III. leto. Štev. 8. 1916. Február 20. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . . 3 K. V Ameriko . . . . . . . . . . . . 6 K. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. ? Čerensovcih, Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tűdi k tomi moro pošilati. za naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če se jih od štirah več na eden naslov pošila, doma 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov .... 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Zakaj je boj? To pitanje ide od vüst do vüst vsej tistij, ki so vu kakšo formo kaj že pretrpeti meli za volo boja. Pa ki si ne ve premišlávati, je hitro krédi z odgovorom: Kralovje ga ščéjo. Či prej mi ne bi Srbi boja napovedali, te ne bi bilo boja. Je tákših lüdij miseo i guč. Da je pa to slabo zmišleno tak, ár na to z lehka odgovorimo: Či Srbi ne bi vmorili našega trononaslednika, te ne bi biIo boja. Pa je té odgovor tüdi ne istina. Ki zná. ka se elednjih aO let godilo v Europejski držánjaj, tisti je z takšimi odgovori ne zadovolen. Dobro Známo, ka za časa vmorjenjá Ferenc Ferdinanda je Rus že celo svojo vojsko na našij mejáj meo. Záto bi bio boj, či se li v Sarajevi nikj hüda ne bi zgodilo. Pa šče več Známo. Anglež je že pred 10 letami delao zvéze proti nam z našimi neprijáteli. Francuz je že od 20 let mao posojüvao Rusi peneze na trdnjáve, vojsko i štüke, naj se pravo priprávi za boj. Máli Srb se že več kak pet-nájset let kreno proti nám, kak ščene na motvozi rusoskoga medveda. Ok-kod je pa te boj ? Velko pitanje je to, na štero je teško z ednov rečjov odgovor dati. Kralovje, voditelje držánj boja tüdi ne morejo začinjati, či ga národje neščejo pa rávno tak ga staviti ne morejo, kda ga ednok národje ščéjo. Sto pa sto lüdih je bilo, ne božni lüdjé, nego návadno dobri, premišleni možje, ki so že več desét let si pogovár-jali rekoč: „Tečas ne de dobro, dokeč boj ne pride.* Pa ka so tej vöpovedali, to je bila skrita miseo národov. Vsaki je od boja čakao pobošanje svojega stáliša. V takšo formo je to, kak kda dvá soseda eden ovomi prekášata, preáčata, ploté semtam rivata pa sta obadvá tiho, si včási záto li roko podáta pa »dobro zdrávje* želete, liki kda vidi eden pa drügi, ka Vse nikaj ne valá, si na slednje misli té i ov: „Tečas ne de dobro, dokeč se ne sprekunéva pa ne zbijeva.* Jeli, ka je konenje greh ? Pa bitje tüdi! Da pa na slednje na vse pozábite, samo tá miseo jihva, drži! ka se, rekši, zbili moreva. Pa se te ne zbi-jeta za volo osredka, niti plota, nego se záto svádita denem na priliko, ka"jk éűüögabokof na drügoga dvori hodo. Tak je tüdi pri celi národa]*. Zdaj je naš boj z velikoga, hüdobnoga vmorjenjá našega trononaslednika vövdaro. Či se pa to zgodilo ne bi, te bi za mesec dni sledkar zná biti se z tem začno, ka bi eden naš financ pozábič prek srbske, ali rususke mejé dvá sto-pája včino, ár so národje šteli i želeli že boj. Bog P8, ki je vido rásti žele národov, je ne proti stano, nego je tak mislo, kak je nikda Izraelcom dao naznánje po prorokaj: Vu roke neprijátelov dom Izraela, ár njegove hüdobne k meni kričijo po kaštigo. Zato je boj. Pa zato trpijo národje. Vsaki