YU ISSN 0040-1978 LETO XXX.. ŠT. 24 Ptuj, 23. junija 1977 CENA 3 DINARJE QLA8IU> SOCIAUtneNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA v^i.. v . .o . ^ $ a Tito. radi te imamo (stran 3) Iz razprave RK SZDL o kmetijstvu (stran 4) Zakaj se spreminjajo vasi (stran 5) Brigadirii - udarniki (stran 7) Pred slovesom še zadnji izlet (stran 8) Prizor iz nedavnega prvenstva LAO v Postojni. V torek začetek jubilejnega XXX. vsearmadnega prvenstva v Mariboru Športniki-vojaki iz armadnih območij vse Jugoslavije se bodo v času od 28. junija do 5. julija v Mariboru in v posameznih krajih našega območja pomerili v športni moči in znanju na velikem jubilej- nem tridesetem vsearmadnem pr- venstvu. Srečalo se bo čez 1200 športni- kov JLA in v sedmih panogah preizkusilo svoje vrhunske sposob- nosti, s tem pa tudi pred vso jav- nostjo naše socialistične samo- upravne družbe prikazalo velike uspehe na področju telesnokultur- ne vzgoje v JLA. Visoka športna odličja in pokali bodo le simbo- lična priznanja za vse tisto, kar so naši vojaki napravili na tem pod- ročju od voda, čete in bataljona navzgor. Gostitelj letošnjega jubilejnega XXX. vsearmadnega prvenstva je ljubljansko armadno območje (LAO), ki bo na samem prvenstvu tudi krepko zastopano s svojo re- prezentanco. Rezultati, ki so jih ^ortniki LAO dosegli na nedav- nem prvenstvu v Postojni zagotav- ljajo, da bodo tudi na vsearmad- nem prvenstvu imeli pomembno vlogo v boju za najvišje dosežke, f 2^ita pločevina dovolj zgovorno govori o silovitosti trčenja. Foto: JOS Zlati znak za sindikalno prizadevnost Na priložnostni slovesnosti, ki je bila v petek, 17. junija v Ljubljani, je predsednik RS ZSS, Janez Barborič, podelil priznanja v obliki zlatega znaka slovenskih sindikatov, dolgoletnim sindikalnim aktivistom. Med letošnjimi prejemniki zlatih znakov so tudi predstavniki iz Ptuja: Zavod dr. Marjana Borštnarja Dornava, Intes — TOZD Pekarne Vinko Reš Ptuj ter Jože Vrbnjak, Jože Skerlovnik in Janko Vogrinec. Prejemnikom sindikalnega odličja, tudi naše iskrene čestitke! MG Skupna seja občinskih konferenc ZKS in SZDL Ptuj O pripravah na volitve 1978 Včeraj popoldne sta se v narodnem domu v Ptuju sestali na skupni seji občinsici lionferenci ZKS in SZDL z glavnim vprašanjem POLITIČNE PRIPRAVE NA VOLITVE, ki bodo spomladi prihodnje leto. Ker se je ob sklepu naše redakcge seja šele začela, bomo o ^bini razprave lahko poročali v prihodnji šte- vilki, danes pa objavljamo le kratek povzetek iz gradiva, ki so ga delegati občinske konference SZDL in člani občinske konference ZKS prejeli ^upaj z vabilom za sejo. To gradivo je služilo tudi kot podlaga za uvodno poročilo in razpravo. Predvsem velja omeniti stališča volilne komi- sije in sveta za družbenopolitični sistem pri pred- sedstvu OK SZDL Ptuj, v katerih je zapisana i^otovitev, da doslej na nekaterih področjih politične aktivnosti zaostajamo. Prav skupna seja bo dala krepko spodbudo, da to nadokna- dimo in da v bodoče enotno in sočasno vodimo politično aktivnost povsod tako v temeljnih samoupravnih skupnostih kot v občinskih organih in organizacijah. Stališčem sta priloženi tudi organizacijski shemi osnutka bodo^ga obli- kovanja delegacij v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Prav tako so priložena stališča razšiijene seje predsed- stva OK SZDL Ptuj ter program nalog v pripra- vah na volitve. V stališčih, ki so bila predložena na skupni seji konferenc, je predvsem poudarjeno, da je pri oceni vsebinske, organizacijske in kadrovske uspešnosti delovanja delegacij, delegatov in posameznih organov, potrebno upoštevati vse elemente, ki so lahko vplivali na uspešnost ali ne- uspešnost njihovega delovanja. Povezano s tem je treba opredeliti odgovornost samoupravnih organov za uresničevanje delegatskega sistema in oblikovati posebna merila kadrovske politike za vsa tista mesta, ki glede na zahtevnost in odgo- vornost zahtevajo ostrejša kadrovska merila. Vodstva družbeno-političnih organizacij so dolžna posvetiti posebno pozornost delovanju koordinacijskih odborov za kadrovska vpraša- nja in volitve v krajevnih skupnostih in TOZD, ki morajo uresničevati predvsem naloge, izhaja- joče iz načel kadrovske politike, spremljati in spodbujati evidentiranje možnih kandidatov, skrbeti za sprotno vodenje evidence in mobilizi- rati delovne ljudi in občane v konkretnih volilnih nalogah ter povezovati vse družbene dejavnike v pripravah na volitve. Pri oceni dela delegacij in delegatov je treba i^oštevati tudi načelo rotacije in opredeliti potrebo po kadrovskih spremembah v nasled- iqem mandatnem obdobju. Ocena pa je nepo- sredno povezana z nalogo evidentiranja možnih kandidatov za člane delegacij in za vse druge funkcije v skupščini občine in v skupščinah SIS. Pri tem je nujna tudi dobra evidenca kadrov, zato SZDL in sindikati prevzemajo skrb, da skupaj z drugimi družbeno-političnimi dejavniki v občini to nalogo z vso odgovornostjo opravijo in uresničijo že dogovorjen način evidence kad- rov za vse družbene funkcije od KS in TOZD navzgor. Občinsko vodstvo SZDL z vodstvi drugih (h-užbeno-političnih organizacij je sprejelo skupni program nalog pri organiziranju in v<^e- iqu političnega dela v pripravah na volitve. Temu ustrezno je treba prirediti informativno propagandno dejavnost in sredstva javnega obveščanja polno vključiti v izvajanje te naloge. Predlog je tudi, da volilna komisija redno izdaja volilni bilten, ki bi naj izhajal v TEDNIKU. Ta bo v prihodnji številki že izšel in bo s svojo vse- bino vsem članom, ki bodo kakorkoli angažirani vvolilnih pripravah v veliko pomoč. Med zahtevne naloge, ki so zapisane v stališčih in naslovljene na upravne organe pri izvršnem svetu SO Ptuj, je dopolnjevanje normativnih in drugih dokumentov za izvedbo predvolilnih in kandklacijskih postopkov ter volitev samih. Gre za dopolnitev statuta občine, statutov krajevnih skupnosti, SIS, TOZD, ažurirati register prebi- valstva, volilne imenike itd. Vse to zahteva dolo- čen čas, da ustrezni organi, zbori občanov, delovnih ljudi itd. spremembe sprejmejo, zato je koblikovanju predlogov treba pristopiti takoj. Naštetih je le nekaj nalog na področju poli- tifne aktivnosti v pripravah na volitve 1978, ki sta jih predlagala volilna komisija in svet za (kiižbenopolitični sistem pri predsedstvu SZDL Ptuj, podrobneje bomo poročali v naslednji šte- vilki, vendar že navedene kažejo na obšimost in zahtevnost del, ki jih bo treba opraviti. To bo pa možno le, če bo vsak na svojem mestu opravil nalogo, ki jo je bil dolžan opraviti, opravil tako in do tedaj kot je bilo dogovorjeno. FF Sva^e v smrt V soboto, 18. junija 1977 ob 14.45, se je na magistralni cesti Hajdina—Krapina zgodila ena najhujših prometnih nesreč na na- šem območju v letošnjem letu, v kateri so kar 4 osebe izgubile živ- ljenje. Po sklenitvi zakonske zveze na matičnem uradu v Ptuju, so se srečna ženin in nevesta, veseli svet- je odpeljali proti Krapini. Pri mo- telu v Podlehniku so za nekaj časa postali in potem nadaljevali vožnjo proti Gruškovju, nameravali so še naprej na Hrvaško, v rojstni kraj neveste in ženina. Toda mala ne- pazljivost, trenutek prešerne razi- granosti... in strahotne posledice. Janez Trafela (26), voznik oseb- nega avtomobila iz Pobrežja 138 pri Ptuju je pri Gruškovju začel prehitevati vozila, ki so bila pred njim. Iz nasprotne strani je pripe- ljal tovorni avtomobil s prikolico, ki ga je upravljal Drago Dreu (40) iz Slov. Bistrice. Prišlo je do silo- vitega čelnega trčenja. Osebni av- tomobil je odbilo na desno polovi- co vozišča, tovornjak pa je zaneslo na levo čez cesto, kjer je obstal šde po 45 m vožnje po jarku. Vsi štirje potniki v osebnem avtomobi- lu so dobili tako hude telesne po- škodbe, da so na kraju nesreče umrli. Poleg voznika Janeza Trafela so izgubili življenje še sopotniki: Ivan Filipič (34) iz Potrčeve 17 v Ptuju, Jože Stubičar (22) Cesta 14. divizi- je 124/a v Mariboru (bil je ženinov brat in poročna priča) in Rozalija Erhatič (19), prav tako s Ceste 14. divizije v Mariboru. Pri nesreči je bilo ugotovljeno, da voznik in sopotnik v osebnem avtomobilu nista uporabljala var- nostnih pasov, čeprav spričo silo- vitega trčenja tudi pasovi ne bi mogli preprečiti najhujšega. Po pripovedovanju navzočih sta bila ženin in nevesta do Podlehnika v avtomobilu pokojnega Trafela, vendar sta pri motelu presedla in namesto njiju so prisedli v avto omenjeni trije sopotniki, ki so iz- gubili življenje. Ob tej tragediji se človek nehote vpraša, ali nas res morajo tako tragični primeri opozarjati na pre- vidno vožnjo na cestah, ki zahte- vajo vedno znova krvavi davek na našo premalo budnost in pazlji- vost. -OM Podpredsednik IS SRS, dr. Avguštin Lah v Ptuju Med prikazom potreb in možnosti s predstavniki ptujske občine se je v delovnem vzdugu v sredo, 15. junija, ^govarjai podpredsed- nik republiškega IS di. Avguštin Lah. Med svojim obiskom v ptujski občini se je seznanil s problematiko na področju skup- ne porabe, aktivnostjo v zvezi s sprejemanjem samoupravnih spo- razumov o temeljih planov v združenem delu, zdravstveno in kulturno {ffoblematiko. Ob tej priložnosti se je Avguštin