^ S d a 8 -g . g •« rfrrtrrmiitrrsm 8 Š SiSo S S-3 a^ S a šš d,:« p >3 O _______ I? o « >!Šj M o iš S M 8 d > OJ Oh ) -H-3 ' & CO S: s I 4-S :•:•:•:• P ‘TL 1 « 1 1 •T '57 03 > > X .7' C K- 43 tu s o ^ u» d.P o 4. c ga g X >n -P :??'a ?P2 > 8 > a 2 "P S.p3|ai|^o^.« •'-»'-h co t:t?> > ^ OJ ^ 'g 2.2|'a 1,-8 2 ax -S 2 p a>0 a l-p^rs^ g>| sfisl-plllišs^-s 1x N j a,2 Ji NX rt P^ “ . . ^ G >£ — x o ^ o 0 2 ^ ^ X 2n p 2 -8, co o fn T OJ p°-«'3w“a2o w. o‘P2-g£>;3^x;Pg^ spg^l^s^-sS^o ' t|4|S-°'š« O o 2 O : s^-g^pg' £ 2 o w r 3 s p > ° 'P-3 S 03 Qh c> 'oj . ^ CT3 :.£ £ §>o ’ a 1 OJ X tiill lil co co co 2C CA ca ra ■■■ra ■ MH> .E 00 ra = ca ra || ra e » ra s 8j ‘S 7 M S *S Oh O £ co iX M •3 a .£ G a -p a - > > oj ,-7; g o o ■" P 5» so a .rt- a a o o > o 8d « p x ^ O 82 S-2 > 2 2 o 2 m a X v; c Ph > S - 1 §H 2.“ ox2 ax G Oh P rt X P 'P 4.|l4|i o P O 2 D, a, Qh>M > \a m “>ro a £ §> s1o¥:sl niN- x a_ « £ 2 as a • N O Ph ra u x a a ^ X dn 3 m •■—»"O cd2 rH > a p 8 2 S 8 a -2 £ c $ tii3 O co *S O >N O Sd N O £ en • H J iS 'O a »H O 'a A IS 2 Ph mp 2 x a o S g 0 to CD O •£ a >CD H > g 'd-2 p x •3>S §2 S > ^r£ ■5.8 a Oh •" I-3 4 4f g o CD X O O •31Š - £ a S § ‘£ x S .2>g 'a p-o x a 2 > ^ S §,2 o •¥-S s §1 s CD OJ CO OJ w p p a -P a g W o p,:a, G co CD O C •8-i _sh a a XM >S ■S, S x ; N Dni £ 2 x aj. a o. h, .o 3 o 0 2 3 S > >« .rt- N ,| S, cš -P ^ 'a S a ^ § rt^c 3rt2«'2'gga.o2 £87° |-S2.g 1^1 §^3 2o2S N x -S 3 2 |_^ OJ g-1.3 »hN^ s - jj J-g22 ag-g-rtH-S« : 3,-s ss^ 1 in ^ 0 ^ o -S ^ 5 ^ oj Kog5if*»■*«„*« a -a rt M 2 £ I 1 -S,p s CO ^ N 77 2 « p o £ | >co CD fl, CO OJ ’2 0 £ ^ o |I,e.8,'3 P p <9 d . 2 g « > m -a -x 8 > •" :a, §2 ||33| •g x « > .i"« 1 p um 0 a?¥p- ^ oj 9^ 2 ^ oj ■XJ -G,X CD H g _ , , {»l8!«g{« “sil4SB ^ ^ X SSrt 2 x S 'G > 2 lil!!lili? »INifill! »illiliil p " > 2 § &2 8 fi 8 2 'G 'S 2 p p:|| « F—H >1 as 2 x x p -p S « m m I “ J 8 o > b a ,g -§S 'm a oj G OJ i N OJ TJ O tuo o O CD 2 -s §3 > ^ p >g > § p > § 2 3 2 2 2 n .^, > «,^3 7x s-niši Uti 8 o :a a 2 >3 p £ g S s p 2 & g d 2 2 a 8 « g o-o>>Pm>>PHpaP-rt .|= 2,:a P1^ o > §)2 2 rt2x.8 d •^s d bc o CD d N 4> bto d, =5 o Ph O £ co ^ «.p53 ^>2 2 o a x- 8 « « >m 3 P gla’« ^ rH ’r—i CO lig “ x X p'dl « N »2 o . P ►h . aSp^pS^3 >TtHa-rtx0a>'t|PP p fh Xa2PH>o8N oWd^l S 2 1^-8, gQ2“«9pa,P.Po «MpHrg gopa^ PhO o o x m 2 d m rt « d Png 2 a P S) 8 2rt2gQ3:x°o2 o2 m^-p £ p0 OJ G O . >CJ > G2 ^ O Cd O ^ ^ tlf) Ph O O O ^ TJ ^3 1! •H-3 (D 3 p •r—9 CO OJ CTJ J-h >CJ &> • F*H lulll 5 § a 2 'i “>3 ¥2 > 13 2 Q .2.So||«sg-gapg iSASf^il^r o o5 d a 3 " J2 « 90 x P £ "P H o X •'■^ o o „ ^ Ph.8,o • O 1—H ■8, > ro X '57 OJ t3 ¥2 a X X 'a 3 •8,2 P co £4 u, -a 0 S >rt, o H-o a o^a x a ca > ra »IM g>x 2 rt p 2 J 2 2 x b a '2 n P o o x C/l O fe g • H X o TJ • H > jd T3 • £ > d u Ph P oj ^ > X O O X oj X N x > O o G a s 2 Ol m a o x a ge g >2'a^ w H,,, oj CD X oj _ OJ > I < J7 • rtH O P X p, G « g 2 p >8 -2 ^ aiG a c« 2. 0 ^ x P G N ii 141 a.S p Ph« - 83 2 '.2>2^1tta .3fl 0artrt>>g2$ “'d73- g •" 0 2 gg32^p°>4i2P°GrtM2 S°P'n£Q.P ■« M-a e 2 3 cfi p .8.0 2 o >.« 3 g M Mre °ž t 22^x2 0^-2, S PX > g^3 ■ 20^og|-2^«o70 8 ltli||4|l*sls »i&rr«' oj o ^ ti/)‘G N -rH 'N ^22 g p a S 1 Ir lil > Šo > g* 2 -p £ 2 o3^ gn>^ 2 2 -8 g 2 a g 2 2 g >n a -h 2 g 3 2 ° 8 p o ■« o s S 2 > G 2 T CO CC Ph O CD £ 27 >N % «82>^2 S -230^3 2 2 X N P a cs ■d s DhP o"'a 3 2 -a G H-> H—3 p S 2 £^2 p E-1 & M 2 . .w > 3 X rt - LU ^ 'G B OJ M^g-P P X P.O g « ° O X 'N rt 53 P m G O ■|o¥l¥p ^ o) tu a 3 > 2 tx ^ a o 5 d « n rt P I^4032 ^ 2 a g ‘E?2 - . .. 3 a ^ o g:« ^ojrg.G >w?'§PH> :2 a »> -i-t O -77 kyD G rH >g .23 "S ^ f g O CM d .2-g ;2-S H O >CD 0 o-Š ■g p p 'Srt--O OJ H X ^ CD G 'čS G T ‘> 'B 11 3 G ftrt rt “ a n . x . d’ ra :=• l“llllg.a 3x |«HP d «^5 Q,X a1 ° 2 2 'S 2 CO OJ4 ^ O (D X ^ G X iG,^ 'G G X Q? G g OJ rtP ” a a § P OJ •77>N r-H •T" ° X C/^ X CD TJ > 2 a o. a X g N 1 "H N > O O 0 23 o g >x « cox^oGG»-»>w pilil ^1 •77 oj Jh CD CO Jh |.p|?e-rt axl x a > p 8 en 2 o 2 -2 « .p ~ > O g ti/) 1/3 oj X X P OJ Ph S ■,—* ^X 0 0JG7 £ -t oj X CD co >co -r-j OJ CD G X n O g 3 o q 2 2 rt ot > 2 2.8.0 « a '«aa-.POgg^£S3g 3g2 P P« PhX X ,0 3*3 ! aa^s It JiS/a«3*’0 p 3 > a 3 90 P o X X o 2 s .« Ph _< fo p_, OJ T3 X t Jh Oj ^ r 3 2co ^'g'1'i 2- > ap S o ‘Ts o 2 a S x 3 .« c o p tu- g 3 flSt; frill 8 a S o -rt,x ax °-P’«pP_cH Sa«n3QJraPPXl'd”28x r* ^ r-H P G O >■—I^OJCCth^G X > > IšIlpMifiJP!! 8««:drt3 8 2"g^^.4g,1g a m x ■■ ■ X -H, m x X X 'o S f P o -!as!š a o 'a « p 2 «,g | S O 8 2 2 A a x a2 S X <9 N 73 p o> -a -h ^ 3 ^-§2^-5, M tu a .a g 2 d N S • I—< 1 •. • I—< >2,'d4 oj TJ X P 3 ^2 > I3 «2 a § -^-g 2|f S ^ aa.p T F—t ^ -rx (D ro f 8 S 2 .p.a 1 o x > x o 3^o > CD > G rt O > |2d'd>gM ^ > N,2x ■ p 3 P X r , r—H rrt 1§¥ G X T-J TJ T3 O Ph O N -P G > G 1 o, M 2 > o a oj a a 2 -8, 3 n g Ph« g * 3-, tu X C9 g .P S >1 M.° IgMM §<'3 m 3 3 tr i OJ ^ 8 'a 2 g > > a2 2 «55 x .£ w 0 a w >’aM a 1 'P TJ k* ^ |l Tl P G rr-H M >-x p 8 x p :d ^ a a .« > p 2 N x Q a O ^ 2 « 3 8 a .2 a2 2 x 8-š Š« G ^ G > >P oj >P >S 'p g .8, x.8;^ s 0 o’d2 33« « l|s° O G G G CM 05 05 -Mrailiilši - ■g5 r t-|31 °a •rlini' ns o3uXrti X 3 ^2,|-2oig»rt g ^ -rH co 1—l O N a &! N -H "5 og-P ^23- o ~ “ “ o X p > > X5 OJ 0 > X G GfG M-g N S-I-Sa •rH X -H"3 •'-< 21 '§>o x -x2 x M p sp-g 0.8,4 a a 3 2>2 a 3 rt n G I>-rt TJ P O 2 4 •rH 1-1 x 4 rt ^ • c^* d > 83x 2 «.« 2|^ •G tj H ^ OJ bed • • •^a«3 tllll >0 O > G G G to G • CD co o O X TJ -rH • r—9 G 12 CJ G CD N 8 « a o a • rH • r—9 »—< P P p G-^ 312 ¥«> aca > ’co o ~S-ll|4| g^2|xg>|g 2 «2-2 G “2 xx32x > > d o a ^ x >2 .8,'d 1I|S§8.«| S'a|ss11 2 a g G o g a .p 2 2 X “ G O £^ O QJ 5h >CD 'n rt- °a >8 a 23 a m o X 2 3 a 2 G ti/) ‘G rt •£ N £ 0 C G N § G o t3 hh •G ^ G P 8§ 2 3 a a A g 2 g :p-8, slols g P 8 42 p G I2gt|'p s cu^ O 3 g a:3^£rt e¥p ■ 2 &« 1 2x O 2,a s rt P 'o > p M- u ■§|^26 3W|^rt HsIlISlg-S-s 'i^ 8’g o .a-a 4a|3 o X rtQ 03 *5* d > o • ^s d S) d G £ -2 .2 i| g.p2 rt -J X p •C’ a a: a»®F¥s|g tl/) I-( O G X CO CO -rH r s« p s ii « S m | c fi -E." -S :;I Ulil .5f ^ G t? & rt O x O G X X N o P Sh Jh t3 -fH CO w _ O G > ^ G >0 f! ^ CD rt ►> o o : x t > ^ a >m m a > G •^}m G G N co ^ G CD G P G X CD N : x .2, s 7^ ^ >i.^t«p « O 2 “ a _ ^ X ert ^ G ^ 2 N N MUg 2 o S .8,^2 m 2 2 o ^ Pili P G co X «Pd>HSb8«2o g'Ml«Ort|o c 2 >“ ^ 03 8 'P 2 -p > & 8 « 2 p/ Ga^'p^l 2 >22 S,." X ^ cOjX d 8 G X ^ X -r7 P O to G tuo o 2 & G ’ •as ^ g O OJ G ^ |2 X <3 •fc S <9 p 2 x a « > >2 ^ g g 08 a M sirili!« •2,"o o o S^ 5h ^ . . CD B 5 C8 _ -r-, <_» w od s rt X CD G o a 'a 8 «x3.P x •' * 0» 3 >n opnipa.pg ?x 9a eq4 |s|'3'aS s.g■/! e^.|- >slQt!i>??žsc"!au EH fllpllll!!! & o a 8 «1^3 1 H-» .rH ’ J X TJ (/) -P» X'c=J St3"'XXtJ t rH rH G ax a4a> 83 2 N-rt>Sx ,rt^ a 3 a8.ax p 8.« 3 p P^lld^^Pa^P^ £ 2,x & £ « M M3 a ^ g ^ TU ^ |Z) P — ■ ' r-J O TC >co ^ CO ■ —1 co ra 8) o 2: 2 CA eI CDt—i - P s 2 a O X aS2Q°o>-d CO Jh G O G CD G M 8) A p C/l p G N P • r-3 >C/5 • T > 0 4«! rt 1 X o 3 a a x S g - X .rt g .rt o X g a bo rt o a o 8 x a 2 -rt 4 > s|ll -8,2 g g p 3 g3-- 2 x - '2 ^ .8,s§ gl-S § falM rG CM P X G 05 ^ X ■ 2 s "g 'O £ ?T ^ g| ra - - . , X 02 a 'oj X^ ^3 a :x a x ■ ^ tJ G “ 4 g a S p 00 x N g a GQ o g, >80 a«H :x2 g(2 4:818 Sx-g g a o o > > N [42, — O P O 90X £5/9$ Bona sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 26 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na telefon 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/317-298; žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Sobe v Kranjski gori - s TWC, za dve, štiri ali pet oseb. Cene nočitve od 10 do 15 DEM, polpenzion 25 do 29 DEM. 2. Opremljene sobe ob Kolpi pri Starem trgu - sobe za 2 do 5 oseb, skupna jedilnica, WC. Najem 12 DEM na osebo na dan. Zdravilišča 1. Bivalni kontejnerji v Podčetrtku - za 4 osebe, cena 45 DEM v tolarski protivrednosti. 2. Naravno zdravilišče »Triglav« Mojstrana - bivanje v dve-, tri- ali štiriposteljnih sobah. Cena polnega penziona 24 DEM, polpenziona 21 DEM. Cene za šole v naravi: za predšolske otroke 13 DEM, za osnovnošolce 15 DEM in za dijake do 18. leta 16 DEM. Morje 1. Počitniške hišice v Bašaniji, Savudrija: objekt s 4 sobami s po 4 ležišči. V vsakem objektu so skupne sanitarije. Termini v avgustu. Cena penziona 22 DEM v tolarski protivrednosti. 