národ si je napravo že preci veliki račun pri Bogi. Bog pa zdaj té račune pred nás položi rekoč: Što je med vami brezi greha ? Ki je pa nej brezi njega, on naj vzeme hüda z božih rok, kak je Vzéo dobra te, kda je grešio pa zdaj naj ne greši, nego naj pokoro dela. Bojna. Naše čete se bližajo DračialiDu-razzi v Albaniji. Z Talijani so tüprvič vküpprišle i ravno z takšim uspehom, kak na domačem bojišči; Talijani se zdaj vmičejo nazaj pred njimi. Vred záča na vseh bojiščah, vsaki bi rad že h konci prišo, pa k srečnomi, zato se eden ovomi ne püsti. Dober Bog pa z nébe gláda i püsti narode, naj se po-korijo po strašnom trpljenji boja, da so se po njegovoj lehkoj, zveličavnoj poti ne šteli. Poročila z bojišč so sledeča,: Albansko bojišče. Naše čete so zasedle Tirano. To mesto je edno najlepših v Albaniji, ma 15 jezer prebivalcov i je glavno mesto bilo Essad paše, našega protivnika. Pol do morja jadranskoga, do meste Drača je z tem jako olejšana, Talijani so poskusili naše čete zadržati i z visin pri Tirani odpoditi, ali ztirani so. Türsko bojišče. Rusi so do 100 kilometrov prišli v Kavkazi naprej. Türki je zdaj začajo nazajtirati, — Ruski patrul kozački je vlovo v Per-ziji türskoga poslanika i našega kon-zula perzijskoga pa dvá drügiva Aust-rijanca. Rusko bojišče. Pri Tarnopoli srditi boji trpijo. Naši so rusom prepüs-tili zavolo močne strelbe ništerni járek, sledkar so je pa znova ž njih stirali. Na taljanskom bojišči so naši zav-zeli taljanske postojanke pri Bovci (Flitsch). Na francozkom bojišči je srdite strelba i bitka. Ednok eden dobi par stometrov jarka, drügoč drügi. Odlo-čilne zmage ne ga. Na morji. Na Severnom morji so nemcí angležko ladjo Arabis i edno drügo potopili, na Sredozemskom morji pa Suffren francozko, štera je 655 2. NOVINE 1916. február 30. moštva mela na sebi i se v 2 minu-tama pogrozila. sebi i se Dupleix francozka oklepna križarica je na mino naletela z 509 ljü-dmi je prejšla. Dom i svet. Naš državni zbor je razprávlao pravdo od dohlade, štera de navržena častnikom i službenikom državnim na pomoč zavolo drágoče. Nastop proti oboroženim tržnim ladjam. Tržne ladje naših sovražnikov so dostakrát oborožene. Májo štüke, z šterimi potopijo naše podmorske čune. Tržne ladje se popravici ne računajo med vojne i se ne smejo potopiti, nego oborožene se ne morejo več samo za tržne držati, One so prave pomožne vojne ladje. Zatoga volo je naš minister za zvünanje zadeve na znanje dao vladara nepristranski držav, ka od febr. 29-ga'mal de naše morsko bro-dovje proti oboroženim tržnim ladjam tak nastopalo, kak proti vojnim. Nemci do tüdi tak delali. Središče za cuker. Naša Vlada je v Budapešti središče za cuker gorpostavili. Vsaki mesec 5. i 20 ga more vsaki tomi središči na znanje dati, keliko cukra ma pri hiši, če ga od sto kil više má To središče de ravnalo z cukrom po celom orsági. Pod orožjé moro stopiti 1. 1870, 1871 i 1872 ga rojeni vojaki februara 28-ga, 1. 1865, 1866 i 1867-ga pa márciuša 3-ga. Bolgarija. Ferdinand, cár bolgárski, je pohodo naš glavni vojaški stan i našega apoštolskoga krala v Beči. Rim. Sveti Oča, Benedikt XV. so srbskim beguncom na pomoč 5 jezero lir darüvali. Strah me obdája. Plamenek trepeče Pred materjov tužnov, Ki pismo želeče Že petikrat čita. „Ka začnem, ka počnem, Jaz reva sirota, Či zadnjikrat berem Ka mož mi je pisao?