Nove elektrotehnične izolacije
Silikoni — tehnični material bodočnosti
Ze davno se Je pokazalo, da so dobre lastnosti naravnah oLj, smol in lakov zelo omejene; zato so se lotili raziskovanja dra-gih materialov, ki bi bili boljši od naravnih in td bl imelj toL-no določene lastnosti. Tako se je razvila posebita industrija sintetičnih izolatorjev. Ze T kralkem času Je dala ved tisoč raa-nih izdelkov, ki jih uporablja sodobna industrija, posebno pa. sodobna elektrotehnlka. Vs« te sintetične materije pa so ladela-ne na bazi organskih surovin ter so tako ohranile nepopravljlvo pomanjkljivost vseh organskih materij — neodpornost za tem-perature nad 90 stopinj.
Slilifltotni so se potjavili že vza-   prinnerib zairadii aeilo visoke pm^
čeitku  tega  stolaija,  »zdelali   pa   iz^^odne cene.
so    j'ih angleilki    kemiiici.    Toda      Nad    naived«mo    sa:mo    oefcad
imeJi ao ze« veiiike pomaingikilji-   področig   uporabe sil:toinov:  a»-
vosK.   šeHe   med   rmMlo   vojno   litoKtsCca <>y^ ije mogoife uponab-
jiim je lispelo, da so povzročilli z   lijati  za  mazamije pmobremenii-e-
modemimi   tn   zelo   zap.';e.teinimi   r"11 l**ao«v, k(;ar mineralna olja
kemičnimi po3to.pki patrebne re-   ^ "^i ne mareijo v*č-vairžaffi
aikctte   k,; so dale izdeilke ixred-   fra*    Previ^ke    temperature.
aih  lagtnosa.  Si^iko.n,;  «,  apoji-   ^^ tu pn.ponmimo  da se n^ava-
...          .    ..        ,    T     ,    dmo olje uzge pri 130 do 170 sto-
]• atam yod:to »menjaii z *to-   ž             topic4«>  teclacij«,   2«to
mom  sliciua.   Tak   matenal   je         „   MV,        .   _.     t              j
,         .            ,            pregrebh c«vi. To sta samo dive
ohraml ugodoe «o.acij*e m va4a^ pod^^,; ^,^^ oporab« plasfcl&ie lastaosb o.rga-nsk,h y ^„5,^^.^ ^^ pa ne edi-zdTUŽkov, postal pa je hkratii ni Najve^ jdih uporatrtjad« v odporan proU viaakim tempera- eJektrotehniifei kot odniene elefc. turam fcakor neoirganake mate- tričae tolatorje. fci irnaijo red-ri*)*-                         ¦                         ke   dosll-eij   neprekošene     meba-
Siiilkone lahloo izd-eilajo iin ničn.e in taplcttae laainosti. Tiparabiijo kot olje, masti, lake, Siiiikonsko o4j« upoi-abljaio simffle' in plaabične sn;>vi. Traij- % trarasformaitoirj* kot niadome-no vzdržtjo temperatu.ro 250 st,o_ sftek M transfarmatioirčfco ei*e. piinj Ceteilja, ti^enufoe preobre- poieibao v maijhjiih. kjar se pri memjibve pa labioo doiežejo tud.i niajiinab. rarsežnaati-h zafcteva do 300 stopinij. Niihovo Stevi-lo veliia začetna moč. Laike upo-presega za sedaj sto izdeikov, rabl.ja.io za izo&ainije piočavine vendar jlh še vedno ne uporab- v jedrito preotoreroenaenah apa-Ooiauo m-nogo in samo v izjemnih   ratov,   za   feočiiranje   gaUh   pre-
vodaiikov in za impregnitrainije tjkamin in aabeata irn stefclenie v)0i!i»e. Nadaiije se je na piimer posre«illo a3''inhrcmtt naivadnii irx>-ta>r trefa kcmiJEikih mofi prerao-tati s srJl.iikona iaoOano žioo in tatoo predeiati v motor 10 taanč-sk,:ti mc.6i, da pa se pri te-rn te-žiro.a aplch niL^poveča^a. Praiv talloo so delali pošiku^e z g&neratoirjem 250 KVA s s:"feoinr'.ktmi iroi!a-cirairii. Deloval je neTHTEttrga^njo 3000 ur pr[ temp-e.raturi 250 sto-piTnj. Pri tem niso opaKili noibe. nih  sprermem.b  pr.i   izolacBii.
Si'1'iko.nie 5e veckno razfeikujieio in iKFioipokii uij ej'O. Za sedaij jife veSiTnoima uporabljatio v eilektrič-nili aipa.rait:ih ta.m, kiier hrreiita te-ža in prostoir ocHočifoio vlogo. Kraitiko poveidatmo: sSliiikonii s*> elektrotehnnftrai itnoilac^iiski nva'e-rial. s kaitertm lahiko fedeila.i.ie-n>-> stpmj^ im aparaite ^elo «na:i-hne teže čn pnosbomaoe, a seik> vatilkah  tno^k.