Lah podrobno seznanil s priveski bremen Ptuja kot »staroste stovenskih mest", ki so v največji meri kulturne narave. Vprašanja, ki jih je naslovil na predstavnike družbenopolitičnega življenja občine, so imela namen razgrniti programsko jasnost in \ključevanja naše skupnosti v programe. Opredelil se je pred- vsem za dvoje vprašanj: začrta- nost Ptuja v sistemu policentrič- nega razvoja in oblikovanju Ptuja kot zgodovinsko - turistične I tvorbe. i Precej je bik) govora tudi o j sistemu solidarnosti - obliki j družbene intervencije, v okviru j tega ptujska občina „vlaga" v I skupne programe dokaj šnja sred- stva; prisotnost v lastnih pro- gramskih nalogah pa ni zado- voljiva. Prav v letošnjem letu je zabeležen občuten izpad solidar- nostnih sredstev. Odgovor tov. Laha je dal vedeti, da je treba Ptuj obravnavati kot center, ki se razvija m kot center, ki bi naj imel večjo solidarnost v svojem razvoju. Obenem pa je pripo- ročal, da se občina usmeri v razvoj, katerega posledica bo kvaliteten dohodek. Veliko je bUo povedanega tudi o kulturni problematiki. Tako so se zavzeli za morebitno ponovno ovrednotenje spomenikov in nji- hovo zaščito. Precejšnjo pozor- nost pa so namenili vprašanju zaščite zgodovinskega jedra me sta, ki ^ bo potrebno zaščititi pred fizičnim in socialnim pro- padom., Problem kulture je tudi „last" gospodarskih in stano- vanjskih vlaganj; v politiki zaščite zgodovinskega jedra je upoštevati značilnosti splošne, ekonomdce in prostorske politike. Dr. Avguš- tin Lah se je seznanil še s problemi zdravstva in novih perspektivah, ki se javljajo na tem področju. MG I>. Avguštin Lah na razgovora v dvorani KS Ptuj, levo tovariSica Ziherlo- va, desno Franjo Gnilšek, predsednik IS SO Ptuj. Foto: JOS ZA SAMOUPRAVNO PREOBRAZBO KRAJEVNIH SKUPNOSTI Na ormoškem območju deluje ORcm krajevnih skupnosti in sicer: Pc)dgorci, Velika Nedelja, Tomaž, Ormož, Ivanjkovci, Miklavž, Kog in Središče ob Dravi. Vse imajo uveden krajevni samoprispevek za boljšo komunalno opremljenost kraja. V Podgorcih še posebej vzgleden prispevek krajanov, saj P"ispevne stopnje znašajo celo do 30 % od KD in 3,5 g, in tisti izvirki, kar čutiš kako ti pritisk izvirkov oživlja žile na nogah. Kopanje v pokritem bazenu je 250 din. To ni veliko, za tiste, ki imajo več časa na razpolago za kopanje. Je pa vsekakor predrago za tako imenovane enourne kopalce. Nekateri ne prenesejo več kopanja kot do ene ure, spet drugim pa čas ne dopušča- Ti pridejo, se skopajo v eni uri jih ni več. Zato sem mnenja, da bi uprava Ptujskih toplic uvedla eno urno veljavne kopalne karte, ki bi stale 10 dinarjev. Kdor bi z enoumo karto, porabil za''kopanje kako minuto več kot eno uro pa bi pri predaji ključev od omaric, doplačal še 5 dinarjev. Veliko je ljudi, ki so interesenti za kopanje, nimajo pa več časa na razpolago, kot do ene ure. Za tiste, ki imajo dve ali več ur na razpolago za kopanje pa so eene kopanja, kar primerne. , Alojz Cestnik Prvič po asfaltu Ko smo se v nedeljo zjutraj, 19. junija peljali po cesti od Ptuja proti Leskovcu, smo si ob prehodu skozi Videm in približevanju hribu, deja- li: ,,Tu nas pa čaka sedaj nekaj čez 2 km makadama!" Toda glej: na naše veliko presenečenje je avto kar zaplaval po novi asfaltni gladini in v trenutku smo bili čez hrib, tokrat prvič po asfaltu. Tako se je uresničila dolgotrajna želja prebivalcev tega območja Ha- loz, kakor tudi obmejnega predela Hrvaške, da se povežejo s Ptujem po asfaltu. Nekdaj zakotni, od pro- meta odrezani kraji, se modernizirajo in približujejo kulturnim središčem. Le zadnji del te prometne žile, v dolžini blizu 3 km, proti hrvaški meji še čaka, da se bo makadam umaknil asfaltu, kar pa mislijo uresničiti že prihod- nje leto. Še vodo v Leskovec, ki je poleg gospodinjskih potreb najvažnejša za zatiranje peronospore s škroplje- njem in razcvit kraja bo viden, kajti razvijati bi se pričel kmečki turizem, ki bi bil lep vir dohodkov za prebivalstvo. JM Hajduk Janošik na Vurberku, premiera v soboto ob 20. uri v večini primerov se je v tem času že končalo kultumo prosvetno delo, ki so ga občani zaradi obilice drugih dolžnosti in zaradi sezone dopustov in poletne vročine, odložili do jeseni V prosvet- nem društvu na Vurberku pa je v tem času ravno nasprotno. Njihov predsednik Kondrad BEZJAK, ki je tudi režiser, je v teh dneh sredi največjih priprav za uprizori- tev Češke ljudske igre HAJDUK JANOŠIK. Letni jrireditveni prostor na razva- inah vurberškega gradu je takorekoč nared in to soboto ob 20. uri bo slovesna premiera igre o Janošiku. Ponovitve bodo skozi ves mesec julij in še v avgustu kar pomeni, da za ta igralski ansambel skorajda ni pre- mora. Sami pa pravijo, daje letni prireditveni prostor pač tak, da izključuje vse hladne mesece v letu. Korenine kultumo prosvet- nega dela na Vurberku segajo daleč nazaj, dejavnost pa je zaživela predvsem v zadnjih letih, ko se je v društvo vključilo tudi veliko mladih krajanov, ki radi primejo za vsako delo. In tega jim pri pripravljanju predstav o haj- duku Janošiku ne zmanjka. Scena in vrsta dmgih opravil, je priložnost za vs^ega, da se -ri delu izkaže, da potr 'ii tradicijo dobre organizacije, ki jo na Vurberku še kako potrebujejo. Samo v tej predstavi sodeluje prek 70 judi in programirajo kar enajst ponovitev. ,,Da zapolnimo ta letni prireditveni prostor je potreb- no ponavadi veliko ljudi in primerno temu moramo zbirati svoj repertoar," je dejal Kondrad BEZJAK, ki je bil ob našem obisku na eni izmed zadnjih vaj vsepovsod. Pomagal je pri elektriki, igralcem dajal zadnja navodila in našel še čas za pogovor. Večmesečno delo se s sobotno premiero seveda še ne bo končalo. Enajstkrat bodo zasvetili reflektogi na vurberških razvalinah in spet ugasnili Glasovi mladih fan- tov in deklet bodo duško" in „gosposko" pobiili zidove nekdanjega gradu, ki jim bo prisrčen aplavz slehernega obiskovalca naj- večje plačilo za štiri mesece trdega dela, za njihov prosti čas, ki ga tako velikodušno razdajajo boginji TALUI in v njenem hramu kujejo nova prijateljstva, nova spoznanja, da je vendarle smisel življenja tudi v kultumo prosvetnem delu, pa čeprav pod vedrim nebom, pod zvezdami in oblaki m. šneberger Režiser Kondrad Bezjak daje napotke svojim mladim igralcem Foto: R G modernizaciji ceste Poljčane - Makole - Majšperk Delegati vseh zborov skupščine občine Slov. Bistrica se bodo v sredo, 29. junija, sestdi še na zadnji skupni sqi, pred počitniškim obdobjem. Seja bo toliko pomembnejša, ker bodo na njej razpravljali in sprejeli tudi dokončni sklep o modernizaciji - asfaltiranju ceste Poljčane-Makole—Majšperk. Že vsa leta je bila ta cesta ena največjih zaviralcev hitrejšega razvoja krajev ob Dravinjski dolini, kjer so prav po zaslugi slabe komunikacijske povezanosti z razvitgšimi središči ostali potisnjeni v ozadje in tako ostali nerazvito območje v SR Sloveniji Med njimi še posebno izstopata KS Makole in Studenice, v neposredni bUžini pa je še KS Laporje. Te KS skupno predstavljajo najslabše razvite predele občine Slov. Bistrica. Tudi ene od velikih možnosti hitrejšega gospodarskega razvoja teh krajev, turama, posebno grad Štatenberg z okolico, prav zaradi slabe cestne povezave ne uspevajo razviti tako kot bi želeli Med pomembnejšimi nalogami bo prav gotovo sklep o začetku asfaltiranjea te ceste. Nadalje bodo na tej sqi obravnavah še predlog odloka o proračunu občine Slov. Bistrica, seznanili se bodo z poročilom o poteku del pri oi^aniziranju skupnili služb SIS v občini in s poročilom o zbiranju in razdeUtvi sredstev po samoupravnem sporazumu za financiranje krajevni: skupnosti V. Horvat V Pleterjah so praznovali To leto, ko slavimo veliko jubi- lejev z našim tovarišem Titom, sla- vijo tudi svoj jubilej GD Pleterje. V mesecu maju, pred 30 leti so se vaščani Pleterja odločili, da se ločijo od G. D. Lovrenc in posta- nejo samostojno društvo. To jim je tudi usp>elo, zato so 28. in 29. maja slavili 30-letnico obsto- ja. Čeprav to ni dolgo, je pa za takšno prostovoljno in malo društvo precej. V soboto zjutraj 28. maja so v vasi zaplapolale za- stave. Gasilsko društvo je organi- ziralo v večernih urah gasilsko vajo na kateri so sodelovali doma- ča pionirska desetina in gasilska društva iz malo bolj oddalj krajev, saj sosednje društvo kot so Lovrenc in Dragonja vas niso na- šla časa za sodelovanje. Ko se je sredi vasi dvignil pla- men gorečega kresa, je zatulila si- rena in spretni gasilci so v kratkem času prišli na kraj ,,požara" in za- čeli z gašenjem. Največjo spretnost in pripravljenost so pokazali gasil- ci iz Apač, saj so imeli prvi vodo v ceveh, takoj za tem pa so plusknili curki vode iz cevi ostalih društev. V nedeljo se je od 14. uri pred gasilskim domom zaslišala ko- račnica in gasilska društva so v stroju, s prapori na čelu prikora- kala na prireditveni prostor. Po uvodnih bes«'..