* Edini njoj sinek Že sladko počiva, Ne misli na bridek Svoj jütranji den. „Le spaVaj počivaj . . . Oj mama, oj, mama! — Sin skriči — pomágaj! Ar strah me obdája.!" Sam ajteka vido Na zemli ležali, Njih lice vse bledo Kak mrtvo je bilo . . .“ Gda ptički Kapeli So jütrašnjo so pesem, Sta srci medleli Za mrtvoga očo. K. J. Pismo na bojišča. Da, drági vojáki, düša’ tüdi zna obetežati, še mreti zna. Kda je lübléni Jezuš na zemlji hodo, je pravo ednok svojim poslüšavcom; „Jaz sem prišeo, da bi živeli, da bi popolen žítek živeli. (Jan. X. 10) Pa živina je to gučao, živim toti na teli, ne pa vsem na düši. Da čeravno je šteri živo düšo meo, ne je meo popolnoma Zdravo. Zato je iz-razo želo naš nebeski Odküpitel, da šče té betežne na popolen, to je celo, popolnoma zdrav Žitek pripelali. Drügi hip je pa Pristopo k njemi en človek z tem namenom, da bi postao njegov vučenik. Prle kak bi se pa v to slüžbo dao, ga je proso dovoljenjá, naj sme svojega mrtvoga očo zakopan. Je,us njemi je pa pravo: „Hodi za menov! Nekaj, naj mrtvi pokapajo svoje mrtvece. (Mát. VIII. 22.) Kakda ? Te mrtvi morejo koga zakopati? Jezus je od takših živih ljüdi gučao, šteri so meli mrtve düše. Z toga je razvidno, da düša tüdi zna mreti. Ljübi vojáki, jaz bi to želo, da vb niti betežne, tem menje pa mrtve düše ne bi meli. Zdravje mejte na düši, zdravje Jezušovo i živte v njej njegovo živlenje. Jezušovo zdravje i živlenje je pa skrito v teh njegovih rečeh : #Što iz med vas me pokára za volo greha. * (Jan. VU!. 46.) Greh je beteg i smrt düše. Mali greh beteg, smrten pa smrt, kak nam sam Bog pravi po sv. Janoši apoštoli: „Živé, ki ne grehi na smrt ali, naj prosi jé greh na smrt." (Jan. V. 16.) Jaj je kričao najsmilenejši Jezuš farize-jom, pa niti ne samo ednoga, nego sedemkratnoga zato, ka, „zajejo hiže dovic. Siromake gűiiti je v nébo kri-čéči greh. Sveto pismo právi: »Tisti siromak je kričao i Gospod ga je pos-lühno.* Dvoje z toga sled!: 1) jaj tistemi poglavári, ki güli sirote, ki sirotam podporo vkraj vleče, ki jo tistim správlja štere njemi milo dajo, od potrebni jo pa vkraj správi; i 2) skuzé i žalost té stiskane sirote oblake prederé i Gospoda nagne na smilenost i blagoslov do nje i na srd do zatiralea. Zato pišemo té reči, naj se večne sodbe zbojijo i Pravični bodo tisti, kém je naložena razdelitev podpore i po-Kojnine. Zvedili smo naime z ednoga slovenskoga kraja, ka so tam župan i poglavarje kradnoli podporo i so bili zato obtoženi pri okrajnom glavarstvi, štero je tožbo za pravično spoznalo. Bojte se sedemkratnoga „jaj“-a! Podpora starišov pokojnih vojakov. Letno podpora dobijo tüdi, če so je potrebni, pokojnoga alt preminjenoga vojáka oča, mati i mamica. Določeno je pét koren na mesec na vsako glavo. Od deset koron više se pa ne more dati vsem sküpno. To je, či vsi trije živejo, dobijo samo 10 koron, če eden, pa 5 koron. Iz pisem naših vojakov. Kaj svedočijo od žén. »Drági moji! mislim, vsém lüdém bi že prav bilo, če bi že naskori mir