2. Počitniška stanovanja v Maredi pri Novigradu: dvosobna stanovanja v počitniškem naselju, v celoti opremljena, trgovina v naselju, plaža idealna za otroke, možnost bivanja za 5 oseb. V sezoni 35 DEM. 3. Počitniški dom Poreč - tri in štiriposteljne sobe. Sedemdnevni termini od 26. julija dalje. Nočitev z zajtrkom 11 DEM v tolarski protivrednosti. To ponudbo priporočamo. 4. Oddih v Poreču - možnosti najema apartmajev v Lanterni, Picalu po 15. avgustu. Cene od 21 do 51 DEM: triposteljni apartma od 21 do 27 DEM, štiriposteljni apartma od 27 do 35 DEM, petpo-steljni apartma od 33 do 43 DEM, šestposteljni od 39 do 51 DEM. Apartmaji imajo opremljeno kuhinjo, bivalni prostor, spalnico (4, 5, 6, posteljno), kopalnico in verando oziroma balkon. Termini v avgustu. Naše podjetje ima v Dramlju pri Crikvenici novejši počitniški dom z 10 sodobno opremljenimi apartmaji. Ker imamo več prostih apartmajev tako v mesecu juliju kot v avgustu, ponujamo: APARTMAJE s štirimi oz. petimi ležišči v juliju in avgustu - 10 dnevni termini (lahko tudi krajši čas), za 900 do 1.100 tolarjev na dan. Informacije oz. prijave: »IZLETNIK« CELJE, Aškerčeva 20, Celje tel. 063 24-811, int. 34 in 36. X ŽIVLJENJE TEČE... Piše: Mag. Aleksej Cvetko Pridobitev, uživanje iz izguba pravic Zavarovanec ali drug upravičenec pridobi pravico iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ko pri njem nastopi zavarovalni primer, vendar pod pogojem, da izpolnjuje pogoje, predpisane za pridobitev pravice. S tem je, kar zadeva pridobitev, uživanje in izgubo pravic, tudi v novem zakonu ohranjena ureditev, kakršna je bila v stari zakonodaji. Sprememba je samo v tem, da ni več predvideno nobeno omejevanje pri uživanju pravic izven določil tega zakona, tudi ne v času prestajanja zaporne kazni. Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so: - pravica do starostne pokojnine, - pravica do invalidske pokojnine, - pravica do predčasne pokojnine, - pravica do delne pokojnine, - pravica do varstvenega dodatka k pokojnini, - pravica do invalidnine za telesno okvaro, - pravica do dodatka za pomoč in postrežbo, - pravica do povrnitve potnih in selitvenih stroškov, - pravica do odpravnine in oskrbnine, - pravica do dodatka za rekreacijo, - pravica do razporeditve oziroma zaposlitve na drugem ustreznem delu, - pravica do dela s skrajšanim delovnim časom, - pravica do poklicne rehabilitacije, - pravica do ustreznih denarnih nadomestil. Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so neodtujljive osebne materialne pravice in jih ni mogoče prenesti na drugega ali podedovati, ne morejo pa niti zastarati. Zastarajo lahko samo dospeli neizplačani zneski pokojnin in drugih denarnih prejemkov, pa še to le v primerih, ki jih določa zakon. Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja zavarovanec pridobi z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice. Zato pravice praviloma pridobi na podlagi invalidnosti, telesne okvare, potrebe po stalni pomoči in postrežbi drugega ali zaradi neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti z dnem ugotovitve takega stanja. Če se uživalec pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja za stalno izseli v tujino, se tistemu, ki je državljan Republike Slovenije, dajatve (pokojnina, invalidnina, dodatek za pomoč in postrežbo) izplačujejo v tujino, če je s to državo sklenjen ustrezen sporazum ali če ta država priznava takšno pravico našim državljanom. Uživalcem pokojnin po mednarodnih sporazumih, ki prejemajo pokojnino v sorazmernem delu, se tudi drugi prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja plačujejo v enakem sorazmernem delu, kar pa ne velja za invalidnino. 17. julija 1992 KAŽIPOT Polpenzionska ponudba na otoku Sv. Nikola pri Poreču: 22 DEM na osebo - dve-, tri- in štiriposteljni apartmaji s TWC. Enaka cena polpenziona v hotelu Neptun ali Zagreb v Poreču. 5. Dom v Portorožu - eno-, dve- ali triposteljne sobe, etažni TWC. Sedemdnevni termini od 6. julija dalje. Cena penziona 24,5 DEM, otroci do 3 let brezplačno, do 10 leta 50% popust. Turistična taksa ni vključena. Ugodne možnosti za športno rekreacijo. 6. Počitniški dom v Fiesi - ob obali prijetnega zaliva, tri- in štiriposteljne sobe, etažne sanitarije. Termini od 26. junija dalje (od 4 do 10 dni). Cene: penzion odrasli 29,5 DEM, otroci do 10 let 24,5 DEM v tolarski protivrednosti. Turistična taksa ni vključena. 7. Naselje v Nerezinah - otok Mali Lošinj - dvosobno stanovanje za 6 oseb po ceni 44 DEM in garsonjera za 3 osebe 33 DEM. 8. Počitniški dom v Pineti - Novigrad - termini po 4. 7. - penzi-onska usluga 25 DEM odrasli, otroci od 4-12 let 19 DEM, mlajši pa 4 DEM. 9. Penzion Piran - tri- in štiriposteljne sobe, TWC ali etažne sanitarije; cene od 20 do 30 DEM, odvisno od usluge in terminov. 10. Zidana hišica v Vrsarju - Fontana - za 4 osebe, termini od 20. 7. naprej. 11. Lesene hišice v Moščeniški Dragi - za 3 osebe, polpenzion odrasli 17 DEM, otroci 13 DEM. Pokličite 062/303-251. 12. Počitniška hiša Crveni vrh pri Savudriji - tri spalnice, dnevni prostor, kuhinja, kopalnica, velika veranda, ograjen vrt. Dnevni najem 65 DEM. 13. Rovinj - taborjenje - bivanja v šotorih za dve ali štiri osebe, možnost tudi za skupine v večjih šotorih. Termini 8., 15. in 22. avgusta. Cena paketa 147 DEM v tolarski protivrednosti, prevoz organiziran iz Ljubljane. Kličite 061/133-010, gospod Iztok. Prikolice 1. Prikolica v AC Izola - opremljena za 4 osebe, baldahin, senčna lega. Desetdnevni termini v avgustu. Cena 1.500 SLT na dan. Cena septembra 1.100 SLT. B. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO Lastnike počitniških zmogljivosti, tudi vikend hišic na slovenski obali in v Istri, ki bi želeli ponuditi proste termine v času dopusta, vabimo k sodelovanju in trženju na naši Borzi. Veliko povpraševanje je po prostih zmogljivostih v naših zdraviliščih. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: ob potrditvi rezervacije takojšnje vplačilo 30% celotnega zneska, preostali del mora biti poravnan 12 dni pred pričetkom letovanja. Pri odpovedi nad 30 dni za že rezerviran oddih zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri odpovedi, krajši do 15 dni, zaračunamo stroške in 20% celotnega zneska. Pri krajših odpovednih rokih zahtevamo plačilo v celoti. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 10%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Želimo vam prijetno bivanje, pa kjerkoli ste - Borza sindikalnega turizma. Direktor borze METOD ZALAR : I ■ Renaott ^ spodW svetlla, ■ VEČER vrtn' nan'tn'’ ’a.mawre, 111 S:®::::::: 1 1 ........... Ip Sigi;: Vsak teden nova priložnost za bralce Večera! Nagrade tedensko, VEČje mesečno, ip še VECje v super nagradnem žrebanju! jj I Vse o nagradni igri in nagradah vsak ponedeljek v dnevniku Večer! |||: m % m iii i M mmMmmyxft5o&« j VEČER POCENIMO ŽIVLJENJE POT DO BOGASTVA DELAVSKA HRANILNICA, d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 7. 1992 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revolarizacijska stopnja za julij 1992 znaša 5,9% mesečno, preračunano na letni nivo 97%. Obrestne mere za tolarske depozite so: MESEČNE LETNE Posebna ugodnost za privatne osebe: Za vezavo sredstev od 31 do 90 dni: R + 6% 6,42% KREDITNA PONUDBA R + 8% 6;58% privatnim osebam v višini 300% od vezanih sredstev z rokom vračila polog se obrestuje s 108,82% 110,79% 112,76% 132,46% 116,70% 31,70% - komisijski krediti pod pogoji, ki jih naroči naročnik. Kredite lahko dobijo delavke in delavci, člani tistih sindikatov, ki svoja sredstva varčujejo v Delavski hranilnici. POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE: KAKOVOST SO LJUDJE! Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098,316-881 ali na Agenciji v Trbovljah, tel. 0601 21-092, 22-213. OBRATNA AMBULANTA Prim. doc. dr. Anton Prijatelj Potovanje na dopust Ker sem zdravnik, želim tu povedati o telesnih in duševnih naporih pri potovanju in med pripravami na potovanje. Najprej bi se morali pogovoriti o dolžini posameznih etap ali potovanju, ki ga bomo opravili v enem dnevu. Poslušam voznike osebnih avtomobilov: nekdo je prevozil petsto, drug sedemsto, tretji celo tisoč kilometrov v enem dnevu. Ti kilometri so seveda odvisni od tega, kakšne so ceste, ali so to avtoceste ali navadne ali morda celo makadamske ceste, ali so na cestah vzponi in tako dalje. Različne poti so različno zahtevne in različno hitre. Ko načrtujemo pot, si nikar ne načrtujemo predolge poti v enem dnevu. Poleg cest, po katerih bomo vozili, in vrste avtomobila, ki ga premoremo, moramo upoštevati tudi sopotnike. Če so to otroci, morajo biti etape krajše, če so starejši ljudje, ki težje prenašajo vožnjo, naj bodo tudi krajše. Če pa sedijo v avtu štirje mladeniči ali štiri mladenke, ki kar kipijo od zdravja in želijo čimprej priti na cilj, potem so etape lahko daljše. Ko se ob odhodu na dopust pogovarjamo s sodelavci, slišimo kaj različne komentarje: ta priporoča vožnjo ponoči, drug jo najodločneje odsvetuje, tretji zopet prisega na jutranje ure, četri pravi, da je najbolje potovati popoldan in zvečer. Marsikaj je odvisno od značaja voznika in tudi od njegovih navad. So vozniki, ki raje vozijo podnevi kot ponoči, so pa zopet drugi, ki jih v temi skoraj ne spraviš za volan. Od tega je seveda odvisno, kdaj bomo šli na pot. Na noben način ne smemo na pot utrujeni in neprespani. Sicer se lahko pot konča v bolnišnici. Torej, vsak naj gre na pot po svojih navadah in sposobnostih, vendar spočit! Morda bi svetoval zgodnje jutranje ure, s tem da se dovolj naspimo in da je cesta dovolj vidna. »Noč ima svojo moč,« so razlagali naši predniki in še prav so imeli. Noč ima svojo moč pri vožnji, in to slabo moč, ker vemo, da se mnogo nesreč zgodi ravno ponoči. So ljudje, ki tožijo o slabostih med vožnjo. Tožijo, da jim je slabo in bruhajo, ne morejo prenašati vožnje z avtom ali še posebej z letalom. Vedel sem za gospo (starejšo), ki ji je bilo slabo, če se je peljala z vlakom. Hkrati pa poznam poklicnega voznika avtobusa, ki čudovito vozi avtobus, če pa je sopotnik, pa čeprav sedi na sprevodnikovem sedežu, bruha kot vidra. Bolezni premikanja, kinetoze, so za medicino še precejšnja skrivnost. Resno so se jih lotili proučevati, ko so med drugo svetovno vojno pripravljali invazijo na Normandijo. Bali so se namreč, da bo bojna pripravljenost vojakov slaba, če se jih bo pri prevozu čez Kanal lotila »morska« bolezen. Pogosto se vprašamo, kako s hrano in pijačo na poti. Odgovor je preprost. Predno gremo na pot, je potrebno kaj pojesti. Ne smemo se pretirano najesti, ker bomo potem zaspani in pot ne bo lahka, še posebej na pri šofiranju. Če gremo na pot zgodaj zjutraj, je potreben zajtrk, ki ne sme biti preobilen. Za popotnico vzamemo tudi nekaj hrane in pijače. Če smo na poti, tako potniki kakor tudi voznik, lačni, je pametno, da se ustavimo in se podpremo. Seveda velja še enkrat ponoviti, da prigrizek ne sme biti preobilen. Če pa je pot predolga, si moramo vzeti vsaki dve uri odmor. Zapeljimo avto v senco, podpiramo se s hrano, odžejajmo se, lahko pa tudi oddremljemo, da bomo laže vozili naprej. Stečaji da — toda selektivno V ZSSS, Območna organizacija za Podravje smo bili med pobudniki »moratorija nad stečaji« nelikvidnih podjetij. Poudarjamo pa, da nikoli nismo bili proti stečajem podjetij, ki jim razne okoliščine niso več omogočale obstoja. Pri našem stališču ostajamo še naprej, saj se je v praksi pokazalo, da smo imeli prav. Bojimo pa se splošne »odmrznitve stečajev«. Ocenjujemo namreč, da se bo ponovno sprožil plaz ukinjanja podjetij brez selekcije, brez temeljitih tržnih analiz, predvsem pa po volji tistih, ki vidijo v stečaju najenostavnejši način reševanja presežnih delavcev. Zakaj razmišljamo tako? V velikem številu podjetij na našem območju so vodilne strukture usmerjene v krčenje proizvodnih programov, reorganiziranje po sistemu »mati - hčere«, divjo privatizacijo. In prav povsod ugotavljajo veliko število presežnih delavcev. Ko preneseš v novo (navadno privatizirano) podjetje to, kar je ostalo donosno, in ustvarjeno premoženje, je korak do stečaja podjetja, ki je ostalo le z dolgovi in delavci, le še vprašanje časa. Čas pa tudi v novem sistemu ne bo naklonjen predvsem tistim, ki so živeli le od dela v podjetju. Kdo jim bo zagotavljal nova delovna mesta? Kdo bo dajal sredstva za brezposelne? Ali bomo (bodo) še zaposleni zmogli ta pritisk? In nenazadnje: ob razmišljanjih, da se skoraj nič več ne splača delati, za to, kar je še aktualno, pa nas je znatno preveč, bo po naši presoji v Podravju v kakšnem letu odveč nadaljnjih 20.000 delavcev. Ali bomo kmalu vsi odveč? Vekoslava Krašovec TRDEN TOLAR -GOSPODARSKI POLOM »Markovičevo« leto 1990 bi lahko bilo za Gorenje Gospodinjske aparate usodno, saj so ga zaključili z izgubo. Z velikimi napori so posledice prevrednotenega jugoslovanskega dinarja lani premostili in ob koncu leta 1991 izkazali okrog 30 milijonov tolarjev dobička, pa čeprav so morali odpisati za več kot 500 milijonov tolarjev terjatev partnerjev iz nekdanje Jugoslavije. Kljub manjši zasedenosti zmogljivosti in manjši proizvodnji (recesija pri prodaji izdelkov bele tehnike se je iz ZDA in Avstralije preselila tudi v Evropo) so imeli v letošnjih prvih treh mesecih okrog 69 milijonov tolarjev dobička oziroma skorajda toliko, kot je bilo načrtovano. Ob polletju pa v tem podjetju, največjem izvozniku na najzahtevnejše tuje trge, že bijejo plat zvona. Najodgovornejši predstavniki podjetja so na torkovi novinarski konferenci sporočili, da bodo imeli ob polletju za okrog 300 milijonov tolarjev (okrog 6 milijonov DEM) izgube. Razloga zanjo pa sta dva. Najpomemb- nejši je prav gotovo veliko neskladje med rastjo domicilne inflacije in tečajem tolarja, katerega posledic ni mogoče nadomestiti z notranjimi ukrepi. Drug razlog, seveda manjši, pa je razpad trga nekdanje Jugoslavije. Zaradi nestimulativnega tečaja tolarja izgubi zadnje mesece to največje podjetje Koncerna Gorenje najmanj 3 do 3,5 milijone DEM, saj mesečni izvoz za 15 do 18 milijonov DEM presega uvoz. V Gorenju Gospodinjskih aparatih se sprašujejo, ali je primerno še naprej negovati trdnost tolarja za ceno ustavitve kolesja slovenskega gospodarstva, po- sebej še tistega, ki je že leta na najzahtevnejših tujih trgih. Potem ko so v Gorenju Gospodinjskih aparatih podrobno proučili vzroke za polletno izgubo, so pripravili nov program preventivne sanacije; podobnega so izdelali pred dvema letoma, ko so poslovanje sklenili z rdečimi številkami. Z zdajšnjim programom so predvideli vrsto ukrepov v podjetju, čeprav dobrega gospodarjenja že doslej niso zanemarjali, predlagali pa so tudi nekaj ukrepov na področju ekonomske politike. M. L. 200000 NEZAPOSLENIH IN RAZLAŠČENIH Na stečajne postopke, ki grozijo kakim 700 podjetjem, potem ko bo vlada preklicala v začetku lanskega julija dano pobudo SDK-ju, naj jih ne sproža za dolgotrajno nelikvidna podjetja (tega so se v veliki večini držali tudi upniki, ki bi sicer lahko sprožali stečajne postopke), lahko gledamo vsaj iz dveh zornih kotov. Najprej: koliko podjetjem in kako hitro bodo stečaji oziroma postopki pri njih po novi vladni recepturi pomagali prebroditi krizo in na novo zaživeti. Ali pa: koliko delavcev bo zaradi sproščenih stečajev pomnožilo stotisoč-glavo množico nezaposlenih in - lahko rečemo tudi - razlaščenih delavcev? Vlada se sicer obnaša kot dober zdravnik, ki skuša pacienta pred operacijo pomiriti, čeprav pri tem ne skriva, da bo poseg zahteven, in še manj, da je karseda nujen. Toda: nekaj znamenj kaže, da operacija le ne bo povsem brez tveganja in da se morda celo lahko ponesreči. Vlada še nima denarja, ki ga namerava uporabiti za pomoč podjetjem v predstečajnih postopkih, čeprav veliko stavi prav na to karto. Ker je vlada - kirurg med bolno tkivo narodnega gospodarstva, ki ga bo treba izrezati, uvrstila tudi številne zaposlene v podjetjih, kandidatih za stečaj, je seveda pomembno vprašanje tudi: ali bo operacija res počasna in skrajno skrbna, da bi izrezali kar najmanj tkiva, ali pa bo to Dejal je, da je v Evropi povsem običajno število 13 ali 14 odstotkov nezaposlenih, kolikor jih je približno tudi pri nas že zdaj, in da mi pač nezaposlenosti do nedavna nismo bili navajeni. Ali je iz teh premierjevih misli moč kaj sklepati ali ne, prepuščam svobodni presoji bralcev. Zanimiva pa je ta izjava v luči izjave nekega drugega premiera o istem problemu. Lojze Peterle je lani jeseni tudi na TV izjavil, da slovenska družba lahko brez težav prenese kakih 60 do največ 70 tisoč brezposelnih oziroma kakih 10 odstotkov zaposlenih. Kaže, da je tudi zdržljivost družbe raztegljiva, enako kot zdržljivost posameznika, ki lahko »normalno« preživi ob čedalje manjši košarici nujnih življenjskih potrebščin. Kaj sodijo o bodočih stečajih, smo povprašali Vekoslavo Krašovec z območnega sindikata za Podravje, ponavljamo pa tudi izjavo Dušana Semoliča, ki jo je za naš list dal, ko so se »Zasnove ekonomske politike« pojavile v javnosti. e. R. rez v živo. Radikalen rez, kot pravijo kirurgi, toda tako, da bo zdravo tkivo kar najmaj prizadeto. Na to možnost opozarja, poleg morebitnega pomanjkanja denarja v proračunu za neboleče operacije, tudi novi zakon o stečajih, ki bo dopuščal radikalnejše razreševanje težav slabih podjetij in tudi hitrejše od- puščanje zaposlenih. »Dlako v jajcu« - ali pa tudi ne - smo našli v TV izjavi dr. Drnovška o možnem številu delavcev, ki bodo izgubili delo. Rekli so Slovenci naj ne pričakujejo kapitala zdomcev, dokler imajo sami denar spravljen na varnem - v tujini Herman Zupan, slovenski poslovnež iz Argentine Svobodni Sindikati W Slovenije Pokrajinski tednik, ki poroča • o vsem, kar se zgodi zani- Lk ?J : PosavJu' ™ Kočevskem in drugod, ’ his™0- ' Bem svojim bralcem ^ v njem sobe- Je 9,ede na obseg med Robnim, fcwpi!