*! je predsed:;' društva Pleterje prebral kroniko društva, nato pa je sledil pester program, ki ga je izvedlo pro- svetno društvo iz Cirkovc, to je mešani pevski zbor in pa folklorna skupina ,,Vinko Korže", ki se je predstavila s svojimi izvirnimi ple- si. Po tem so podelili značke in priznanja zaslužnim članom. GD Pleterje se zahvaljuje vsem sodelujočim gasilskim društvom, prosvetnemu društvu Cirkovce, tajniku KS in GD Lovrenc, Francu Dolencu za sodelovanje, enako občinski gasilski zvezi za nabavo značk in pa za številno udeležbo na njihovi prireditvi. Fr - P. TEDNIK -23. junij 1977 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 mi BRIGADIRJI Velika skrb za kulturno In zabavno življenje v brigadah v MDA „Slovenske gorice 77", kjer teče tretji teden brigadirskega življenja, so tudi v letošnjem letu poskrbeli za pester kulturni program, ki ga bodo več ali manj deležne vse izmene brigadirjev, še posebej pa četrta izmena. Nekatere, ki so zadolženi za organizacijo kulturnega življenja v mladinski}} delovnih brigadah, smo pred dnevi obiskali in nam takole pripovedujejo: Nataša BELSAK, sekretarka ptujske kulturne skupnosti: „V letošnjem letu smo drugič organi- zator kulturnega življenja med mladimi brigadirji, ki bodo delali v akciji »Slovence gorice 77". Nekaj izkušenj smo si nabrali že lani, letošnji okvirni program pa smo dobili pri republiški kulturni skupnosti, la ga tudi financira. V program so zajeti nastopi pevskih zborov, gledaliških skupin, folklo- re, obiski koncertov, skratka vse zvrsti kulturnega ustvarjanja v občini. Povabili pa bomo tudi nekatere druge skupine izven našega območja. V naših prizadevanjih gre predvsem za to, da bi se brigadirji spoznali s kulturnim živ^enjem v naši občini in z našimi gubiteljskimi skupinami in po tem programu tudi v glavnem delamo. Vsak, ki nastopi je brigadirjem dolžan predstaviti svojo skupino in delo v njej. Tako kot v minulem letu, bodo imeli od našega programa največ brigadirji v četrti izmeni, ki sovpada v čas naših kulturnih srečanj. Na te prireditve briga- dirje vedno povabimo in laM:o rečem, da so to v glavnem zelo kvalitetne kulturne prireditve ta- ko, da imajo le-ti resnično nekaj od tega. Doslej smo brigadirjem v Dor- navi že predstavili folklorno skupino DPD „Svoboda" iz Ptuja, ogledali so si predstavo MKUD iz gimnazije Dušana Kvedra, filmsko predstavo itd. ftogram se začenja realizirati in upamo, da bodo z njim zado- voljni. Sodelujemo pa tudi uspeš- no s štabom brigade, ki s svojimi kiltumimi referenti pripravlja še samostmne prireditve v taboru MDA SG 77. Naj dodam, da bodo brigadirjem na voljo tudi knjige, mentorstvo je prevzela □'ska knjižnica, ogledali pa si o seveda tudi kulturno-zgodo- vinske znamenitosti našega me- sta." Lidija KORPAR, komandant mladinske delovne akcije »Slo- venske gorice 77:„Osnovo kul- turnega življenja bi naj pred- stavljajo tisto prizadevanje na pdročju kulture, kot na vseh ostalih interesnih področjih, ki ga brigadirji or^nizirajo sami. Zato smo zadolžiU kulturne referente v posameznih brigadah, imajo pa tudi kulturno komisijo, v kateri so delegati iz obeh brigad, ^igadirji organizirajo kulturno življenje, ki zajema „brigadne večere", predstavitve brigad, raz- lična quiz tekmovanja, literarne večere in podobno. Tu se skušajo v prvi vrsti predstaviti s svojuni vtisi, s svojimi pesmimi, proznimi sestavki, z instrumentalnimi sku- pinami in pevskimi zbori. Skušajo pač predstaviti sebe in svojo brigado v čim lepši luči, kaf tudi ocenjujemo in prinese brigadi določeno število točk na osnovi katerih podeljujemo udarniške značke in priznanja. Kot dopolnilo tega kulturnega progama, ki ga brigadirji organi- zirajo sami pa je program kulturne skupnosti Ptuj, ki skrbi za predstavitev kulture s področ- ja kjer akcija poteka. Doslej so kulturni program na brigadnih večerih zelo lepo uspeli in so bUi tudi tematsko dobro pripravije- ri." Cvetka ZALOKAR, predsednik kulturne komisije: „Prvo kar smo naredili smo brigadi predstavili. To je brigado Prežihovega Voran- ca in Slavka Šlandra. Obe predstavitvi sta bih dobro pri- pravljeni, prispevki kvalitetni in smo jih zato tudi dobro ocenili. Nhšo kulturno komisijo veseli predvsem to, da v svoje delo vključujejo večje število briga- dirjev, da je ustanovljen pevski zbor in da vse poteka na osnovi dogovorov samoupravnih teles. Prva ^ je predstavila brigada 3avka Šlandra, ki je imela v programu poleg svojih pesmi še anekdote o TITU, predstavila pa je tudi Domžale. Druga brigada, ki prihaja s Koroške, je pred- stavila Koroško, Prežihovega Vo- ranca in nekaj pesmi kot na primer: Nekoga moraš imeti rad, čeprav komandanta, komandirja ali ekonoma ... Šlandrova bri- gada je pripravila kulturni večer, posvečen deželam v razvoju, povezan z njihovo poezijo in prozo. Pripravili pa smo tudi šaljivi kviz v Prežihovi brigadi. Prva ocena Šlandrovcev je bila csem, brigadirjev s Koroške pa že devet točk." Cvetka ULCAR, kulturni refe- rent: »Mislim, da je med nami kar precejšnje zanimanje za kulturno razvedrilo, čeprav smo včasih izredno utrujeni in imamo bolj malo prostega časa, ker je popoldanski urnik precej napet. To zanimanje je najbolj opazno pri sodelovanju in snovanju liltenov, stenskih časopisov in mislim, da je kar v redu... Izdali smo že bilten v vsaki brigadi in si prizadevamo, da bi tili pripravljeni čimbolj pestro. Sodeluje lahko vsak in odziv je kar primeren. Lc pobude je nntrebno daiati. Na hripadnih večerih sami beremo svoje pesmi ali prozne stavke in je zelo zabavno." Jakica BAlilN, kulturni refe- rent: »Naša brigada l^režihovcga Voranca prihaja iz Raven na Koroškem in ker smo Korošci dobri pevci in ker radi pojemo, začetek ni bil težak. Brigadirji so prinesli s seboj instrumente, zato se je snovanje našega pevskega zbora začelo že v avtobusu. Ko smo prišli v Dornavo, smo se srečali še s tovariši iz brigade Slavka Šlandra, stopili smo sku- paj in zapeli. Pojemo naše - Koroške in druge pesmi, ki zadonijo zvečer po vasi. Krajani nam tudi radi prisluhnejo." Brigadirjem želimo, da bi jim že v prvi izmeni uspelo organi- zirati tako kulturno življenje, da bo sleherni izmed njih zapustil Dornavo in traso slovensko- goriškega vodovoda s prijetnimi brigadirskimi vtisi in da se bo srečanja s tovariši še dolgo sponiinjaL Zapojte Domžalčani in Ravenčani, naj se vaša pesem razlije med Slovenskimi goricami. V okviru 16. srečanj bratstva in prgateljstva je MKUD ,J"ran Galovič" iz Koprivnice pripravilo za brigadiije in za krajane Dornave pester in vsebinsko bogat kulturni prograin. Na sliki: predsednik izvršnega sveta občine Koprivnica je izročil KS Dornava spominsJco darilo. Foto: Langediolc naj se vaša mlada srca razvesele slehernega brigadnega večera, sle- hernega srečanja s starim Ptujem in njegovimi prebivalci. Hvaležni smo vami Marjan ŠNEGERGER BRIGADIRJI - UDARNIKI Torek, 21. junij 1977. Cisto navaden brigadirski dan, bi dejal. Prva izmena brigadirjev na mladinski delovni akciji Sloven- ske gorice 77 je opravila svoj jutranji program in se podala na traso v Mostje. Že precej dolg izkop jarka je za njimi, toda brigadirji vedo, da morajo izkopati čim več rumeno rjave ilovnate zemlje. Čeprav je težka, čeprav so njihove roke utrujene še od včerajšnjega dne in čeprav so njihovi šolski prijatelji morda prav tale trenutek nekje na kopališču in se vesdijo bližajočih poletnih dni Sonce je pripekalo kot zanalašč in znoj je curkoma lil iz že ožganih in utrujenih brigadirskih obrazov. Fantje ko- rajzno krampajo. In dekleta? - Janja vihti lopato, kot da bi to delala že leta, Nada se jezi nad zemljo, ki pada nazaj nanjo v jarek, Polona si z robcem obriše potno čelo, z rokami pa stresa pesek č svetlih pramenov las. Ura se približuje poldnevu, kazalec se počasi premika proti trinajsti,■ ko Boris sporoči, daje treba na kosilo. Dvakrat mu t^a nikoM ni treba reči Uh, kako tekne. Po kosilu zbor. V najhujši vročini Pred stroj stopi Boris, namestnik komandanta akcije za naselje: »V Cirkulane gremo pom^t pri urejanju ceste' in bankin, avtobus nas ze čaka. Vsi, ki ste - zdravi korajžno vanj!" Milan v naglici skoči v spalnico po kitaro, Janja pa se na hitro poveže s svojimi člani komisge za kulturo, kajti po udarniški akciji je treba domačinom pokazati, da znajo brigadirji še kaj drugega, kot vihteti kramp in lopato. V Cirkulanah je vse mirno. Nikjer žive duše. Mar niso dejali, da bodo brigado tukaj pričakah predstavniki kraja? Končno se znajdgo in v koloni zapojo proti osnovni šolL Tam se postrojijo: Z-D-R-A-V-O, zdravo, zdravo, zdravo, za pionirje, za predstav- nike krajevne skupnosti, za vojake, ki so prišli skupaj z njimi iz ptujske vojašnice, ftigadirjem se priključi še udarniška 20-čian- ska četa mladincev osnovne šole. Ing. Jože Botolin in Ferdo Vajngerl na hitro razložita kje in kaj bodo delali: »Vaša nalo^ je, ^ pomagate delavcem komunal- nega podjetja Ptuj pri urejanju bankin na makadamski • cesti, • ki vodi od Cirkulan proti Medrib- niku. Cesta je sicer dolga 2,5 km, toda narediU boste, kolikor bodo zmogle vaše roke." V koloni z zastavo in praporom na čelu se odpravijo proti cesti. „Vode" je sUsati ^ nekoga, „žejni smo". Se preden so se brigadirji razporedili vzdolž trase je pripdjal traktor cisterno s hladno vodo in poškropil prašno cestišče. Posamezniki so to izkoristili in aH pod ,,prho", da jih vsaj malo ohla^ Potem pa HO - RUK. Kramp in topata sta zaživela v mladih rokah briga- dirjev, vojakov, pionirjev. Popol- dne