bio. Dosta lüdi se moli k Bogi i prosi mir, več jih je pa takših, ka bi radi bili i so radi, ka je boj. Šteri so tisti, ka so radi ka jé boj ? Eti vam dve malivi zgod-bici dol napišen od onih lüdi, šteri se molijo i prosijo za mir i šteri se nanč niti ne spomenijo na Bogá v tom žalostnom vremeni. Včera] je dobo eden desetnik od svojega dobroga pajdaša zdoma pismo, vu šterom njemi piše: Drági Prijátel ! Srcé me boli, ka ti morem tákše reči pisati; ti si me, drági paj-dáš, proso, naj ti kaj pišem od tvoje žené, kak de ona kaj živela sáma brez tébe domá. Jaz sam tebé bogo! dosegamao sam ti dobre gláse pisao, ali zdaj ti mam nikaj žalostnoga pisati. Tvoja žena se je pohüšala i začne jáko nerédno živéti; drügo ti ne morem pisati, pridi domo, boš vido. Dobo je desetnik sloboščino i se je odpelao domo v Beč, samo eden dén i noč je vö bio. Kda pride nazaj, je bio ves poparjeni i spreobrnjeni, od veliki čemerov i žalosti. Mi ti edni njegovi dobri paj-dáši ga pitamo, ka njemi jé, ka je tak bledi ? Nam právi : ne pítajte me nika, ka vam ne morem odgovárjati. Kda smo večér domá v barakaj vküper prišli, nam je začeo praviti: dragi moji pajdaši! bio sam domá pri ženi; decé nemam, ali zdaj mo mogo méti, če ravno sam nej domá. Žena mi je šürka. Kda to vpamet vzemem, potegnom svoj bajonet i ščém ga vnjo smeknoti. Sam Bog je meni moč vkraj vzeo, ka püstina ba-jonet natla. Ona nato doli spadne na kolina kričeč : Jezus-Marija !! jaz jo pa prim* lem za roké, jo goripomorem i njoj právim: ti si moja žena bila i si, hodi sediva se k stoli, rad bi pár reči s tebov gučao. Komaj sam jo k stoli Spravo, njéno telo je trepetalo kak 1916. február 20. NOVINE 3. šiba na vodi, reč njej je zabégnola i suzé so polevale njena lica. Kda je malo k seb’ prišla, njoj právim: tri leta sva vküper živéla, pétstošésdesét dnévov sam nej domá bio, si pozábla v tom časi na svojega - možá ? Komaj sam prišo z nevarnosti velike v te naš kráj, že morem pá oditi, tak z Bogom óstáni, ti si nej več moja žena ! Jezero krugeo je letélo mimo mojega tela, niedna me je nej zadela; ráj bi mi pa itak bilo, čebi mi obe nogi ali roke vkráj vzéla i bi mi nej tak ž metno bilo, kak to tvoje živlenje. Tá žena se stálno nej zmislila na možá, tém menje pa #a Bogá. Drüga zgodbica ; Edna dobra, vrla bogábojéča žena piše ete réči svojemi moži: Lübi moj mož! Najoprvim te z mojov málo? familijov zZüjzekom i z Ančikov iz srcá lepojpozdrávim. Lübi moj mož, dam ti na Knáhjè, sfalilo nam je vse z vün vodé; ne morem nindri nika več dobiti za peneze; ka mo činili! ? Deca me prosijo krűha, gé njim ga vzemem ? Mele ne dobim küpiti, Znáš ták, tak ka Prinas v mir-nom vremeni smo dosta nej meli, zvün le je nej prišlo z drügih krajov. Če moreš, lübi moj mož, pomágaj nam! Naj se ti rhilijo ta drobna dečka ! Mi smo vsi, hváli Bogi, zdrávi i déca so trno vrla; znála pa najme obá že Bogá moliti etak : Prelübi. Jezuš, smilüvaj še nadnami i naprávi mir, ka naš ajtek domo pridejo, ka do nam pá krűh správlati. “ Tak z srčnim pozdravlenjom óstáni z Bogom, lübi rbój mož. Tvoja Žena 1 7 Ana. Drage Slovenske žene, Vzemite se za zglédtidve zgodbici. Prvoga se bojte, drügoga