|. DIREKTORJI GROZIJO S KOLEKTIVNIM ODSTOPOM 68000 Novo mesto tel.: 068/23-606 fex: 068/24-898 Direktorji največjih izvoznih podjetij v širši mariborski regiji - v Podravju so pred dnevi na sestanku na gospodarski zbornici za Podravje skorajda javno zagrozili s kolektivnim odstopom, če se pogoji gospodarjenja za izvoznike in nasploh za celotno gospodarstvo ne bodo izboljšali. Ali ta njihova poteza napoveduje, da prihaja čas, ko bo gospodarstvo v Podravju, ki je podobno kakor vse slovensko gospodarstvo že dalj časa na robu prepada, storilo »odločilen korak naprej« in zgrmelo v brezno gospodarskega kaosa, vsesplošnega razsula in socialnega brezupa? Ali se je sedaj začel lotevati obup tudi tistih »odgovornih delavcev« v gospodarstvu, ki so zadnja leta kljub gospodarski krizi, vojni. v Sloveniji in vojnam na Balkanu, razpadanju trgov, spremembam v monetarni politiki in nenehnim spremembam v gospodarskem sistemu »pogumno zrli usodi v oči« in ohranjali proizvodnjo v tovarnah ter na ta način zagotavljali vsaj skromna sredstva za delovanje mlade slovenske države ter za (pre)majhne plače (še) zaposlenih delavcev. Direktorji izvoznih podjetij v Podravju, podobno kakor številne organizacije svobodnih sindikatov v tovarnah na tem koncu Slovenije, ne kritizirajo gospodarskega programa Drnovškove vlade - nasprotno, nanj gledajo celo s simpatijami. Vendar pa ob tem ugotavljajo, da v pogojih, kakršni so danes in tukaj - in samo ti za operativne menedžerje, organizatorje dela in poslovneže, pa tudi delavce za stroji, nekaj veljajo - ne morejo več »izvrševati svojih nalog in poslanstva«. Tako gospodarska kriza potiska na isti breg, na katerem so nemočni in brezpravni delavci, tudi marsikaterega direktorja »naših družbenih tovarn«. Delavci izražajo svojo nemoč pred gospodarsko stihijo s stavkami, direktorji družbenih podjetij opozarjajo na svojo nemoč s ponujanjem odstopa... Zakaj so se izvozniki znašli v še prav posebej brezizhodnem položaju? Vhodni stroški v industriji naraščajo. Zaradi razpada jugoslovanskega trga se številne tovarne težje in dražje oskrbujejo z repromateriali in surovinami, marsikje pa so se podražili tudi transportni stroški. Cene energije naraščajo, ob tem pa novi slovenski energetski minister še dodatno straši z izjavami, da je energija v Sloveniji prepoceni. Izredno visoke so tudi obresti na kapital, brez katerega skorajda noben izvoznik ne more shajati. Tudi na konvertibilnih trgih, kamor mora sedaj prodirati slovenska industrija, je konkurenca izredno velika. Ko pa izvozniki na tujih trgih končno uspejo prodati svoje proizvode, se »srečajo« s podcenjeno marko. S tolarji, ki jih dobijo za to podcenjeno marko, morajo poplačati obresti na kapital, visoke davke, visoke stroške repromateri-alov in energije, konec koncev pa morajo dati tudi plače delavcem, ki ne morejo razumeti, da garajo in izvažajo, zaslužijo pa manj kot tisti, ki so brezposelni ali »čakajo«... Podatki kažejo, da izvoz v številnih podjetjih v Podravju v zadnjih mesecih nazadnje. Prav tako upada fizični obseg proizvodnje in bati se je, da bo letos mariborska industrija proizvedla za 50 'odstotkov manj kakor pred petimi leti. Ob tem se slabšajo tudi socialne razmere - brezposelnih je v Podravju več kot 20 tisoč, na delo »čakajočih« v tovarnah pa tako in tako nihče več ne prešteva. Zamenjave vlad in politične obljube, ki takšne zamenjave spremljajo, med delavci in direktorji na Štajerskem že dolgo nimajo več posebne teže. Tukaj, kjer so že leta 1988 izbruhnili spontani socialni nemiri, veljajo samo konkretni ukrepi in spremembe v gospodarski politiki. Ker tega (še) ni, so tudi številni »najodgovornejši delavci« v gospodarstvu - direktorji, prisiljeni reagirati kakor »običajni delavci«. Medtem ko so delavci zaradi »preživetja« svojih družin prisiljeni stavkati in s stavkami izsiljevati (pre)majhne plače, morajo direktorji zaradi »preživetja« svojih delovnih kolektivov hočeš nočeš groziti z odstopi... Direktorji ne želijo in tudi ne morejo več biti »dežurni krivci« za težave in nazadovanje v gospodarstvu... Konec koncev so tudi oni samo zaposleni v »družbeni firmi«... Če ne bodo hitro sprejeti reformni gospodarski zakoni, še posebej pa zakon o lastninjenju, se bo veriga stavk in odstopov še nadaljevala. Ce ne bomo kmalu vedeli, kdo so lastniki tovarn, direktorji pa bodo odstopali, bo kmalu nova slovenska vlada »kolektivni direktor« številnih slovenskih tovarn in podjetij, delavci pa bodo v službi pri vladi - torej bodo v nekakšni »državni službi«... In kaj bo potem, če za takšen sistem in v takšnem gospodarskem sistemu tudi ministri in vlada ne bodo želeli biti več »dežurni krivci« za vse? Upamo, da do tega ne bo prišlo in da bo vlada pripravila, parlament pa sprejel lastninsko in reformno zakonodajo v najkrajšem času. Če tega ne bo zaradi različnih interesov ali strankarskih razprtij - se lahko kaj hitro zgodi, na kar opozarja znani in uspešni mariborski privatni podjetnik, diplomirani inžonir Pavle Ledinek. Zavladala bo kriza, v kateri bodo vajeti, našega gospodarskega razvoja vzeli v svoje roke tujci, ki bodo v 24 urah na razprodaji pokupili, kar je ostalo od »zavoženega gospodarstva v družbeni lastnini«... Tomaž Kšela 10 n? 17. julija 1992 MlBUSKA RAZPOTJA DELAVCI VEDO, KDO PIJE IN KDO PLAČA Zdaj je že povsem jasno, da je Peterletova vlada novi, »začasni« Drnovškovi, tako na gospodarskem kot na pravnem področju zapustila porazno dediščino. Ob razumevajoči ideološki podpori dr. Rajka Pirnata, ki je skrbel za zakonito uveljavitev njenih strankarsko motiviranih ukrepov, smo Slovenci zabredli v pravni kaos. Ne ve se več, kdo pije in kdo plača! Največ gospodarske škode, najhujšo obliko (pod)kupovanja poslanskih glasov, je Slovencem povzročil stanovanjski zakon. Kdor ni zmogel »drobiža« za odkup družbenega najemnega stanovanja (v primerjavi z njegovo dejansko vrednostjo), je bil ob to pravico. Kaj pa tisti, ki si vso delovno dobo, vse življenje te pravice niso uspeli pridobiti?! Med temi je veliko upokojencev, ki vse težje zmorejo visoke najemnine, ki jim jih odmerjajo lastniki stanovanj. Pa mlade družine? Različni gospodje pa so si - po drugi strani - zaradi močeradne navade prilagajočega se barvanja svojega prepričanja (kakor je pač kdaj pihal veter), oskrbeli celo po več stanovanj, jih (prosto po Jazbin-šku), odkupili za smešno ceno, zdaj pa z njimi že pridno (in dokaj, skrivaj) trgujejo, si kopičijo premoženje. V Ljubljani je nekaj takšnih stanovanj naprodaj tudi v elitnih stanovanjskih četrtih, npr. na Ferantovem vrtu in v Murglah. Vendar zanje nikar ne iščite ponudb v Delu! Če hočete zvedeti za njihovo tržno ceno, prebirajte Oglasnik, ali pa povprašajte zanjo v kakšni izmed številnih posredniških agencij za prodajo nepremičnin. Pod 300.000 DEM je večjih »v centru, z ekslu-zivno lego in lepim razgledom« le malo naprodaj. Sedanje lastnike so stala le desetino te vsote! V mavhe so v dobrem letu »nove demokracije« s takšno preprodajo stanovanjske pravice mimogrede spravili nekaj 100.000 DEM. Če preračunamo ta »zaslužek« v povprečno