so se jim priključili še mladinci iz osnovne organizacije ZSMS Cirkulane, s predsednikom na čelu. Sonce je počasi tonilo za hribe, ko so volfi udarci ob kamenje postajali vse tišji Dovolj bo, za danes. Pred osnovno šolo je zagorel velik kres. V, rdečih odsevih oči je zasijala radost Prvi udarniški dan je za brigado. Huraaaa..... Po suhi večerji in bogatem kulturnem programu ob ognju je zadonela pesem ponosa. Takšni so pač brigadirji nikoji jim ne zmanjka poguma,. Še bodo kresale iskre ob kamen, množili se bodo kubiki težke ilovnate zemlje, kajti nekoč bo tudi v Haloze pritekla voda po ceveh, tudi v Slovenske gorice, kmalu bodo ceste dobile asfaltno prevleko, lepše bo. M. Otsmec Biigadiiji, vojaki, mladinci in pioniiji vsi so ena Tito je nekoč dejal: „Mi imamo takšno mladino, da ni bojazni kaj bo jutri z Jugoslavijo. Ponosni smo nanjo!" Foto: M. Ozmec Ce Jovotu ne gre od rde tako kot bi moralo, je tukaj Poluštvo si je v zasnovi bodočih programskih nalog, zadalo še organizacijo primernih predavanj, ogled muzejev, spomenikov iz NOB, koncertov in gledaliških predstav, izletov, srečanj, družab- nih večerov in podobno. Svoje me- sto v aktivnosti članov društva, ima tudi klub. Prostori društva so še vedno utesnjeni tako, da ni možno- sti za organizacijo športne de- javnosti: balinanja, kegljanja in drugih iger na širšem prostoru. Iz vrst članov društva že desetletja izhaja pevski zbor, ki je svoj jubilej zabeležil v preteklem letu. Društvo je vseskozi imelo v ospredju skrb za potrditev vloge upokojenca v samoupravni družbi, v njegovi na- daljnji aktivnosti na tem področju in boju za njegovo ekonomsko in socialno varnost. MG V trgovski delovni organizaciji Mercator, .JPanonija" Ptuj nenehno skrbijo za vsakoletni oddih in rekreacijo svojih delavcev. Prav sedaj, ko se bliža čas letnih dc^ustov se priprav^ajo, da bodo oiganizirali letovanje v Poreču in na Malem Losinju. Tako imajo v Poreču 4 avtokamp prikolice na Malem LoSnju pa 4 bungalove. V njih bo lahko v času letnih dopustov letovalo 70 družn. To so le začetne zmogljivosti, pa v delovni organizaciji vsako leto precej vlagajo za pridobitev novih zmogljivosti- , Pri Mercator Panonija Ptuj so že tudi izplačali regres, ki je znašal od 450 din do 1200 din. Regres je znašal 65 % dovo^enih sredstev bil pa je v skladu s sindikalno listo za letošnje feto. Od vseh sredstev za regres so namenili 25 % za investicije, 10 % pa so pridržali za solidarnostne namene. Štirim družinam z nizkimi osebnimi dohodki so omogočili letovanje zastonj, enako 10 otrokom svojih zaposlenih so omogočili letovai^e v koloniji Punatu na otoku Krku in to za 3 tedne. V delovni organizaciji si prizadevajo požreti tudi ostalo' rekreacijo, ki bi koristno vplivala na zaposlenega in bi mu tako omogočila bcJjso poču^e na delovnem mestu. Mercator Panonija Ptuj je ena od prvih ddovnih organizacij v občini, ki se je povezala z novo ustanovljeno Počitniško skupnostjo občine Ptuj v katero je včlanjenih že precej ddovnih organizacij. Želijo da bi prav prek te Počitniške skupnosti v naslednjih letih bilo možno organizirati zamenjavo počitniških hišic z dri^imi ddovnimi organizacijami v občini, in s tem omogočiti slehernemu zaposlenemu ugodnejše letovanje. Tlafl^rt MrtvaIr Tatovi jagod imajo kurje kremplje Bilo je v Sodincih okrog 22 ure. Eden od petih fantov je dejal, da ve za vrtne jagode. Fantje so bili takoj pripravljeni in šli so v akcijo. Ker pa je lastnik jagod imel še luč so morali malo počakati. Luč je ugasnila. Skupina petih mladoletnikov pa je začela z akcijo — krajo ali robutanjem. Vodja skupine M. S. je dal znak za priče- tek in fantje so poskakali čez ograjo. Pridno so začeli tipati za jagoda- mi tam, kjer je bil posajen rani krompir. Nabrali so kar precej,,ja- god" od krompirja in se po nekaj minutah umaknili. Eden je dejal, da je poskusil jagodo in da so gren- ke. Drugi je dejal, da je akcija uspela. Ko pa pridejo nekaj metrov so ugotovili, da sploh nimajo jagod. Dragi bralci. Pa še naj kdo reče, da tatovom akcija tokrat ni uspela. Ciril Majcen Za prizadevanja delitev prvega mesta Klub mladih iz Ptuja je za svoja kulturna prizadevanja, or- ganizirana športna tekmovanja in zabavni program v letošnjem tekmovanju za najboljši Idub osvojil prvo mesto v republiki Pnznanja in nasade sta podelila republiška Konferenca ZSMS in Zveza kulturnih organizacij SR Slovenije. Pode- litev je bila prejšnji teden v majhm vasici Vrbje pri Žalcu. Klub mladih je v tekmovanju NAŠ KLUB 77 prejel priznanje in nagrado v višim IDOO dinarjev. Poddjene so bile tri enakovredne nagrade, ki so jih osvojili mladi iz Mosta na Soči, Murske'Sobote in Ptuja. Med nagrajenimi so tudi klubi ptujske mladinske klubske skupnosti in sicer Hajdina, Budina, Kidričevo, Stoperce in Ptujska gora. Program Kluba mladih Ptuj je torej bilo dobro in uspešno pr^ravljeno. Posebno priznanje pa gje upravniku kluba Miranu Zorčiču, predsednici program- skega sveta Branki Glazer-Be- zdjakovi in seveda vsem mladim, ki so soddovali pri akcijah Kluba mladih v Ptuju in krajevnih skupnostih'. zk Zadnji dan v osnovni šoli Učenke 8/b razreda osnovne šole ,,lvan Spolenjak" zadnjič na telova- cfišču, medtem ko je njihovim 14 sošolcem tekla ura tehničnega pouka. Zadnjo telovadno uro ob koncu šolanja v osemletki so si vsi skupaj prihra- nili za kopanje v Ptujskih toplicah. Tako zbrane kot so sedaj bodo prav gotovo še ob obletnicah končanja osemletke in drugih šol, kamor se bodo sedaj vpisale v skupinah ali posa- mič, na srednje in druge šole in se bližale svojemu poklicu. Besedilo in slika: J. Vrabl Srečanje najstarejših Zavod doma upokojencev je v četrtek, 16. junija 77, pripravil domači praziiik v enoti Mure- tinci, tako, da so se odabovanci enote Ptuj pripdjali v Muretince na obisk. Po c^du muretinskc^a doma po ptujskih odcrbovancih je bil prirejen piknik. Po dobri zakusld, zaliti s kakovostnim haloškim vinom, se je marsi- katero ovelo čelo razbistrilo, zadonela je naša lepa slovenska pesem, pozabili so na žalost in bridkost, na vso prestano trpljenje, da pozabili so celo, da so leta minula in se življenjska pot nagiba k zatonu. K,dobremu razpoloženju je še prispevalo svoj ddež hladngse vreme in odrinilo tropsko vročino. To je bilo za naše onemogle enkratno doživetje! Veselim sr- cem, dobro razpoloženi so se ptujski podovih od muretinskih soo^bovancev in krenili proti Mali vasi, čez Formin posedat kako naša socialistična družba ustvarja tam novo hidroelek- trarno srednja Drava 11. Od tod je pot vodila skozi Gorišnico, prek Domave in Rogoznice v Ptuj. Tu ni bilo ne konca, ne kraja pripovedovanja o veselem počutju v Muretincih. Mnogi, ki se niso uddežih izleta v Muretince, so obžalovali, nergači so pa seveda krivdo zavračali na druge. V domu smo proslavili tudi 85-letnico rojstva tov, Tita. V zavod so prišli učenci osnovne šok Ptujska gora, ki so pod vodstvom svojih mentorjev, z recitacijami, deklamacijami in petjem prikazali lik našega voditelja, mu zaželeli še dolgo bivanje med nami in vodstvo naših narodov. Da je junij res nekam srečnejši mesec za oskrbovance Doma upokojencev, je še vredno omeniti, da je z začetkom tega meseca prevzd službo hišn^a zdravnika dr. Franc Rakuš. No\i zdravnik ordinira redno vsak teden dvakrat po 2 uri (po potrebi še dalje), v splo^o zadovoljstvo oskrbovancev. JM TEKMOVANJE OZN Na naši šoli že več let deluje krožek OZN. V okviru tega krožka smo se že večkrat udeležili tekmo- vanj klubov OZN, na temo o OZN. Tako je bilo tudi letos. Ekipo sestavljamo trije člani: Aleš Urbančič, Branko Ficijan in jaz. Gradivo za tekmovanje smo do- bili že marca. Najvažnejše smo si podčrtali in se začeli učiti. Za učiti se je bilo zelo veliko. Velikokrat smo ponavljaH po pouku, veliko- krat pa tudi pri tov. Hočurščakovi na domu. Občinsko tekmovanje je bilo 16. aprila. Osvojili smo prvo mesto, saj smo zbrali vse točke. Zraven so tekmovale še tri ekipe od Mikavža pi Ormožu. Po občinskem je bilo regionalno tekmovanje — 23. aprila. To je bi- lo na dan pohoda v Mostje. Mi, ki smo tekmovali, se tega vsakoletne- ga pohoda žal nismo mogli udeležiti. Tokrat je bila konkuren- ca že večja, saj je prišlo še pet ekip iz drugih občin. Tudi na tem tekmovanju smo osvojili prvo mesto z vsemi možnimi točkami. Kot zmagovalci regionalnega tekmovanja smo šli v soboto, 14. maja na republiški polfinale v Maribor. Tekmovanje je bilo ob 4. uri popoldan. Mi smo bili s to- varišico Hočurščakovo že dve uri pred pričetkom tekmovanja na mestu, ker smo se zavedali, da če zamudiš določen čas, ne smeš tekmovati. Komaj smo pričakali začetek tekmovanja. Naj povem še to, da je na vseh tekmovanjih srednjih šol osvojila prvo mesto kot mi, tudi ptujska ekonomska šola. Najprej smo žrebali kdo bo prej tekmoval. Žreb je odločil, da bodo to srednje šole. Mi smo seve- da navijali za naše. Zopet je zma- ^la ekonomska šola. To nam je vlilo novega poguma. Za tem je bil kratek kulturni program v počasti- tev Titovih in partijskih jubilejev. Nato smo prišli na vrsto mi. Sku- paj smo bile tri osnovnošolske eki- pe. Tekmovanje je potekalo zelo hitro. Naša ekipa ni odgovorila na eno