nasledüjte. (Hauser Jožef, poddesetnik pri tel. oddelki.) i Glási. Od naših vojákov. Mrtev je: Durič Jožef iz 18. ppolka v Rusiji, kje je vlovljen bio, Gruškovnjak Ferenc z Bel-tinec, ki je ostavo dovico i šestéro drobne dece, Horvat Štefan z Melinec, ostavo je dovico i edno dete, Magdič Matjaš z Beltinec, ostavo je dovico i četvéro dece, J3a%ač Ivan z Beltince; Glavač Martin z Beltinec, ostavo je dovico i petero decé, Smej Iván z Beltinec, ostavo je dovico i četvéro decé, Šifter Štefan z V. Polane. Srce Jezušovo daj pokojnim večni mir, njihovim domačim pa podanost v božjo sv. volo. Stárih bank se rešüjmo. Rdeče 20 koron vredne banke samo do junija 30-ga valajo. zeléne 100 koron vredne pa do augusta 31-ga. Trononaslednik med vojáki. Horvát Anton domónránče 18 ppolka nam naznanja, da jé" njé Vtrdi pohodo naš mladi tronöriasledhik i je z vsakim v roke segno, šteri je kakšo hrabrostno svétinjő meo pa še V guč ž njim, vzeo. Celi polk ga je navdüšeno pozdravlao. V molítev se priporača Skafar Jožef z Beltinec, dom br a Dec' 20-peš-polka, vsem bratom i sestram 3. reda FranČiška. Pesem za čarno mešo („Requiem cum Libera“j so žložili frančiškan O. Brixy Bernard v Varaždini. Zdaj je tretjipot izdana pesem i g. školnicje jo za 1 K 1Ö fil. dobijo v frančiškans-köm samostani (Franjevački samostan u Varaždinu.) Redki zgléd. V Bogojini sta vujšla nikakömi dva projnika, ne da bi vpamet vzeo.. Deca so jihva naganjali po cesti i kda‘sta. že trüdniva bila, sta prišla do ednoga Škednja i tam si dól-legla. Kda je domača^jgospodarica ovárala. lüdske svinje zmantrane v šked-nji, je hitro zvedávala po gospodár!. I da se je ne zgláso, je svinjčejti lepo v hlev zaprla, naj se ne prehladita, nakrmila i tak oskrbljene drügi dén Posestniki prekdála. Zaistino lepo hvalo slüži pri Bogi i Ijüdem ta smilenost do bližnjega. Slovo vzemejo pešci 3. ppolka v Brni ležéčega na Moravskom od - svojih domačih i vseh nás pa se nam v molitev priporačajo; Mencigar Štefan iz Spodnjih Slaveč, Kosednar Anton z Krašič, Kreft Anton od Sv. Sebešt-jana, Črpnják Leopold z Ropoč i Hári Alojz z Krašič. Najbole mladino prosijo, naj moli za njé. Zaistino Iepa prošnja, Da je kaj veselešega i lepšega kak če moli doma ostala mladina i Ježusa k sebi prej me mesto klantivanja za Ijübe poznánce, vojáke ? Oh včinite to, dečki i dekle. Vrednik. Smrt V Štrígovi so pokopali 20 let staro Jambrovič Baro, vrlo tretje-rednico febr. 8-ga. Sprévoda se je vdeležilo teliko ljüdi, keliko nišče ne pomni v Štrigove 80 v belo oblečenih pajdašic je spreválajo pokojno na večni počitek i tretjeredniki z gorečimi sve-čami. V žalostnom časi vesélje. V našoj jelenskoj fari mamo tak vrloga gospon školska, pojbe pa dekle, ka njim ne moremo zahváliti na njuvom lépom popévanji, štero šče nanč edno létó dni ne trpi, pa li vnogo veseljá dűšev-noga nam je že spravilo. Tak lepe zbráne pesmi spevajo, ka človeka do dna srca genejo, takše reči, ka človeka veseli, pá vsaki ráj zdaj k božoj slüžbi biti. Gospod Bog njim naj dá srečno napréjidénje, mi fárniki se njim iz srca zahválimo na njuvih trüdaj ka se za božo čast tak trüdi jo. F. Slovo od Miroslava i njegov krátki živlenjepis. Vu