plačo slovenskega delavca, je to njegov zaslužek, plača v celotni življenjski dobi. Nič čudnega zato, da je šel stanovanjski zakon tako zlahka »skozi skupščinsko proceduro«, ki se sicer navadno zatakne že samo zaradi rahlega Grosovega kašlja. Zanj so dvignili roke poslanci celotne skupščinske barvne mavrice političnih prepričanj... Le kako se je lahko zgodilo, da jih predsednik skupščine po poslovniku ni bil dolžan pobarati, ali so ali niso »imetniki stanovanjske pravice« - če smo že priče tolikšne nestrpnosti pri sedanji skupščinski jagi na sodelavce nekdanje Udbe (da bi lahko nepokvarjenih src in čistih računov zakorakali v demokratično urejeno Evropo)!? Dosledno uresničevanje določb stanovanjskega zakona pa je začelo povzročati hude skrbi tudi občinskim skupščinam. Poglejmo zakaj! Slovenske občine so v skladu z novim stanovanjskim zakonom nekaterim kategorijam stanovalcev dolžne zagotoviti nadomestna stanovanja. Do konca tega leta morajo tako zagotoviti nadomestna stanovanja za vse tiste, ki so jih oblasti takoj po vojni vselile v zasebna stanovanja in jim dale stanovanjsko pravico, do konca prihodnjega leta pa tudi za one, ki zdaj živijo v tako imenovanih sostanovalskih razmerjih. Poleg tega morajo občine poskrbeti tudi za nadomestna stanovanja za upokojene hišnike. Občine zvečine niso lastnice prav veliko stanovanj, tista, katerih so, pa so večidel zasedena. Zato so zdaj prisiljene kupovati nadomestna stanovanja na prostem trgu - seveda po tržnih cenah. Za to uporabljajo denar, ki so ga zbrale s prodajo stanovanj imetnikom stanovanjskih pravic. Razmerja cen so pri teh kupčijah za občine izredno neugodna, materialno škodljiva. Imetniki stanovanjskih pravic so stanovanja po novem zakonu namreč odkupovali s popustom, občine pa jih zdaj odkupujejo po tržnih cenah, ki so bistveno, ponekod tudi do desetkrat višje od tistih, ki so jih plačevali imetniki stanovanjske pravice. Pogosto se zgodi, da so med prodajalci tudi oni, ki so pred nekaj meseci stanovanje kupili od občine z velikim popustom, zdaj pa ji ga prodajajo za desetkratno ceno. Občinam je stanovanjski zakon s predpisanimi obveznostmi povzročil precejšnjo škodo tudi iz drugih razlogov. Cene stanovanj, ki so jih kupovali po novem zakonu imetniki stanovanjske pravice, so bile namreč enake ne glede na to, ali so v središču mesta ali pa na obrobju. Zdaj, ko je občina prisiljena kupovati ta stanovanja po tržnih cenah, pa so cene - tudi glede na lokacijo - močno različne. Namesto komentarja: Ljudstvo ima takšno oblast, kakršno si zasluži! Tudi slepcem postaja jasno, zakaj je Peterletova vlada potiskala datum volitev čimdlje v prihodnost. A še dobro, da volitve bodo. P. P. Klic na pomoč: Smo delavci res sami? Med slovenskimi delavci je začel krožiti poziv Klic na pomoč, ki opozarja na njihovo čedalje hujšo stisko. Namen tega poziva, ki ga delavci podpisujejo, je, da bi se sindikat zanje boril proti politikom, direktorjem in vsem drugim, ki jih spravljajo v bedo, in jim zagotovil pravno, materialno in zdravstveno varnost, vključno s takšno zajamčeno plačo, ki jim bo omogočala preživetje. Poziv je namenjen vsem, ki živijo na robu obupa. Nekaj poudarkov iz poziva: Za delo zahtevamo plačilo, ki nam bo zajamčilo preživetje. Delavec v preteklih 40 letih ni bil tako brez pravic in nezaščiten kot sedaj. Če sindikat ne bo uspešen v pogajanjih z državo, bomo prisiljeni obvestiti naše zdomce iz sosednjih držav, Evropo in ves svet, kako Slovenija v resnici skrbi za delavca, družino, otroke... . Kritika leti tudi na rovaš sindikalnih zaupnikov po podjetjih, češ da so najpogosteje pod pritiskom direktorjev ali pa se pustijo podkupovati, za delavce pa se ne zanimajo. Izračunali so tudi košarico najnujnejših življenjskih potrebščin za mesec dni. Stroški zanjo so 22.921 tolarjev, a veliko delavcev v Sloveniji ne prejema take plače. V košarico niso všteti stroški za otroke, skrb za zdravje, obleka, obutev, bencin. Prav tako niso upoštevani stroški za pohištvo, kozmetiko itd. Odziv v stiski Klic na pomoč je razumeti kot odziv v stiski, ker so se mnogi znašli v brezizhodnem položaju, v katerem jim nihče ni znal pokazati poti naprej. To je tudi odziv na zavlačevanje pri prehodu iz enega sistema v drugega, ko stvari niso razčiščene in ko marsikje delavci vidijo, da hočejo vodilni izrabiti sedanje neurejeno stanje za svoje sebične interese. Klic na pomoč bi moral politikom in drugim odgovornim lju- Košarica za 30 dni 60 jajc 60 x 10 — 600 30 kg zelenjave 30 x 80 = 2.400 30 kg kruha 30 x 70 = 2.100 30 1 mleka 30 x 50 = 1.500 10 kg jabolk 10 x 100 = 1.000 3 kg praška 1 x 650 = 650 3 1 olja 3 x 128 = 184 2 kg sladkorja 2 x 85 = 170 1 1 kisa 1 x 96 = 96 1 kg soli 1 x 84 = 84 2 zavojčka čaja 2 x 85,50 = 172 eno milo 1 x 105 = 105 ena zobna pasta 1 x 160 = 160 2 pak. toaletnega papirja 2 x 195 = 390 5 kg piščanca 5 x 360 = 1.800 3 škatle keksov 3 x 180 = 540 2 kg riža 2 x 79 = 158 3 pakete testenin 3 x 84 = 252 15 kg krompirja 15 x 80 = 1.200 1 zaboj piva 1 x 980 = 980 elektrika 3.400 stanarina, voda, smeti... 3.600 televizija 830 plinska jeklenka 550 22.921 tolarjev dem pomeniti alarm, naj vendarle pospešijo sprejemanje ustrezne zakonodaje, predvsem tiste o privatizaciji, da bi ljudje vedeli, pri čem so. Kajti daljše kot bo zavlačevanje na tem področju, bolj bo naraščalo nezadovoljstvo in preraščalo v iracionalne izbruhe, ko delavci ne bodo več poslušali racionalnih argumentov. Seveda pri vsem tem nosijo temeljno odgovornost tudi sindikati. Ti bi morali znati vztrajati pri zaščiti interesov delavcev, da bi ohranili njihovo zaupanje, da ne bo prihajalo do nekontroliranih izbruhov nezadovoljstva. Delavci danes niso/ne v socializmu ne v kapitalizmu, ampak so obviseli v praznem prostoru, brez ustrezne zaščite, s katero se ponašajo delavci na Zahodu. Niso ne tič ne miš. Zato je njihov gnev upravičen. Marija Frančeškin OTROŠKI DODATEK O namenu družbene pomoči otrokom ali po domače otroškem dodatku ne bom govorila, ker bi to bila predolga in preveč zapletena zgodba. Vzeli ga bomo kot dejstvo. Tudi o tem, kako priti do njega in kako mizerna so ta pota, ne bom govorila, ker bi bila to že druga dolga zgodba. Rada pa bi povedala zgodbo o tem, kako težko je včasih priti do otroškega dodatka. Z. Š. je delavka, čistilka. Na delo se vozi skoaj 25 kilometrov daleč. Z avtobusom: Do nedavnega je bila zaposlena v eni od mariborskih ustanov. Zadovoljna je bila. Rada je imela svoje delo, razumela se je s sodelavkami in tistimi, ki jim je pospravljala pisarne. Potem pa so s privatnim podjetjem z zvenečim tujim imenom sklenili pogodbo o prenosu dela in delavcev v novo podjetje-. Ostala je na istem »delovišču«, kot se temu zdaj reče. Še sreča. Človek bi porekel, no saj je ostalo vse isto. Pa ni. Odnosi so se spremenili, na slabše. Nikogar ne sme in nima kaj vprašati. Če že kdo gre na »upravo« urejat kako zadevo, je nevljudno poučen o svojih obveznostih, če pa mu ni prav, ali se o čem ne strinja, pa lahko gre, lahko vzame knjižico. Takih, ki so pripravljeni delati, čaka veliko. Potem skloniš glavo in greš. Bojiš se za delo, za plačo. Kako boš preživel, če to delo izgubiš. Ko bi dela bilo na pretek, o, se ne bi bala! Deset zdravih prstov ima. Delati zna, pa čeprav nima šol. Tudi taka navadna dela mora kdo postoriti. A ne gre samo zanjo. Doma jo čaka deklica, 10 let stara, ki šele zvedavo stopa v življenje. In se uči, da z mamico nimata nikoli dovolj denarja, skoraj niti za hrano ne, kje so še oblačila, igrače. Če ne bi bilo babice in dedka, ki včasih kaj primakneta, včasih posodita, bi bilo še huje. Do otroškega dodatka ima pravico. Ima odločbo. Ne pa tudi denarja. Štiri mesece ga ni dobila. Potem se je nekega dne ujezila, uprla. Šla je na upravo, se usedla in izjavila, da ne gre stran, dokler ji ne izplačajo otroškega dodatka. In so ji ga. Za štiri mesece. Dobila je kuverto, na kateri je bil izpisan samo skupni znesek. Brez pojasnila, brez vsega. Kakorkoli je preračunavala, seji račun ni izšel. Ali je res tako težko delavki pojasniti kako in kaj? Zakaj delajo z njimi, kot da so goveda. Pa še ta si zaslužijo lepo ravnanje. To kar se je dogajalo tej delavki, se dogaja tudi številnim drugim. Otroški dodatek se ne izplačuje, kasni ali se celo izplačuje v več delih, tako kot plača. Problem