vprašanje, a smo vseeno zbrali največ točk. In tako smo tudi tu osvojili prvo mesto. Za nagrado smo dobili vsak tri knjige iz Prešernove družbe, ekonomska šo- la pa letalske vozovnice. Tekmovanje se bo še nadaljeva- lo, saj obe ptujski šoli tekmujeta še v Ljubljani, 28. maja. To bo republiški finale. Želimo si, da bi se čimbolje odrezali. Že s tremi tekmovanji smo ponovili lanski uspeh, saj lani ni bilo polfinala. Naš trud, ki smo ga vložili v uče- nje se je že sedaj drago poplačal. I^popisno smo zadovoljni, da nam je uspelo častno zastopati na- šo šolo. Leonida Cebek, OŠ Franca Osojnika, Ptuj ZAČUTILA SEM DOMOTOŽJE To, kar smo iz Gregorčičeve pesmi Pastir lahko razbrali, domotožje po domu in planinah, sem čutila tudi jaz. Živo se še spominjam na tedne, ki sem jih preživda v koloniji na morju. Bil je deževen dan, zato nismo odšli na plaža V, sobi je bilo nekoUko mračno. Začda sem premišljevati, kaj naj počnem. Odšla sem na konec hodnika, zatekla sem se v najbolj temačen kot in začela premišljevati v domu. Spoznala sem, kaj je dom, hiša, ki poznaš vsak kotiček v njej, kjer je vse tako prijazno. Tako sem sanjarila, sama ne vem, kako dolgo, predramil me je šele zvonec, ki je opozarjal za kosilo. Ob jedi, ki je bila dobro pripravljena, nisem imda teka, zdelo se mi je, kot da se vse v meni upira. Imela sem občutek tesnobe, ki noče od mene. Ob tem sem še večkrat sanjarila in obenem spoznala, kaj je dom. Zmka Špec, 7/a, OŠ Poljcane OBISK NA OSANKARICI Osmi januar je praznik občine Slovenska Bistrica. Na ta dan je pa- del legendarni Pohorski bataljon. V tem bataljonu je bila tudi Minka Namestnik-Sonja, po kateri nosi ime naš pionirski odred. Dan pred praznikom je šla po- sebna delegacija pionirjev naše šole na Osankarico. V cvetličarni sem kupila venec. S kombijem smo se peljali do Cezlaka, cesta je bila ^Izka, zato smo se pozanimali, če je do Osankarice posuta. Zvedeli smo, da ni, smo pot do spomenika na Osankarici nadaljevali peš. V koči na Osankarici smo si ogle- dali muzej, nato pa nadaljevali pot. Ko smo bili že blizu cilja se nismo več glasno pogovarjali. . . Kot predsednica pionirskega odreda naše šole sem položila venec. Spo- menik je bronast, predstavlja dva padla borca in stoji sredi gozda. Nekaj časa sem opazx)vala ta gozd, ki je bil nekoč prizorišče strašnega boja. Velike ravne smreke so bile oblečene v praznične obleke. Misli- la sem si, da je tudi gozd hvaležen tem borcem, da lahko sedaj mirno raste in da ga ne tepta tuja noga. Posebno pa smo borcem hvaležni mi mladi, saj so dali svoja življenja za boljše čase, ki jih danes doživ- ljamo mi vsi. Po vrnitvi v Slov. Bistrico smo bili srečni, da smo obiskali ^omenik na Osankarici. Sošolkam in sošolcem smo pripovedovali, kako smo počastili spomin na padle junake. Marica Špes, 7/b, POŠ ,,Sonja Namestnik-Minka" Slov. Bistrica a»ORTNl DAN Od šole do pošte smo šli peš po asfaltu. Od pošte naprej je bila grda cesta, tam je smrdelo. Naprej ano šli po ozki poti, ob njej je tekla voda. S seboj smo si nesli malico. Ob potočku je bil močerad. Bil je črn in ima rumene pike. Hodili smo tako dolgo, da smo prišli do doma sošolca Tinčija. Tam smo malicah in se napili vode. Od Tinčija naprej nas je vodila Tanja in nas pripeljala do njene stare mame. Od trgovine naprej sem do doma hodila sama. Ko sem prišla domov sem bila zelo utruje- na. Pa tudi noge so me bolele. Jožica Peršuh, L r. OŠ Majšperk MOJ PRVI KUHARSKI POIZKUS Moji kuharski poizkusi so zelo iaromni. Včasih sem že opasal mamici predpasnik, kadar je pekla pecivo. Nekega dne, ko je bila mama v šoli, sem se lotil kuhanja. Ptipravil sem puding, mleko in dadkor. Vse bi bilo prav, če ne bi bilo četrt litra mleka premalo. Dodal sem puding in sladkor, vse sem zmešal, skuhal in postavil na okno. Ko je prišel brat domov se je razveselil. Vzel je puding, nalil malinovec in se šel dadkat. Ni ga mnogo pojedel. Usta je imel vsa polna pudingove mase. Poizvedoval je, kdo je naredil tak puding in se čudil. Bil sem razočaran, da moje mojstrovine niliče ni jedel. Boris Bezjaj, 5. b., OŠ Jiušind TELIČEK Že pred mesecem smo dobili opa- zovalno nalogo. Opazovati smo morali neko žival. Izbrala sem te- lička, ker je moj najzvestejši prija- telj. Teliček ima štiri noge zato mu Fs-avimo štirinožec. Spredaj ima ^avo, za glavo se mu nekoliko raz- širi trup. Za trupom ima tudi neko- liko daljši rep. Teliček je zelo ne- strpen, ko mu prinesem hrano. Takrat zelo hlastno grabi po senu ali hrani. Še bolj je pa vesel, kadar mu prinesem priboljšek, to je krmilo ali kruh. Moj teliček zelo rad je. Kadar ga pokličem po imenu Muca, že misli, da mu prine- sem hrano. Mislim tudi, da je moj teliček zelo navezan name. Ima tudi navado, ki sem jo opazila jaz. Ka- dar pridem v hlev, vedno pomigne z ušesi. To sem opazovala dolgo. Vedno, kadar je prišel kdo drug, ga je začudeno pogledal s svojimi lepi- mi očmi. Prehranjuje se s senom, koruznimi listi, s krmilom, kadar je žejen mu dam vode ali malo mleka. Najbolj je zadovoljen z mlekom in kruhom ter krmilom. Še bolj je ve- sel, če ga spustim na pašo. V začet- ku zime je zelo nejevoljen, ker ne more ven. Seveda je vso poletje in jesen bil navajen iti zjutraj in zve- čer na pašnik. Zimo prebije v hlevu. Pozimi so tudi muce rade v hlevu. Zato skočijo na telička, ka- dar leži. Teliček tudi to čuti, zato prične brcati in skakati. Tako tudi njemu minejo nekateri pusti zimski (iievi. Na pomlad je zopet vesel, ker lahko gre na pašnik. Največ teličkov pa hranijo v hlevih. Od te- let imamo korist, da jih zakoljemo in imamo nekaj dobrega mesa. Moj teliček se je privadil jesti že kar hitro. Nekaj sem ga naučila jaz, ne- kaj pa tudi drugi. Mojega telička imam zelo rada, zato ga nikomur ne dam. Vida Verle, 5/a, OŠ Poljčane TEDNIK - 23. junij 1977 ŠPORT IN DRUŠTVA - 9 NOGOMET Drava-brigadirji 2:1 (1:1) V okviru športne aktivnosti mla- dih, ki sodelujejo na mladinski delovni akciji Slovenske gorice 77, je bilo preteklo sredo v Ptuju prijateljsko srečanje. Pomerili so se brigadirji in domače moštvo. Pred g-ečanjem so igralci Drave predali brigadirjem spominsko darilo, v zameno pa so prejeH šopke rož ter kramp in lopato. Ne zato, da bi prekopali igrišče, temveč kot sim- bolično darilo. Ob na trenutke bučni podpori brigadirjev in briga- drk s tribune, so njihovi tovariši na igrišču v prvem polčasu zabili dva gola. Enega v svojo in drugega v nasprotnikovo mrežo. Končni rezultat je bil 2:1 za Dravo. Vendar moramo ob tem povedati, da so brigadirji igrali v copatih, njihovi nasprotniki pa v popolni opremi. Tik pred sre- čanjem je brigadirjem zagodel dež, ki je kljub temu, da je bil le trenu- ten, povzročil drsenje in nepredvi- dene padce. Veselo pa je le bilo. I. kotar Prvak na področnem prvenstvu srednjih šol Na Ravnah na Koroškem je bilo 14. junija 1977 področno prven- stvo v velikem nogometu za sred- nje šole. Na tekmovanje se je s predhodnim prvim mestom na ob- činskem prvenstvu plasirala ekipa §ŠD ,,Veljko Vlahovič" pri po- klicni kovinarski ^^oli Ptuj. Zraven našega ŠŠD sta sodelovala ekipi šolskega centra Ravne in šolskega centra Maribor. V prvem srečanju sta se sestah ekipi Raven in Maribora in se raz- šli z rezultatom 3:2. Igralci ŠŠD ,,Veljko Vlahovič" so najprej premagali z goloma Stanka Bratuša in F:dvarda Dajnka ekipo Raven 2:0. Učenci so do- sledno izpolnjevali zastavljene tak- tične naloge in uspeh ni izostal. To srečanje je odločalo o zmagovalcu prvenstva. Morda zaradi prevelike odgovornosti in neizkušenosti, gotovo pa zaradi preutrujenosti, saj so igrali dve tekmi zapovrstjo v veliki vročini, so začeli to srečanje dokaj plaho, a kljub temu dosegli neodločen rezultat 1:1, strelec Stanko Podvršek, kar je bilo dovolj za prvo mesto in osvojitev pokala v trajno last. Po mnenju strokovnjakov, ki so tekmovanje spremljali, so Ptujčani prikazali tehnično-taktično najbolj zrelo igro, za kar jim je zasluženo pripadel naziv prvaka za področje Maribora v velikem nogometu. Barve šolskega športnega dru- štva ŠŠD ,,Veljko Vlahovič" so branili naslednji igralci: Danilo Klajnšek, Anton Nahberger, Mar- jan Valenko, Stanko Bratuša, Franc Malek, Stanko Podvršek, Edvard Dajnko, Miran Pal, Davo- rin Kajtezovič, Milan Kmetec, Mi- lan Zajšek, Milan Rojko, Jože Braček, Drago Zver, Danilo Len- dero in Marjan Kovačec. Ekipo sta vodila mentor ŠŠD Marjan Lenartič in Janez Bezjak. Najboljši posameznik je bil Stanko Bratuša, ki se je odlikoval z dobro fizično pripravljenostjo in z velikim smislom za igro. Ta uspeh je dokaz več, da mladega nogometnega kadra v ptujski obči- ni ne primanjkuje. Mentor ŠŠD Marjan Lenartič Stadion NK Drava v Ptuju je bil v dneh od 16. do 19. junija 1977 prizorišče nogometnih ,,trčenj" moštev občinske ,,A" lige na pokalnem turnirju, ki ga je organiziral nogometni klub ,, Dra- va". Nogometna moštva Dornave, Skorbe, Markovec, Partizana, Grajene, Gorišnice in Kidričevega so se odzvala povabilu in so 540 minut ,,križala" noge v zagrizenih bojih. Ena igra, en trenutek, ena sama nepazljivost je odločala zmagovalca, premaganec pa je moral predčasno končati tekmova- nje. Ze prva tekma med Partizanom in Markovci je pokazala, da