vesélom prelmišlávanji sam si dostakrát zdihávao vu srci, ka da bi se že pá mogli v čakati tistoga časa, ka bi pá mogli blagoslov dobiti od novoméšnika. Ali Boža previdnost je nači zravnala z tém mladéncom; k sebi ga je pozvála i ztém je naše vesélje na žalost obernola. Drági čitatelje! od edne bogábo-jéče i slovensko lüdstvo lübéče peršone vam ščém pisati, štero smo jan. 27-oga to je bilo v četrtek sprevodili na večno počivanje. Té mladénce je v svojem mladom živlenji jáko Pobožen i vsigdár veseli bio. Dostakrát, kak njegov prijatel, sam si pogučavao žnjim i nigdár sam ga nej vido žalostnoga. Imenüvani je v Kőszegi spuno gimuazijski osem šol. Po zrelostnom izpiti je prišeo čas za prebéranje, stá-liša. Glédajmo, ka si je zébrao? Na popostvo se je dao, ár je veliko lübav i goréčnost meo do Bogá, j žtém se je napunilo Srcé njegovo. Ali nej je dugo cvelo, ár ztém ka je on drügim živlenje rešüvao, je svoje podkápao, i je je tüdi podkopao, ár po dye i pollet-nom bogoslovskom stališi je cvet nje-govogo srcá začno vehnoti, i tüdi po-vehno je. Bog ga je k sebi Vzéo, i tak se je ne včakao, ka bi do cila pribe-žao. Zdaj pa z Bogom óstáni do te-čás, ka mo se znova vidili — naš drági Mirosláv. Miri počivaj. Čakali smo novo mešo . . . Prišlo je pokápanje . . . V hladno zemlo jo odneso ... Nam pa nejiao pokanje. Navuk za tretji red bo febr. 27-ga popoldné v Črensovcih. Na drüžbo sv. Mohora sprejme Vredništvo naročnino té tjeden. Na podporo Marijinoga Lista i Novin so 1.1916-ga darüvali : Od' sv. Martina: KrrS-tofič Peter I k., Oletič Matjaš 2 kiy« Tibaot Marko' i Kuršinec 3 k., Koren Jožef pèšák 48. pp. 1 k., Tibaot Martin domobrancov 20. pp. 2 k., z Sodičinec: Domjdn "Jožefa žena 1 k., Püvar Jožef l':k., Hegedüs Matjaš 1 k., Maučec Štefan z Gomilic 'J2 k/.ri Graj Marija ž Bakovec 2 k., Skafar Matjaš četovodja san. 4 k., Pétek'Martin pešak od Lipe 13. pp. 2 k., i Matjaséc Jožef z V. Polane 2 k., pa Kováč Ferenc z Dol Sinike 2 k., i Turek Janoš z Markovec 2 k., Drvariè Mib. z Bodonec 3 k., Pücko Verona z Čentibe 1 k. 20 íill., Oreovec Štef. z Ritkarovec 50 fil., z Črensovec: Kováč1 Ivan '' 1 -kV, ‘ Kocet Marija 1 k:, • Tompa Marija 1 k., Kováč Štefan v Garešnici nabrao 5 k., z Tűrnišča: Hochstelter Ferenc 1 k., Premoša Jožefa žena 1 k., Lűtar Jula 50 fil!., Korén'Jula 20 fil., Gomboc Ana z Sobote i k., Magyar Leopolda žena z Veöéslavec 40 fil., Gabor 4. NOVINE 1916. február 20. Stef. v M. Polani nabrao 2 k. 20 fil!, z Male Polane: Balažek Jožef 2 k., Zver. Ivan z Ve]. Polane 1 k. (Dale.) Samomorilni pozkus v cerkvi Srca Jezušovoga V Gradci. V prelepoj Srca Jezušovoga cerkvi v Gradci si je Punkl Vijemina žile prerezala, da bi se morila. Prepelali so jo v bolnišnico. Cerkev se mora znova posvetiti. Tolvajija. V Šalovcih so Benko Jožefi tolvaji bujti 90 kil žmetnoga projnika i ga odnesli. Prošnja do g. notariuša i pogla-várov črensovski^ Ponizno prosimo g. notariuša i poglavare črensovske, naj napravijo nikši red v krčmi poleg cerkvi ležečoj. Večkrat ovaramo, ka je tisti čas odprta, kda je'boža slüžba v cerkvi i pijane? se v njej zdirajo, kda se v cerkvi bože reči glasijo. Dnestjeden je páli bitje