zajema tako število delavcev oziroma podjetij, da smo ga 30. junija obravnavali na seji območnega sveta ZSS za Podravje. Ob obravnavi problematike zagotavljanja plač smo predlagali tudi nekatere kratkoročne ukrepe. Eden izmed ukrepov je izplačevanje družbene pomoči otrokom. Družbena pomoč otrokom je individualna pravica, ki jo uveljavi eden od staršev. Izplačevanje te pomoči v podjetju, kjer je upravičenec zaposlen, je bilo davno vpeljano, že takrat, ko je bila to pravica iz zavarovanja in je bila zgolj pravica zaposlenih staršev. Tak način izplačevanja otroškega dodatka je vse do nedavnega obstajal, čeprav ni izrecno dogovorjen niti v SS o uresničevanju socialnovarstvenih pravic niti v zakonu o postopku za uveljavitev socialnovarstvenih pravic. Podjetja so torej ob izplačilu OD izplačevala t.i. otroške dodatke, od otroškega varstva pa re-fundirala izplačane zneske. V zadnjem obdobju smo pri izplačilih otroških dodatkov večkrat zaznali nepravilnosti in težave. Upravičenci do otroškega dodatka so le-tega prejemali 3 časovnim zamikom ali pa kar v ne kaj delih, enako kot plače. Dogajalo se je, da upravičenci tudi nekaj mesecev niso prejeli otroškega dodatka, ker ga je firma zadrževala, veliko pa je bilo tuni izgovorov, da otroških dodatkov ne morejo izplačati zaradi blokiranih žiro računov. Ker otroški dodatek že dolgo nima funkcije, ki naj bi jo imel, in ker si ne smemo zatiskati oči pred dejstvom, da je v nekaterih družinah to skoraj edini vir prihodka, da je torej v funkciji preživetja družine, s tem seveda tudi otrok, ki jim je namenjen, zahtevamo drugačen način izvajanja odločb o upravičenosti do družbene pomoči za otroke. Z vso resnostjo in materialnimi dokazi opozarjamo na težo in obseg problema. Našo zahtevo po neposrednem izplačevanju otroškega dodatka smo naslovili na predsednika izvršnega sveta SO Maribor. Pri iskanju ustrezne rešitve smo vsekakor pripravljeni sodelovati. Marija Erakovič Sposojeno iz Informacij kranjskih sindikatov Balkanski prhatizalor i Ob tem, ko se naši vrli poslanci v parlamentu še naprej igrajo politiko z novo lastninsko zakonodajo, pa se lahko družbeno premoženje z raznimi oblikami divjih privatizacij pred našimi očmi veselo krade naprej. Ali so v Kranju zdaj na vrsti Iskra Merilne naprave? Kdo bo ukrepal? Iskra Merilne naprave so podjetje, ki se je oblikovalo kot t. i. zdravo jedro ob programiranem stečaju bivše Iskre Inženiring. Od skupno 54 zaposlenih je pet vodilnih, kar pomeni na vsakih 10,1 pravega delavca en »menedžer«. Delavci s svojimi plačami niti približno ne dosegajo kolektivne pogodbe. Vodilnim pa njihove »menedžerske plače« očitno niso dovolj. Pa so si tudi oni omislili klasično zasebno »by pass« podjetje in ga imenovali Iskra Impuls d. o. o., proizvodnja merilnoprocesne opreme. Kje so stične točke z Iskra Merilnimi napravami, menda niti ni treba razlagati. Dejavnost obeh podjetij se v največji meri pokriva, sedež je isti (Savska loka 4), isti so tudi direktor ter drugi vodilni delavci. Pet vodilnih si je na novem podjetju zagotovilo 70-odstotni lastninski delež, 30-odstotni delež pa so zaradi ustrezne fasade prepustili ostalim 49 delavcem. Le-ti so tako lahko postali solastniki podjetja, vsak z zanemarljivim nič in še nekaj odstotka. »Uslužnost« do delavcev je šla celo tako daleč, da jih ni nihče utrujal s tem, da bi jim sploh dal prebrati ustanovitveno pogodbo. Delavcem je bilo samo povedano, kakšno podjetje se ustanavlja, ob istočasnem opozorilu, da jim nihče ne more zagotoviti službe, če se ne bodo podpisali v pripravljeni seznam ustanoviteljev. In delavci so se hočeš nočeš seveda brez izjeme podpisali na list papirja, vse drugo pa so namesto njih opravili drugi. Celo denar za vplačilo njihovih ustanovnih deležev (od 2.500 do 4.000 SIT) so velikodušno založile Merilne naprave. In tako je tudi družbeno podjetje Iskra Merilne naprave dne 8. 4. 1992 dobilo svojega parazita, ki mu že veselo »pije kri« (beri: pretaka družbeni kapital v zasebne žepe). Poslov s kupci svojih prizvodov ne sklepajo več Merilne naprave same, ampak prek popolnoma nepotrebnega posrednika - Iskra Impulsa. Direktor Merilnih naprav ne podpisuje več (vseh) pogodb za Merilne naprave, ampak za Impuls. Direktor prodaje kupcem ne pošilja več (vseh) ponudb v imenu Merilnih naprav, ampak v imenu Impulsa. Merilne naprave ne dobivajo več (vseh) naročil in plačil od kupcev, ampak od Impulsa. Skratka, precejšen del zasluženega denarja Merilnih naprav se bo (je) naenkrat brez sleherne ekonomske podlage začel »ustavljati« v Impulsu in s tem v zasebnih rokah. Koliko bodo imeli od tega vodilni in koliko drugi delavci, pa smo že povedali. Delavcem se lahko navsezadnje celo zgodi, da bodo v primeru stečaja Merilnih naprav ostali na cesti. Do tega bo zanesljivo tudi prišlo, če ne bodo pravočasno zatrti ta in podobni paraziti. Ideje o nekakšnem nameravanem menedžersko delavskem odkupu (Management Implo-yee By Out - MEBO privatizacijska metoda) Merilnih naprav kot končnem (in bojda opravičljivem) cilju celotne kolobocije, pa so vse preveč na trhlih nogah, da bi jim kazalo nasedati. Če naj bi bil tak odkup namreč v danih razmerah sploh sprejemljiv, bi se ga bilo treba že v osnovi lotiti precej drugače. Predvsem pa ne pridejo v poštev razne izvirno balkanske modifikacije prej omenjene privatizacijske metode v smislu »kako naj skupina ljudi brez denarja zastonj kupi družbeno podjetje«. Vendar problem ni zgolj v tem, da so pri krajah družbenega denarja na opisani na- čin delavce z njihovimi simboličnimi deleži izrabili le za lepšo fasado. Problem je tudi v tem, da s takšnimi »divjimi privatizacijami« tik pred sprejemom zakona o lastninjenju podjetij kradejo nam vsem - tudi tebi, spoštovani bralec. Žal takšne kraje pri nas še vedno niso izrecno prepovedane in jih ni mogoče preganjati neposredno kot tatvine v smislu kazenskega zakona. Upamo pa, da bomo kot sindikat vodilnim akterjem prišli do živega vsaj posredno. V tem smislu bomo tokrat: a) z zadevo seznanili kriminalistično policijo, b) proučili možnost kazenske ovadbe zoper vodilne za eno izmed kaznivih dejanj zoper upravljanje družbenih sredstev, c) pozvali Službo družbenega knjigovodstva, da opravi SKUPSCJNA PODJETJA ISKRA MERILNE NAPRAVE, d.o.o., KRANJ Savska loka 4 64000 KRANJ Zadeva: Pobuda za uporabo konkurenčne prepovedi Obveščamo naslovni organ, daje bilo dne 8.4.1992 pri Temeljnem sodišču v Kranju registrirano novo zasebno podjetje Iskra Impuls, d.o.o, Kranj. Sedež podjetja je kar v prostorih sedanjega družbenega podjetja Iskra Merilne naprave, dejavnost obeh podjetij se pokriva, prav tako tudi kadri na vodilnih funkcijah v obeh podjetjih. Po informacijah, s katerimi razpolagamo, je podjetje že začelo s poslovanjem, in sicer tako, da preusmerja določene posle Merilnih naprav na novo podjetje. Na ta način je kljub izrecni statutarni določbi več kot očitno kršena konkurenčna prepoved s strani vodilnih delavcev, podjetju pa se povzroča znatna materialna škoda. Zato predlagamo skupščini podjetja Iskra Merilne naprave, da nemudoma: 1. s svojim sklepom prepove vsako nadaljnje poslovanje podjetja 's prej omenjenim podjetjem Iskra Impuls, d.o.o., Kranj; 2. odpokliče predsednika in vse člane sedanjega upravnega odbora podjetja ter jih zamenja z ljudmi, ki bodo svoje upravljalske funkcije opravljali tako, da bo to podjetju v korist in bodo tudi znali in hoteli pravočasno preprečevati takšne in podobne malverzacije vodilnih v škodo podjetja; 3. zoper peterico vodilnih delavcev podjetja uveljavi predvidene sankcije zaradi eklatantne kršitve konkurenčne prepovedi. V pričakovanju vaše odgovorne reakcije na očiten primer divje privatizacije sredstev vašega podjetja vas lepo pozdravljamo! V vednost: Sindikat podjetja Vodja pravne služJbe S KS Malo Gostiša i zornega kota Divja privatižarija ali po družbenega premoženja očitno dobiva katastrofalne nežnosti. Če bo šlo J ♦ lastniniti. Gospodarstvo je pac živ organizem, ki sc ne meni za razprtije in blokade v parlamentu. Statusne spremembe podjetij so pač na tekočem traku. Toda vendarle: kdo lahko v neki pravni državi ignorira (staro) zakonodajo, preden je sprejeta nova? govora. Bes je namreč samo nekaj: različne stranke imajo do privatizacije različna stališča. Do divjih privatizacij seje