v pokalnih srečanjih ne prevladuje vedno zgolj kvaliteta, temveč predvsem telesna pripravljenost, borbenost in iznajdljivost. V zelo temperamentni športni in napeti borbi je bil odločen zmagovalec šele po streljanju ll-metrovk. ,Arči" je s ,,silovitim" strelom zadel vratarja... in Markovčani so šli naprej. Stara rivala Skorba in Hajdina bi se morala pomeriti v naslednjem srečanju četrtfinala, vendar no- gometaši Hajdine iz neznanega razloga niso prišli na tekmo. Tako je ekipa Skorbe, letošnji prvak „B" skupine brez ,,potenja" pri- šla v polfinale. V petek, 17. junija 1977 se je nepopolno moštvo Kidričevega le v prvem polčasu upiralo prvaku občinske lige, v drugem polčasu pa se je vdalo usodi. Istega dne, v če- trti četrtfinalni tekmi, v zelo izenačeni in prav všečni igri, so igralci Grajene premagali Dornavo z minimalnim izidom. Glede na četrtfinalne tekme je v soboto veljalo splošno prepričanje, da sta moštvi Grajene proti Markovcem in Gorišnica proti Skorbi absolutna favorita. Toda nogomet ne bi bil to kar je, če ,,papirnati" favoriti ne bi do- življali neprijetnih presenečenj. Razigrani moštvi Markovec in Skorbe, sta z igro in z rezultatom deklasirali svoja nasprotnika in napovedali lepo nedeljsko dopoldansko nogometno predsta- vo. • Nekoliko starejša ekipa Marko- vec se v finalu ni mogla resno upirati poletni ekipi Skorbe, ki je dodobra napolnila mrežo nekoliko nezanesljivega vratarja simpatičnih Markovčanov. Prehodni pokal je popolnoma zasluženo končal v rokah kapetana dcipe Skorbe Martina Vogrinca. Prizadevno delo odbornikov in trenerja Gerečnika je po osvoje- nem prvejn mestu v ,,B" skupini občinske lige dalo nove rezultate in kvaliteto, ki ji ni moč oporekati. Turnir, ki ga je NK Drava organizirala, je končno prava pot, kako kontaktirati s klubi občinskih lig, kako dobiti vpogled nad razvojem nogometa v občini in ka- ko vplivati na njegovo še večjo širitev. Veliko število talentov, ki mo jih videli igrati, so še en do- kaz, da kvaliteten nogomet v obči- ni Ptuj ni zamrl in da je potreben le animator, skupina ljudi ali strokovno telo, ki bo iz talenta potegnilo kvaliteto. Na pokalnem turnirju so bili doseženi rezultati, ki govorijo o izenačenosti ekip, le da so fantje iz Skorbe bili poseben razred: Četrtfinale 16. junija 1977. NK Markovci:NK Partizan 6:5 (2:2, 1:0); NK Skorba:NK Hajdina 3:0 b. b. Petek, 17-. junija 1977: NK Go- rišnica: NK Kidričevo 6:1 (2:1); NK Grajena:NK Dornava 1:0(1:0). Polfinale, 18. junija 1977: NK Qrajena:NK Markovci 0:3 (0:0); NK Gorišnica:NK Skorba 1:7 (0:5). Finale, 19. junija 1977: NK Skorba:NK Markovci 10:2(4:0). In za konec, želimo si še več podobnih manifestacij ter uresniči- tev želja vodstva NK Drave, da takšne manifestacije pomenijo ponoven dvig kvalitete v nogomet- nem Ptuju. Vič Vrnitev obiska našim zdomcem Jutri zvečer bodo v Dornbirn v Avstrijo odpotovali nogometaši Aluminija iz Kidričevega. Vrnili bodo obisk moštvu naših zdomcev Slaviji 76, ki je bilo na obisku v domovini v aprilu. Takrat so se dogovorili, da bodo takšni obiski postali tradicionalna vez med nami in našimi zdomci, ki so na začas- nem delu v tujini. V tem delu Av- strije so na začasnem delu pred- vsem rojaki iz ptujske, ormoške in sosednjih občin. O samem obisku bomo poročali v naslednji številki. 1. kotar JlVIMZA TELESNO VZGOJO. ŠPORT IN KULTURO..." Prepričan sem, da vas je veliko, ki ste slišali zanj. Veliko vaših malčkov je prvič stopilo v telovadnico pod njegovim strokovnim nadzorstvom, veliko vaših otrok je prvič zaplavalo po njegovi zaslugi, precej je znanih imen športnikov, ki so izoblikovali svojo kariero ob njegovem trudu. Ure in ure žrtvuje za vzgojo mladega telesa, za širjenje telesne kulture in športa, čeprav nima nič od tega. Na osnovni šoli Borisa Kidriča v Kidričevem poučuje telesno vzgojo, sicer pa se izpopolnjuje na ljubljanski fakulteti za telesno kulturo. Vsi, ki ga poznamo, ki spremljamo nje- gov entuziazem, lahko mirno trdi- mo: Kidričevo bi bilo brez njega okrnjeno, manj živahno, gotovo pa prikrajšano za trenutno najaktivnejšega telesno-vzgojnega delavca. O začetku svoje športne kariere takole pripoveduje: ,,Rojen sem v Ribnici na Dolenjskem, kjer smo se otroci ukvarjali s športom kar na širni poljani. Tam so bile kopi- ce kot zanalašč za salto, planjava kot zanalašč za premet itd. Pa tudi vajensko šolo sem končal v podjetju, kjer smo izdelovali športno orodje, to je danes vsem znan ELAN. Morda je prav to naključje vplivalo na mojo odloči- tev, da sem se pozneje največ ukvarjal z gimnastiko na orodju." Razen tega, da ste aktiven šport- ni delavec, ste priznan tudi kot tre- ner, kakšni so vaši vidnejši uspehi na tem področju? ,,Težko je govoriti o svojih uspehih, kajti najbolje to presodi- jo drugi, vendar naj omenim, da smo na tem področju v Ptuju osvojili Titovo zastavo, kar je ve- lik uspeh. Razen tega so moji varovanci kar 8 let zapovrstjo osvajali republiško šolsko prven- stvo v gimnastiki, ukvarjal sem se tudi z atletiko, s posamezniki, naj omenim le Janeza Meznariča, ki je pod strokovnim vodstvom trener- jev v Kidričevem osvojil celo III. mesto na balkanskih igrah. Moje mnenje pa je, da je moj največji uspeh pri navduševanju mladih za šport in telesno kulturo, za študij v tej smeri, kajti strokovnjakov s te- ga področja nam primanjkuje, za- to tudi sam ob delu študiram in bom s študijem v kratkem kon- čal." Kako ste zadovoljni z razpoložljivimi športnimi objekti v Kidričevem? Entuziasti so opravili veliko pionirsko nalogo, saj so prvi zgradili stadion, ki ima najboljši teren v Sloveniji. Ker pa to ni bilo dovolj smo pozneje zgradili še kopalna bazena, kompleks igrišč za šolo, stezo za teke, skoke v daljino in višino, za suvanje krog- le, no v zadnjem času pa smo v Kidričevem pridobili tudi novo trim stezo." Objekte za športno dejavnost v Kidričevem torej imamo, kako pa ste zadovoljni z organizacijo teles- ne kulture krajanov? ,,Ne čutim se prizadetega, če bom dejal, da po organizacijski plati mnogo /.aostajamo za drugi- mi, manj športno razvitimi kraji. Žal pa moram povedati, da kljub popolni osmeletki, celodnevni šoli in tovarni s 1900 delavci poučujem sam telesno vzgojo, čeprav nam potrebe narekujejo, da zaposlimo še najmanj pet strokovnjakov na ttni področju." Kljub vsem tem in številnim drugim pomanjkljivostim, pa se Andrej Gorše zaveda, da je s tradicijo treba nadaljevati, da je šport tisti, ki navdušuje mladino, jo veže k zdravemu načinu življe- nja, zato kot predsednik komisije /a šport in rekreacijo pri KS Kidričevo nenehno bdi nad sta- njem telesne kulture in športa v Kidričevem. Zares, pravi športnik je. M. Ozmec Strelstvo Prvenstvo Ptuja s pištolo in malokalibrsko puško standard Preteklo nedeljo je bilo na malokali- brskem strelišču v FMuju občinsko pr- venstvo v streljanju s pištolami in malo- kalibrsko puško standard. Udeleženci so tekmovali v devetih disciplinah na 25 in 50 metrov, kar je bilo naporno za tekmovalce in organizatorje, saj toliko disciplin v enem dnevu niso ,,mačje solze". Malokalibrska pištola ,,Drulov": — zmagovalec je letos postala SD Jo- že Lacko pred lanskim prvakom SD TurnLšče. Prvi so dosegli 887 krogov, daigi 829 in tretja SD Kidričevo 693 krogov. Vrstni red posameznikov: 1. ^tlan Stražišar 241 kr., 2. Alojz Trste- njak 238 krogov (oba SD Jože Lacko), Franc Skrt 2.30 krogov, SD Turnišče itd. Mladinci SD Jože L.acko so osvojili prvo mesto s 585 krogi, med posamez- niki pa je zmagal Bojan Rude 229 kr. L.) pred Igorjem Primožičem (SD Ki- dričevo) 226 kr. in Srečkom Horvatom in Kidričevega. Malokalibrska pištola proste izbire: Med člani prvo mesto za SD Jože Ucko s 1016 krogi. Med posamezniki je bil prvi l-ranc Tominšek 262 kr., pred Francem Peternelom ml. 257 kr. in Brankom Skrtom 249 krogov (vsi SD Jože Lacko). Mladinci: ekipno prvo mesto za SD Jože Lacko, med posamezniki pa je /magal Franc Peternel pred Zdravkom Valentekovičem in Zdenkom Medve- dom. Malokalibrska pištola ,,standard": Člani — ekipno: 1. SD Jože Lacko; — posamezno: Franc Tominšek 265, Ivanovič 261, Franc Peternel 260 kro- gov (vsi SD Jože Lacko) itd. Mladinci — ekipno: 1. SD Jože Lacko, 2. SD l/hira itd. — posamezno: Franc Peter- tx-l 260 (JI ), Veselin Cubrovič 244, Jel- ka Učakar 233, Zdenko Medved 231 krogov itd. Pištola velikega kalibra: Ekipno prvo mesto za SD Jože Lacko 1047 krogi. Med posamezniki prvo in-sto za Franca Tominška 276 kr. pred Francem Peternelom 264 in Ratomirom Randjelovičem 258 krogov (vsi SD J L) itd. Malokalibrska pištola — hitrostrelna: posamezno: 1. S. Ivanovič (JL) Malokalibrska puška ,,standard": Člani — ekipno: 1. Si) Jože Lacko 1053 krogov; — posamezno: 1. Sandi Kleindienst 275 kr.. 2. Aleksander Cub- rovič 265 kr.,.3. Aleksandar Mihajlovič 261 kr. itd. Mladinci — ekipno: L SD Jože Lac- ko 801 kr.; — posamezno: 1. Sandi Kleindienst, 2. Veselin Cubrovič, 3. Viktor Malek itd. Organizacija tekmovanja je bila od- lična z enakimi pogoji za vse tekmoval- oe. Najboljši strelci bodo zastopali ob- čino Ptuj naslednje tri sobote in nedelje na republiškem prvenstvu v LJubljani. S. Ivanovič Šolsko športno društvo „Veljko Vlahovič" Soisko športno