bilo v njej i razbijačje so k cerkvi pribežali, dveri na segeštiji la-mali i tam iskali krivca, ki bi Žalig Ivana z Žižkov smekno pa motili pobožne düše, štere se po večeraj zbirajo v cerkvi i molijo Boga v tom žalostnom časi. Šolska mladina se tüdi rada zbira na krčmenom dvori i včasi šče v njo vdári. V Jezušovom imeni prosimo réd pri cerkvi. Krvávo bitje. V Žižkih sta dvá dečka Hozjan Djuran Ivana trgovca z Črensovec do krvávoga zbila i njemi roko potrla. Tak té, kak zbit Žalig Ivan sta teško ranjeniva i oba doma spoveda-niva. Zrok toga vnogoga nereda sto starišje, šterim se ne mili düša lastne decé. Če bi starišje kaštigali deco njim za nočni počitek v hiši dali mesto ne pa v štáti, ne bi se deca tepla i po-bijavala. Reden stariš pogledne šam za deéov i v Stalo tüdi v noči. Deca naj v hiši spi. Nesreča, štera se Človeki prti, ka njemi inájo vlasjé vőspokapali, se da Odpraviti če si vlasé zdrave ohránimo. Zato preporačemo Fellerovo Tannochina ,,Elsa" pomado za močen zrás vlási. Vnogo jezér Ijüdi jo hvali, kakti štera zabráni kapanje vlás i odprávi lüske. Redke strljive vlasé poprávi, fárbo zrdavo njim dá i ráno oserelost prepreči. 1 lonček 1 kor. 60 fil., močnejše kakovosti H. št. 3 kor. za mustaèe preporačamo Fellerovo pomado, lonček 50 fil. V právo] kakovosti se dobi samo pri Feller V. Eugeni lekarniki, Stubica Centralo br. 146. (Zagr. žup.) Najnoveše Türki so v Kaukazi zmagati. Na zrakiskoj fronti so Angleži zgübili 20000 lüdi i 3000 stari, Rusi pa v Kaukazi 5000 mrtvih. Na italjanskoj fronti so bili veliki boji. Naši aeroplani so bom-bardirali italijanski glavni stan. Pošta. Keréc Matjaš. Vidonci. Vaš sin je premino vdnevah od 21-ga aprila do 20 maja. Pozvék Jožef. Trösaing. Od sina ešče drügo ne vómo, kak da je septembra 13-ga premino. Šinko Jürja Žena. Grad 15. Julija 9-a je mož premino. Gomboc Mill. Korovci. Bog plati na podpora V Obranjo pa naj hodi List, hitrej ga dobi. Ve je zdaj vse plačeno, nikaj nemate več na brigi. Hanko Jožef Leiteradorf, Pošlem vam oboje. Na Adaničov naslov de odseh mal zato samo eden komad hodo Grah Alojža Žena. Korovci. Dobo sem 17 K. Bog plati. Franc Bedlč. Krotendorf. Penezi so prišli. Listi bodo naskori. Kolendra pa novi naročnik naprej ne dobijo, nego vsikdar na konci tistoga leta kda postanejo naročniki Marijinoga tista. Bojna pošte za aavifke se je stavila na sledeča Števila: 9, 99, 103, 140, 151, 168, 187, 210, 227, 228, 229, 230, 234, 260, 261, 264, 265, 300, 307, 315, 316, 319, 331, 336, 337, 338, 339, L M. Melinci. Marijin hiši ešče letos prinese popis i sliko vaše kapele. Je Mariji Snežnoj na čast blagoslovlena ? Dajte glás. Gomboc Mill. Korovci. Od Benko Aug. je teliko prišlo, da je ranjen bio. Kda več zvedim, vam naznanim. Sobočan Fer. Dol. Lendava. Dobo sem 20 K nančni ne. Hvala. Smolko Štef 26. pp. Eaztergom. Dobo sem 2 K. podpore. Vam ne bi trebelo poslati, ste se dosta mantrali z Mörijinim Listom. Ona naj vam dár plača. Harcan Štefan. Schdpfen-dorf Harcán Anton je julija 5-ga pri Za-lesce-ji premino. Kda več zvedin, vam naznanim. Sobočan Jožef Hotize, Vaš sin je pa med mardušom 11-i 31-im premino. Dale se išče. 100 litrov domače pijače Elpis! vkrepčevalne, téčne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za male stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, grenadina, maline, muš-katelka, meta, pomeranče strášnica in vi-šnja. Neuspeh izbljüčen. Ta domáča pijača se pije po leti inrzio po zimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 4.40 poštnine prosto proti pov-zetji. Na 5 takših deležev se doda ena porcija brezplačno. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarska, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo Velikansko vrednosti, ár se delavci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delav-skoj zmožnosti Janez Grolich, drogerijo »pri angelju* Brno Štev 85 Moravsko. En karton za poskušnjo 10 litrov stane 70 fil., šteri se lehko pošljejo v štemplnah. Takši kartoni se dobijo za poskušnjo tüdi po vekših drogerijah. Čista koža na lici i na rokáh, kaj pri vnogih Ijüdeh občüdűjemo, da'dvoje Prednost svojim lastnikom. Nájobprvim za celo telo je potrebno, naj koža Zdrava bo, zato ka samo tak se moreono skoz njé prav zročili. Obdrügim je pa to tüd potrebno, naj našim bližnjim z nezdravov kožov mržnje ne spravimo. Nečista koža, brlizge, püščajci. šplinte, lise mozolčki. bradajice opek-line itd. pa večkrat to zro-küjejo, kaj je pa tüdi škodljivo za dihanje kože i záto tüdi nozdravo. Vnogo jezér moškov i žensek rabi pri zdravljenji i čuvanji svoje kože Fellerovo ,Elsa* pomado za brambo lica i kože, štere cena je 2 koroni, ali 2 tegleca franko 5 koron. To vrástvo ne škodi, kak vnogo rečih za lepšanje kože pomüjanib. Odstráni betege kožne. obráni od pe-čeline šanca, šplint, odprávi püščajce, spokaline itd. Na mesto grizečih i večkrat škodljivo žajf rabimo Fellerovo lilijsko žájfo (1 kor.), ali pa Fellerovo borax-žajf& (80 fil.) i prah za mujvanje, (borax prašek) 1 kor. Vlasjé močno rastéjo po Felierovoj .Hiša* Tannochina-pomadi za vlasé. Lonček 1 k 60 BL, močnejše kakovosti II št. 3 kor. Krepi kožo na glávi, zabrano pišiivost i rano oserelost, ^pomore k zrási močnih, zdravih vlási. Nema škodljivih snovov v sebi zato má pred škodljivo! pomadani Prednost posebno pred tistimi, štere ponüjajo nevuéeni le-kamištva. Za mustače je najbolša Fellerova mást za 50 filerov. Naročitve pošlimo neposredno na Feller V. Eugen lekamika, Stubica Centralo br. 146. (Zagr. županija.) Naši čitatelji čuvaju se najbolje Fellerovog biiljevnog „Elsafluid“, nevaljalih patvorina ako uvjek paze na ime .Feller" i na marku ,,Elsa“. Mi ne pravimo sa ovim retcima nikakovu reklamu za ovo staro prokušano domače Bratstvo. Tko ga još ne poznajo, neka upita liječnika o uporabi istog kod svih posljedica pre-kod svih dragih smetnja protih reumatičnih bolova hlade propuha, vlage, te V a Š e g zdravlja. 12 malih boca iti 6 dvostrukih ili 2 spečijalne boce franko 6 kruna, 36 malih iti 18 dvostrukih ili 6 specijalnih boca franko 15 kor. 40 fil. pravo samo kod E. V. Fellera, Ijekarnika u Stubici Gentrale br 146 (Hrvatska) Fellerove tjrajuče rabarber ,,Elsa" pilule (6 kutija 4 kor. 40 fil. franko) noso zaštitni znak ,,Elsa“. Njomatott az Bgyháxmegyei Kö*yv*yomda körforgó §yoissajtÓjáa Ssombüthelyen.