doslej najbolj načelno in najbolj*, glasno opredelil le poslanec Liberalne stranke Vitomir Gros, Sindikati bi morali glede tega v predvolilnem času jasno in glasno povedati, da bodo delovali proti vsem tistim strankam * in kandidatom, ki se ne bodo glasno zavzeli, naj gredo vse divje privatizacije skozi rešeto ustreznih družbenih ustanov in naj se uskladijo z bodočim zakonom o lastninjenju. Prav tako se sindikati ne bi smeli potuhniti pred tistimi strankami, ki v svojem volilnem programu ne bodo jasno povedale, da sc bodo zavzemale za kazenski pregon tatov. L K. eksterno kontrolo poslovanja obeh podjetij in ukrepa v okviru svojih pooblastil, d) podali prijavo UIS za Gorenjsko zaradi kršitve konkurenčne prepovedi in neizpolnjevanja pogojev za začetek obratovanja novega podjetja, e) pozvali skupščino in upravni odbor podjetja Iskra Merilne naprave, da zaradi kršitve konkurenčne prepovedi ukrepa zoper svoje vodilne delavce in prepove vsako nadaljnje poslovanje s podjetjem Iskra Impuls, f) o vsem dogajanju obvestil tudi družbenega pravobranilca samoupravljanja Republike Slovenije, g) stečajnemu senatu v postopku nad Iskro Inženiringom predlagali, naj z ustreznimi ukrepi zaščiti družbeno premoženje Merilnih naprav, za katerega se utegne še izkazati, da v celoti spada v stečajno maso. Ali je v tej naši družbi raznim balkanskim privatizator-jem še kdo sposoben res stopiti na prste, pa se bo kmalu videlo. Na potezi so namreč policaji, inšpektorji, tožilci in pravobranilci. Vsekakor pa bi * bilo ob vsem navedenem državnem aparatu silno žalostno, če bi se nazadnje izkazalo, da je sindikat v tem našem konfuznem družbenem trenutku ostal edini, ki ga sploh še zanima usoda družbenega premoženja. Opomba: Beseda »kraja«, ki jo v gornjem besedilu večkrat uporabljamo, ni mišljena kot sinonim za tatvino v smislu kazenskega zakona, ampak naj bi označevala vsa tista ravnanja, ki po splošnem prepričanju predstavljajo neupravičeno prisvojitev česa tujega (v danem primeru družbenega premoženja), pri čemer ni pomembno, ali je to tudi s predpisi izrecno prepovedano ali ne. Mato Gostiša »Tiho! Ti vojaki imajo zase posebno zlatopečatno pismo, ki jim dopušča celo kletev zaradi vojaške discipline.« »Kdo pa je to?« vpraša sedaj vojak Miha. »Tujec, ki ostane nekaj časa v našem mestu.« Kakor bi jelo goreti v slamnati strehi, tako se razvname vojak Miha. »Tujec, za Boga, zakliče osupel,« in v mesto sili! Pokličite patra poročnika, hitro, hitro!« Zdajci se kakor mravljinci usu-jejo gologlavi vojaki s postranskih prostorov in me obkrožijo od vseh strani. Strmeč me opazujejo od nog do glave in si pripovedujejo, da je prišel tujec, ki hoče v sveto mesto. Da je prišla zver pred paž mestne straže, ne bila bi vzbujala večje pozornosti, nego jo je zbujala neznatna moja, iznova ustvarjena osebica. Skoro prisopiha tudi pater poročnik. Oblečen je bil v svilnato haljico, ali za časa službe svoje si je bil pripasel rejen trebušček, da so drobne nožiče kar omahovale Ivan Tavčar: pod njega težo. »Kaj je zopet?« kriči že od daleč in rožlja s sabljo po talku. »Kaj je zopet, gologlavi psi, ki ne daste človeku niti trenutek miru?« Odgovori mu rater Miha: »Pater poročnik, tukaj je tujec, ki sili v mesto.« »Tujec!« - Zdajci se zadere na Miho: »Naravnost se drži, ako govoriš s poročnikom svojim!« Vojak Miha se še bolj raztegne in stoji kakor drevo: »Pater poročnik, tujec je, in okrog trebuha ima pas, v katerem je videti obilo denarja.« To patra poročnika nekoliko potolaži. »Od kod prihajaš?« me vpraša osorno. »Iz krajev sibirske republike!« odgovorim hladnokrvno. »Iz krajev sibirske republike! 4000 Božja Rodica, kaj mi je početi?« Vihtel je roke po zraku in prvi hip res ni vedel, kaj bi počel. Končno zakriči: »Le hitro k patru polkovniku, da ukaže, kar je potrebno! To ni kar si bodi, ako sili v mesto kakšen tujec! Morda je krivoverec, in sam Bog ve, kakšne peklenske nauke nosi v rokavih svojih! Kurirji, naprej!« Pet vojakov pristopi. Vsakemu naroči, kam naj odrine, da odda prevažno novico o tujcu, ki sili v mesto in prihaja iz nepoznane in krivoverske republike sibirske. »Ti pa, frater Konstancij, idi takoj na mestno ozidje! Izprožijo naj deset topov, da se vzdrami vse mesto! Zakaj velika je morda nevarnost, katera preti po tem tujcu sveti naši veri in nesrečnemu mestu našemu! Kurirji, naprej!« Iznova pristopi deset vojakov. Naroči jim, naj odrinejo k vsem župnim in samostanskim predstojnikom, k vsem zakristanom in kaplanom in sosebno k sveti komisiji za izpraševanje tujcev. Bočim še tako ukazuje, zagrme topovi z mestnega ozidja, da se kar strese obok nad nami. S stolpov pa takoj tudi zapojo zvonovi in po mestnih ulicah se oglašajo trobentači; ljudstvo se zbira, prav kakor da je začelo goreti sredi nadškofovega dvorca. »Nikar se ne čudi!« mi šepne profesor z vseučilišča svetega Simplicija. »Nikar se ne čudi! Sedaj so minila prav tri leta, odkar je silil zadnji tujec v mesto naše!« »Tri leta?« vprašam. »In kaj se je zgodilo z njim?« »Pred spomenikom blaženega Antona od Kala so ga javno sež- gali, ker mu je komisija za izpraševanje tujcev dokazala kar najjasneje, da je z vsem duhom svojim tičal v trdem krivoverstvu!« »Na grmadi so ga sežgali!« To je najmanj, kar se mu je moglo zgoditi!« »Ali postavijo tudi mene pred sveto komisijo za izpraševanje tujcev?« »Vsekakor!« »Dobri Azrael!« vzdihnem v sebi. »Obsenči me z varstvom svojim, da ne omagam pred sveto komisijo in da se mi ne spotakne noga precej pri prvem koraku v mesto!« »Še nekaj,« mi reče načelnik straže. »Kako si kaj denaren, tujec?« »Nekaj tisočakov nosim pri sebi!« »Nekaj tisočakov? In za polk telesne straže še nisi dal ničesar? Šestdeset lir je najmanj, kar moraš odšteti!« Vzel sem iza pasu šestdeset lir in mu jih odštel. »To je za polk! Za patra polkovnika pa še šestdeset lir posebej!« Tudi te mu odštejem. »Ako daš sedaj še meni šestde-y set lir in za spoznavalce blaženega Antona od Kala tudi šestdeset lir in za mestni drevored svetih sve-tilnic takisto šestdeset lir, si plačal za sedaj, kar ti je dolžnost plačati!« ^ Oštejem mu te vsote iz svojega pasu, in že se mi trese srce, da se bo ubogi ta pas jel prazniti pri teh vednih naskokih! Toda čudi se ljubezni angela Gospodovega! - Če sem še toliko vzel iz pasu, ^ takoj se je napolnil sam od sebe; izginila mi je torej vsa skrb, da bi mi utegnil poiti dragi denar. »Kakšen drevored svetih svetil-nic je to, ki si o njem govoril?« vprašam načelnika. % »Če prideš v mesto,« mi odgovori osorno, »tedaj se izvestno seznaniš ž njim. Čakaj torej in potrpi!« »In spoznavalci blaženega Antona od Kala, ki si o njih govoril ravnokar, kje so?« * Nadaljevanje prihodnjič 12 17. julija 1992 Humoreska Vojaški turizem »Jaz pa teh turističnih delavcev v nekdanji Jugoslaviji sploh ne razumem,« je zamomljal tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok nekam zase, a vendarle dovolj glasno, da smo ga drugi, ki smo ta čas stali v bifeju Bližnja srečanja posebne sorte, vendarle razumeli. - In zakaj jih ne razumete? smo seveda takoj vprašali. »Vsi tarnajo nad slabo turistično sezono.« - Pa saj to sploh ni nikakršna turistična sezona. Saj je vse prazno. Turistov ni nikjer, ko pa je surova vojna kar v neposredni bližini ali pa celo na dalmatinski obali pokajo topovi. Saj je tudi v Istri in pri nas slabo s turizmom prav zaradi tega, ker smo v nekdanji isti državi... Kateri turist pa naj bi prišel? »O kakšnem turistu pa govorite?« - Ja o tistem običajnem. Tistem, ki ponavadi pride z družino na letovanje. O takšnih, ki so prihajali vsa leta, o povprečnih zahodnih Evropejcih. »In tem izletnikom vi pravite turisti. To so bili sami 'šparovčki’, kot jim jaz pravim. Menjavali so po 20-30 mark sproti, iskali najcenejše ponudbe, spali v lastnih šotorih, imeli lasten prevoz, lastna plovila, lastno hrano.,.« - Ja, Za visok turizem nekdanja Jugoslavija pač ni bila privlačna. Do tega turizma se pride počasi. Zdaj, ko je vojna, pa ne bo ne visokih ne ubožnih turistov, visokih še dolga leta ne... »Toda vlade na ozemlju nekdanje Jugoslavije si nenehno prizadevajo privabiti petične turiste.