društvo pri šolskem centru za kovinsko stroko ,,Veljko Vlahovič" v Ptuju je bilo ustanovljeno 10. novem- bra 1973. Takrat so na ustanovnem občnem zboru spre- jeli prvi program dela in izvolili vodstvo oziroma upravni odbor, ki šteje pet članov. Dejavnost društva je vključena tudi v redni program telesne' vzgoje, ki jo imajo učenci dve uri tedensko; Redna telesna vzgoja ima dva programa. A—Program je učni načrt telesne vzgoje v okviru rednega pouka (2 uri tedensko), B-program pa so izvenšolske dejavnosti v okviru šolskega športnega društva, ki tečejo po pouku. V okviru društva delujejo krožki za atletiko, košarko, no^met, strdjanje, šah, namizni tenis in planinstvo. Skupno je v delo dništva vključiaio 207 učencev od skupno 330 kolikor jih obiskuje solo. Vsak krožek mia svojega mentorja in učenca — referenta, ki sta zadolžena za delo. Mentor društva je učitelj telesne' vzgoje Marjan Lenartič, mentorji pa so: za nogomet Jože Maučec, za namizni tenis Janez Bezjak, Za planinstvo Mirko Bezjak, za streljanje Adolf Mihelač in za šah Mirko Meško. Ob tem moramo poudariti tesno sodelovanje mentorjev, učencev in razumevanje vodstva šole za delo društva. Na začetku šolskega leta sestavijo program dela ckuštva, ki temelji na posameznih programih krožkov. Tekmovanja, v okviru šole med razredi in med šolami ptujske občine, razdelijo tako, da tečejo enakomerno skozi vse šolsko leto. To je potrebno zaradi pomanjkanja mišč in športnih pripomočkov. Seveda je njihov program usklajen s programom občinske zveze za telesno kulturo občine Ptuj. Tekmovalci društva, ki jih izberejo na tekmovanjih v okviru šole, se udeležujejo vseh tdano- vanj v občinL Od največjih u^ehov omenimo drugo mesto v republiki v rokometu pred tremi leti, letošnje prvo mesto v občiid in na mariborskem območju v velikem nekmetu, prvo mesto na tradKionalnem pouličnem teku v Ptu^ med mladinci in še bi lahko nastevalL Skratka u^elii dobro zasta\4jenega dela niso izostali. V delo društva želijo pritegniti tudi tiste, ki so šolo že končali in bi s svojim znanjem in delom veliko pomagali. Ob koncu vsakega šolskega leta izberejo najboljše razrede, najaktivnejše in najbcrfjše športnike v razredih in na šoli ter jim podelijo priznanja. Seveda pa ob športu ne pozabijo tudi na učni uspeh posameznikov. Zato vsem, ki imajo težave pri učenju pomagajo le-te prebroditi. Ob tem pa vse učence v društvu vzgajajo kot koristne člane naše družbe. Vsako leto oktobra pripravijo turnir v malem nogometu, ki se ga zraven društva udeležujeta ekipe iz Agisa, Elektrokovinapa in Kmetijskega kombinata, kjer so zaposleni njihovi učencL Ob obletnici smrti velikega revoluci- onarja Veljka Vlahoviča pa pripravijo spominsko tekmovanje srednjih šol v nogometu in streljanju. Največja težava pri njihovem delu je oddaljenost učencev od šoie, ker so vezani na avtobusne vozne rede. Zato tečejo vse izvenšolske aktivnosti športnega društva takoj po končanem vsakodnevnem pouku. Ob tem pa jih pesti tudi pomaiykanje ignsč in športnih pripomočkov, vendar se stanje pri tem in zagotovitvi finančnih sredstev izboljšuje. Zaželimo ob koncu šolskemu športnemu društvu Vdjko Vlaho- vič veliko uspeha pri njihovem nadaljnem delu, vsem, 0 bodo jutri prejeli priznanja in pohvale za aktivno in požrtvovalno delo v društvu tudi naše čestitke! L kotar Mentor društva Maijan Lenartič in osvojena priznanja in pdcali USPELO TEKMOVANJE MLADIH RIBIČEV v okviru letošnjih jubilejev je ribiška družina Ptuj organizirala v ne- deljo, 19. junija dopoldan pri ribniku v Orešju ribiško športno tekmova- nje pionirjev in mladincev, članov ribiške družine Ptuj in njenih pododborov. Uvodoma je bila za mlade ribiče organizirana šola v naravi s teore- tičnim predavanjem prof. Zlatka Žeraka in praktičnim demonstriranjem uporabe ribiškega pribora. Po predavanju je bilo zanimivo več kot 2-urno tekmovanje v lovu rib s plovcem, na katerem je sodelovalo 97 pionirjev in mladincev. Ribiška šola v naravi . . . Foto: JOS Najboljšo uvrstitev med pionirji je dosegel Dušan Dobnik, drugi najuspešnejši ribič med pionirji je bil pravzaprav Se ciciban, 5-letni Ma- tjaž Mesarič, medtem ko je tretje mesto dosegel Zvonko Arnuš. V mladinski konkurenci je osvojil prvo mesto Srečko Jurgec, drugo Slavko Arnuš, tretje mesto Milan Furek. Srečko Jurgec jc prejel /a doseženo prvo mesto v mladinski konkurenci pokal v trajno last, ostali mladinci in pionirji so za uspešno sodelovanje na tekmovanju prejeli praktična darila in diplome. Za vse mlade ribiče pa je bil'vrhunec prireditve podelitev počitniških ribolovnic. M. Ozmec 10-ZA RAZVEDRILO 23. junij 1977- JEDNIK TEDNIK OGLASI IN OBJAVE - 11 Zlata poroka Na magistratu v Ptuju sta v soboto, pred pooblaščenim dele^tom SO Ptuj in matičarjem, svečano potrdila 50-letnico skupnega življenja MARTIN in CECILIJA CEH, kmetovalca iz Grajenščaka 56. Zlatoporočenca imata vsak po 73 let, v zakonu se jima je rodilo 8 otrok, danes pa ju razveseljuje 10 vnukov in 1 pravnuk. Foto: Langerholc Erna ŠnuderI na obisku v Doma vi SKRB ZA DUŠEVNO PRIZADETE - VELIK NAPOR V četrtek, 16, junija 1977 je bila na obisku v Zavodu za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr, Marijana Borštnerja, Erna Snuderl, sekretarka republiškega odbora sindikata delavcev zdrav- stva in socialnega varstva Slove- nije. Skupaj s predstavniki občin- dcega sveta zveze sindikatov, občinskega odbora sindikata de- lavcev zdravstva in socialnega varstva in predstavniki izvršnega sveta SO Ptuj sije najprej ogledžda vzorno urejene bivake prostore varovancev, ki pa so kljub temu zdaleč pretesni glede na potrebe. 165-clanski kolektiv je gostom Kedstavil njihov ravnatelj, Dušan razajda, o svojem delovanju in aktivnosti pa so goste seznanili še predstavniki družbenopolitičnih in samoupravnih organov zavoda. Ob ' tem je nedvomno treba ugotoviti ^manjkanje strokov- njakov in ostalih kadrov, kajti specifika dela je v dornavskem zavodu zares nekaj posebnega in napornega, zato se malokdo odloči Za delo v njem. Že sami podatki, da je v osmih osnovnih in treh pomožnih enotah razporejenih 165 delavcev kar na 39 delovnih mestih pa kaže na pestrost in hkrati težavnost organizacije dela. Kljub temu, pa izhaja iz zavoda široka družbe- nopolitična aktivnost. Dejstvo je, da v zavodu od delavcev do sedaj nimajo še nobenega upokojenca, imajo pa več predlogov za invalidsko upokojitev, kajti delavec, ki preživi eno tretino svojega življe- nja takorekoč v zaporu po navadi tega ne prenese. Tako so v zanimivi razpravi enotno sklenili. (t bodo skupaj s sorodnimi delovnimi organizacgami pričeli postopek za pridobitev benifici- rane delovne dobe, predvsem pa za tiste delavce, ki so s pffizadetimi otroci največkrat v neposrednem stiku. Logično pa je, da čaka pri tem zavod v Dornavi še mnora sistematičnega dela in truda, kajti množica poklicev se v tem trenutku bori za benifikacijo delovnega staža. Med ostalimi problemi, ki so bili nakazani pa je tudi financiranje Zavoda, ki se trenutno »preživlja" iz razmeroma nizkih cen oskrb- nine in delovnega usposabljanja ter zdravstvenega varstva. Problem zase pa je sindikalna organizira- nost zavoda, kajti specifikacija dela je takšna, da praktično ni 3>redelitve v kakšen sindikat bi ornavski zavod bil najprimer- nejši, trenutno so pač v sindikatu zdravstva in sociahiega varstva in do kongresa bodo ostali tako. Sicer pa je delo zavoda, kljub ogromnim težavam nadvse uspeš^ no, kar dokazuje Zlati znak zveze sindikatov Slovenije, ki ga je prejšnji petek prejela osnovna organizacija sindikata zavoda dr, Mrijana Borštnerja v domu sindikatov v Ljubljani. Ta, vseka- l®r pomembni uspeh pa je le skromna nagrada k jubileju prihodme leto, ko bo zavod slavil svojo 25. obletnico delovanja, M. Ozmec Koordinacijski odbor za verska vprašanja pri OK SZDL Ptuj: Uspešnost dosedanjega dela v smislu pregleda dela odbora je potekala zadnja seja koordinacijskega odbora za verska vprašanja pri OK SZDL Ptuj. Odbor je enotno ugotovil, da je bilo delo odbora uspešno; k temu je svoj delež pridala tudi ugodna klima pri urejanju medsebojnih odnosov v naši skupnosti. Seji je prisostvoval tudi sekretar koordinacijskega odbora za verska vprašanja pri RK SZDL, Primo Hainz. Na seji so se dogovorih še o taki sestavi odbora, ki bo v največji meri prispevala k pravilnemu, objektivnemu in konstruktivnemu reševanju vseh odprtih vprašanj v okviru SZDL. MG Presekati gordijski vozel ptujskega prometa Mar se bo tudi Ptuj zadušil v izpušnih plinih in p očevini? Vsak delovni dan pa tudi v sobo- to naši pogledi plavajo nad avtomobilsko pločevino in se naša telesa napol utapljajo v nevidnih slojih izpušnih plinov, kjer je naj- več svinca, tudi žvepla in še nekate- rih drugih nevarnih kemičnih spo- jin. Ostareli kašljajo na Trgu MDB, učenci OŠ Toneta Žnidariča in posebne osnovne šole se plazijo ob zidovih Krempljeve ulice, mladi litijo prek Miklošičeve, ko odhaja- jo iz Pepsija, bojijo se namreč nx)toristov, ki se s polno močjo zaganjajo proti Srbskemu trgu, mamice in malčki so slabe volje, ko se vračajo s tržnice, a ne zaradi visokih cen paradižnika in češenj, temveč zaradi gostega in neznosne- ga