« - A z vojno!? »Seveda. Čim bolj v Bosni in Hrvaški divja vojna, tem več modrih čelad bo poslala OZN. In to so sami polnokrvni dedci, ki imajo veliko denarja, radi pijejo in so nadvse turistično zvedavi. Že zdaj je v južnem Jadranu nekaj ladij. Mornarji pa so sploh najboljši turisti. Samo še malo mora zapokati, pa se bodo izkrcali, in dalmatinski hoteli bodo polni prešernih mornarjev. In s takšno turistično ponudbo, kot jo ima nekdanja Jugoslavija, se ne more kosati nobena konkurenca. Tem možem - recimo Unpro-forjevcem - je na voljo množica izvenpenzionskih storitev, recimo strelski šport, tako priljubljen med profesionalnimi vojaki, pa nizke cene zaradi težkih gospodarskih razmer, pa velika gostoljubnost. In zdaj vse kaže, da se bo v to turistično ponudbo vključila še Srbija z obema pokrajinama in s svojimi neslutenimi tovrstnimi turističnimi potenciali...« - No, nazadnje boste rekli, da je škoda, ker tudi v Sloveniji ne divja vojna, ker bi sicer imeli tudi pri nas te petične turiste? »Slovenija bo kot ponavadi v Jugoslaviji 'potegnila ta kratko’. Tako ne bomo imeli ne navadnih ne vojaških turistov. Le begunce. Ti pa nič ne plačujejo, nasprotno, le stanejo nas.« Bogo Sajovic Šef Šefa ni presenetilo, ko je zvedel, da se je na starem opazovalnem stolpu na Trdinovem vrhu pojavila hrvaška šahovnica, za katero nihče ne ve, kdo in zakaj jo je tja obesil (stolp je na slovenskem ozemlju), in ki so jo razjarjeni Podgorci seveda takoj pospravili na za to primemo mesto. To ni prva takšna provokacija zagreb- ških jurišnikov, ki govori, da v njihovem stalnem iskanju novih konfliktnih točk s Slovenijo zdaj prihaja na vrsto nekdanja radarska opazovalnica JLA, ki stoji prav tako na vrhu Gorjancev, v neposredni bližini TV. oddajnika in omenjenega stolpa. Vojaški objekt so med vojno za Slovenijo zavzeli slovenski teritorialci in stoji kakih 30 metrov na hrvaški strani meje. Šef je to vedel in je teritorialcem že pred zavzetjem tega objekta predlagal, naj ga zaminirajo, zravnajo z zemljo in tam posadijo smreke v veselje divjadi in lovcev. Toda ti tega niso storili, kajti vojaška pamet ima svojo logiko. Koliko bo od nje koristi in koliko stroškov ter seveda še vseh drugih problemov, pa bomo kmalu videli. Horoskop BOJEVITEŽI Ameriški pisatelj in Nobelov nagrajenec Ernest Hemingway (rojen 21. julija 1898) je bil precej bojevite narave. Že kot mladenič se je prostovoljno javil za šoferja na soško fronto in je bil torej nekak agresor na našo deželo, saj se je boril na italijanski strani. Vendar pa je kmalu dezertiral, saj so avstrijske čete prebile fronto in Italijane napodile. Po vojni je Hemingway živel kot eden izmed mnogih boemskih umetnikov v Parizu, svojo bojevitost in ljubezen do »macho športov« pa je dokazoval na lovskih odpravah po Afriki, z visokomorskim ribolovom, z obiskovanjem bikoborb in podobno. Bil je tako zaljubljen v moško moč in v tak način življenja, da preprosto ni mogel prenesti, da se stara in ga moči zapuščajo. Zato je vzel lovsko puško in se ustrelil v glavo. Nekoč je na nekem sprejemu v družbi govoril o lovu, živalih, džungli nasploh. Neka mlada dama ga je takrat vprašala, ali drži trditev, da levi ne napadejo tistega, ki nosi ponoči v džungli gorečo baklo. Hemingway je odgovoril: »To, draga gospodična, je odvisno od tega, kako hitro jo nosi.« Veliki vojskovodja in makedonski kralj Aleksander Veliki (rojen 22. julija 356 pr.n.št.) je bil največji osvajalec v starem veku. Po svojem očetu Filipu je podedoval ljubezen do vojn, osvajanj pa tudi dobro organizirano in močno vojsko, da si je lahko bojevitost in osvajalne vojne privoščil. Že kot otrok je bil prepričan, da bo nekoč osvajalec. Nekoč je prišla v domovino novica, da je njegov oče zmagal v neki vojni. Seveda so se te novice vsi razveselili, le Aleksander je bil bolj žalosten. Ko so ga vprašali zakaj, je odvrnil: »Kaj bom pa jaz počel, če bo že moj oče vse osvojil?« V tem tednu so bili rojeni še nemški slikar Max Liebermann, italijanski pesnik Francesco Petrarca, slovenski glasbenik France Marolt, pisatelj Alojz Rebula in ruski pesnik Jevgenij Jevtušenko. Deni % NAJPOmEMBNRJSA stran Omanovo pismo Ivan Oman, prvi človek kmečkega gibanja pri SKD, je napisal odprto pismo ministru za kmetijstvo. V njem je poudaril, da so odkupne cene živine za okoli 40 odstotkov nižje kot pri naših severnih in zahodnih sosedih. Razliko naj bi s subvencijami pokrila država. Čudovito! Le kaj še čaka Dušan Semolič s pismom Drnovšku, v katerem bi moral mož sindikata ugotoviti, da so neto plače slovenskih delavcev vsaj 500 odstotkov za tistimi, ki jih prejemajo njihovi kameradi na Severu in Zahodu? Gospod Oman bo moral slej ko prej ugotoviti, da osamosvojena Slovenija le ni samo država kmetov. Borakove halucinacije Neven Borak, svetovalec slovenske vlade, je v Mladini zapisal, da izvozne trge pridobiva konkurenčni del gospodarstva. Zmanjšanje obrestnih mer in uvedbo javnih del pa da zahteva nekonkurenčni del gospodarstva. Rad bi vedel samo za eno (konkurenčno) slovensko podjetje, ki je zadovoljno z domačimi obrestnimi merami. Nekateri živijo na luni in svoje počitnice tam gori za nameček še prodajajo slovenski vladi. Ni čudno, da je naša država predraga! Ocvirkove obljube Dr. Andrej Ocvirk, direktor Slovenskih železarn, je delavcem ljubljanskega Tovila, ki so stavkali julija, da bi dobili plače za maj, obljubil, da bodo do 17. julija dobili 72 odstotkov plače po kolektivni pogodbi. Za razliko do 100-odstotne plače pa jim je obljubil listine, ki jih bodo delavci lahko uveljavljali pri lastninjenju. Ni pa jim obljubil listine, iz katere bi bilo razvidno, ali bo sploh še kaj lastniniti. Vodovnikovo lastninjenje Albert Vodovnik, šef najmočnejšega slovenskega sindikata SKEI, se je ob tej Ocvirkovi obljubi samo nasmehnil, kajti posamezne firme iz njegove panoge in po njegovih inštrukcijah delavcem vsaj že leto dni tiho izdajajo listine za razliko med prejetimi plačami in plačami po kolektivni pogodbi. To pa je samo argument več, da bo lastnine v tovarnah kmalu zmanjkalo in da bodo delavci svoje listine uveljavljali pri »lastninjenju« slovenske države. Šele to bo pravi »rdeči« udar«! Kuli .fW Ko Sl KMŠEN POSEL SKLENILA Z -NE.HMLA. k DOLARJIH!'. Z2T VREME Piše: Andrej Velkavrh Vroče Prvo polovico julija smo nekako preživeli. Letošnje leto ni najbolj naklonjeno počitnicam in turistom. Malo zaradi vremena, malo zaradi finančnih lukenj, pa tudi zaradi vojne, ki ni tako daleč. Ja, tudi poletja niso več to, kar so včasih bila! Julij je naš najtoplejši mesec, v povprečju seveda. Njegova povprečna mesečna temperatura je v Ljubljani 19.9 stopinje. Najtoplejši julij v tem stoletju je bil leto 1950 s kar 22.7, najhladnejši pa 1913 s povprečno temperaturo 16.7 stopinje. Morda se zdijo na prvi pogled razlike majhne, toda za mesečna povprečja je to kar precej. Tudi lanski julij je bil med najtoplejšimi v tem stoletju. Ni pa nujno, da so v tako toplih mesecih zabeležene tudi rekordno visoke temperature. Govori se, da se ozračje segreva. Prirastki k temperaturi niso veliki. Če pogledamo, kako toplo, ali vroče, je bilo v tem stoletju julija v Ljubljani, se pokaže, da sta bili'najtoplejši desetletji od 1921-30 in 1981-90, najhladnejši pa 1911-20 in 1971-80. Razlike so majhne, komaj za stopinjo se razlikujejo ta obdobja med seboj. Zanimivo je, da so najhladnejšim sledila najtoplejša obdobja. Na podlagi teh podatkov bi težko karkoli sklepali. Niti najmanj se odtod ne vidi splošna naravnanost k višjim temperaturam. Še bolj enakomerne so povprečne letne temperature. Spet preglejmo naše stoletje po dekadah, po desetletnih obdobjih. Tudi tu je bilo najtopleje v času od 1921 do 1930. Druga najtoplejša dekada pa je zadnja, od 1981 do 1990. Vmesne so med seboj skoraj enake, odstopajo le leta 1931-40, ko je bilo najhladneje. Naš sprehod je bil le površna primerjava povprečnih temperatur, zato nam ne more resno potrditi ali ovreči vprašanja, ali se temperatura v Ljubljani počasi viša ali ne. Hotel sem vam le pokazati, da nas nekaj vročih dni ali pa tudi celo vroče poletje ne more pripeljati do sklepa, da se ozračje res segreva. Vendarle pa lahko ob koncu tega tedna pričakujemo doslej najvišje temperature v letošnjem poletju. Ob sončnem vremenu se bo predvsem v soboto živo srebro marsikje povzpelo nad 30 stopinj. V soboto zvečer ali v noči na nedeljo bodo ponekod nevihte, nato pa se bo v naslednjih dneh spet nadaljevalo sončno poletno vreme' Andrej Velkavrh