prometa gor po Bezjakovi ulici. Gimnazijci se dušijo v zaprtih prostorih, ker zaradi velikih količin izpušnih plinov ne morejo odpreti oken na Prešernovi. Stanovanjska skupnost s svojimi servisi pa vsa gradbena podjetja in umetnostni zgodovinarji se jezijo nad ,,fanta- stično" urejenim prometnim nere- dom, izpušnimi phni, svincem, žveplom in drugim, ko po letu ali dveh začne odpadati fasada baročne ali še starejše stavbe. Na Slovenskem trgu je ,,norišnica", namesto da bi tam domovala kul- tura, umetnost, čist zrak, ekologija in podobno . . . Kaj res nikogar ne zanima rešitev prometnih vozlov v mestu? Kaj ni človeka, urbanista, prometnega strokovnjaka, ki bi končno že rešil te prometne vozle in probleme. Zakaj samo godrnjamo nad vsilji- vimi avtomobilisti, nihče pa jim ne stopi na prste? Zakaj pustimo uničevati naša življenja kosu ploče- vine in izpušnim plinom. Zakaj smo takšne reve, da umiramo zaradi svoje malomarnosti in nezavzetosti? Kako neumni smo, da se pustimo uničevati tistemu, kar je ustvarila človeška roka . . . Prav gotovo so nekatera pristoj- na samoupravna telesa pri skupšči- ni o tem že razpravljala, toda kaj nam pomagajo javne razgrnitve in razprave o čudežih ptujskega pro- meta in kaj nam pomaga, če samo razpravljamo, ko pa ne sklenemo nobenih ustreznih, konkretnih in dokončnih rešitev. Morda bo kdo rekel, da ni tako enostavno prese- kati ta gordijski vozel, kajti vzpo- redno s tem nastajajo drugi, morda še težji problemi, na primer parkiri- šča. Toda, nekaj je treba storiti! Zakaj ne bi zaprli Krempljeve ulice, napravili zaporo tudi na Srbskem tigu in tako dali pešcu svobodno in nemoteno hojo po Miklošičevi, Trgu mladinskih delovnih brigad, Lackovi, Vodnikovi, Krempljevi, morda še po Bezjakovi in Prešer- r»vi. Obvoz pa bi napravili ob Dravi, po Cafovi in mimo kasarne „Dušana Kvedra" do Reičeve ulice, kjer bi avtomobilisti svojo pot lahko nadaljevali po Potrčevi na levo in na desno po Trstenjakovi na Osojnikovo, Ormoško in še kam. Zakaj moramo spet mi laiki odpirati usta in oči strokovnja- kom? Za rešitev prometnih vozlov so pripravljene za mesto Ptuj tri različne, če že ne enake variante prometne urejenosti. Te že dalj časa ,,visijo" v prostorih krajevne skupnosti Ptuj in so tako na razpo- lago vsem delegatom in tudi članom izvršnega sveta SO Ptuj, vendar pa kljub svoji moči nikakor ne zagledajo luč dneva. O prometnih rešitvah so bile za obča- ne organizirane tudi javne tribune, vendar je bil odziv nanje zelo skro- men. Če že vpijemo po boljši pro- metni urejenosti, moramo za to urejenost žrtvovati tudi nekaj svojega časa. Zato bo kaj kmalu potrebna nova javna razprava o boljši prometni ureditvi, vendar pa ta ne bi smela mimo nas steči tako, kot je recimo šla mimo nas prva in javna razprava ob nedavnem podpisovanju samoupravnih spo- razumov interesnih skupnosti, ko se je razprave udeležilo le 11 ptuj- skih občanov. Delovnim ljudem in občanom bo potrebno predstaviti ustrezno varianto, jih zainteresirati in rezultat bo kmalu viden. Kot smo omenili so za rešitev prometnih situacij pripravljene tri variante, vendar nobena ne ustreza zahtevam širokega kroga občanov. Prva varianta ni dobra zato, ker je v promet vključena Krempljeva, Vtklošičeva, Bezjakova in Prešer- nova; prav tako ni uspešna druga varianta, kjer je v promet vključena še vedno Prešernova, Krempljeva ter Miklošičeva. Tretja varianta je občanu še najbližja, le da ta žal še v promet vključuje Pre- šernovo ter Bezjakovo na novo pa še Vošnjakovo. Ob izločitvi Bezja- kove, Prešernove, Miklošičeve in Krempljeve bi si zares krepko oddahnili in v pljuča zajeli svež zrak. Osebni avtomobili bi morali iz mestnega jedra, zanje je prostor zunaj mesta, pred blagovnico in (tugod. Tovorna vozila pa bi smela po mestnih ulicah le takrat, ko bi vozila potrošniško blago za trgo- vine in skladišča. O avtobusih pa raje ne izgubljajmo besed. Njihovo mesto je na avtobusni postaji in ne na Krempljevi in Miklošičevi. Prav gotovo nastaja problem parkirališč. Rešitve so in to tudi ob minimalnih denarnih stroških. Potrebna je dobra volja, tudi udar- niško delo in posluh nekaterih samoupravnih skupščinskih orga- nov. Mi občani smo za to, da prese- kamo prometni vozel. Naš glas seže celo v deveto vas. . . Primer urejenega prometa si strokovnjaki ptujske in mariborske občine lahko ogledajo v prijateljski in bratski občini Varaždin, morda še kje. Ob koncu še zanimivost! Kar poglejte si, koliko baročnih in dru- gih lepih in skladnih fasad je na Miklošičevi, Krempljevi, Prešerno- vi, Slovenskem in Srbskem trgu, kar poglejte in zamislite si, koliko bodo v prihodnjih letih stala vsa obnovitvena dela na njih. zk Prehod za pešce med Miklošičevo ulico in Tigom MDB.Foto: R Na Slovenikem trgu v Ptuju je včasih prava gneča-.od pešcev do vsf»h vrst vo7il. Foto: R „HEJ, HAJ BRIGADE... kolikokrat je iz mladih ust zadonela tale brigadirska pesem, kolikokrat, koliko let še bo, pa vendar samo ena je bila I. izmena na MDA Slovenske gorice 77, prav ta na posnetku. Druge bodo spet drugačne. Foto: M. Ozmec Zaključek prve izmene brigadirjev Prva izmena br^adirjev na mladinski detovni akciji Slovenske gorice 77 bo v Dornavi le še jutri, nato pa jih bo zamenjala druga izmena. In kaj lahko zapišemo ob zaključku prve? Veliko lepega, dobrega, morda pohvalnega, kajti za brigadirji Slandrove in Vorančeve brigade je ostal prvi kilometer iz kopanja jarka za vodovod v Sk)venskih goricah. Ostale so udarniške akcije v Cirkulanah, na trasi sami in v Leskovcu. Ostali bodo ^omini, ki tkejo prijateljstvo med mladimi in to je eden glavnih namenov mladinskih delovnih akcij. O udarniški akciji v Cirkulanah smo že zapisali, čisto na kratko naj napišemo še, da so brigadirji L Emene priskočili na pomoč tudi krajanom Leskovca, saj so v ponedeljek 20. junija svojo popoldan izkoristili tako, da so urejali in čistili nasip in bankine ob cesti Videm-Leskovec. Zvečer pa so skupaj s krajani sedli ob tabornem ognju in priredili skupinski kulturni program, skrat- ka, večer so preživeli v prijateljskem vzdušju z domačini. V torek, 21. junija so br^adirji imeli svoj prvi samoupravni dan, ko so vse „vodilne" od komandanta navzdol zamenjali čisto ,^avadni" brigadirji. Po prvih vtisih pa so to svojo nalogo zelo dobro opravili, tako nam je zaupal Mihael Črnivec, brigadir Slandrove brigade, ki je, na samoupravni dan zamenjal samega komandanta Akcije. Jutri bodo brigadiiji I. izmene na MDA SG 77 zamenjali novi brigadirji prav pa je, da se od njih tum mi poslovimo po brigadirsko: BRIGADIRJI L IZMENE: Z - D -R-A-V-0, zdravo, zdravo, zdravo! M, Ozmec vreme do nedelje, 3. julija 1977. Prvi krajec bo v petek, 24. junija ob 13,44, NAPOVED: Vse do 30, junija bo ^remcnljivo vreme. Občasne plohe bodo dale veliko vode, hladneje bo. Ker pa bo 1. julija ob 4,?4 polna luna, se bo neviltn; vreme držalo še prvih pet 'jii v juliju. V :orel,, 21. junija ob 13. uri in f" r ;nut je bil začetek poit tja S. -ce je na povretniku, v z iam.y,'\ Raka. Dw je danes dolg 15 '.it in 45 minut. Alojz Cestnik. Ema Šnudeil: „Želim in prepričana sem, da ta obidt ni bil zadnji v tem letu." „ ^ _ Foto: M, Ozmec Odkrili spominsko ploščo Božidarju Flegeriču Božidar Borko, slovenski publicist, je v nedeljo ob 70-letnici smrti ljudskega pesnika Božidarja Flegeriča, na njegovi domačiji v Vodrancih, odkril spominsko ploščo. Slavnostni govornik je bil predsednik društva slovenskih pisateljev Ivan Potrč, ki je govoril o pesniškem poslanstvu slovenjegoriškega pevca Božidarja Flegeriča. Spominsko ploščo so odkrili že v letu 1913, vendar so jo med vojno sneli. Na pobudo KS Kog, kulturne skupnosti Ormož in dr. Frana Brumna so v nedeljo ponovno odkrili spominsko obeležje. Na svečanosti je bil tudi kulturni program, katerega se je udeležilo okoli 100 občanov. zk RODILE SO: Ana Fijačko, Videm pri Ptuju 4 - Primoža; Marija Kolednik, VeL vrh 1 - dečka; Nada Novak-P^ič, Zidanškova 12, Slov. Bistrica - Darka; Lidija Zoreč, Majstrova 12 — Heleno; Anamarija Toš, Trubarjeva 11 — Mihaela; Silva Plajnšek, Draženci 14 - deklico; Darinka Horvat, Gorišnica 52 — dečka; Jožefa I Koletnik, Ljubstava 7 - dečka. POROKE: Bojan Rade, Vplkmegeva 11 in Marija Ovčar, Župečja vas 11; Anton Deželal^ Velike Grahovše 33 in Justina Cizerl, Mezgova ob Pesnici 60/a; Janez Valentan, Apače lo5 in Jožica Malinger, Gerečja vas 81; Miran Skok, Ziherlova ploščad 4 in Marija Slatič, Ziherlova ploščad 4; Ignac Milošič, Njiverce 3/a in Ivanka Žumer, Stražgojnca 11; Marjan Lešnik, Hrvatski trg 2 in Marija Grabar, Hrvatski trg 2; Srečko Kamenšek, Ljubljana, Kotni- kova 8/a in Silva l^vec. Ptujska gora 106; Anton Soršak, Vrhlo^a 30 in Angela Brumen, Podloze 62; Zvonko Vertačnik, Placar 15 in Marija Šmid, Placar 15; Vladimir List, Panonska 2 in Lidija Vertačnik, Panonska 2; Tomo Stubičar, Potrčeva 50/a in Darja Bezjak, Potrčeva 50/a; Stanislav Topolovec, VeL Varnica 11 in Slavica Smigoc, Sp. Leskovec 21; Miroslav Kovač, Kidričevo 39 in Nada Skok, Kidričevo 14; Ludvik Sukic, Maribor, Gosposvetska 11 in Jera Poljanec, Maribor, Go^osvetska i 11; Stanislav Mohorko, Plajnsko 18 in Štefanija Sambolec, Plajnsko 18. UMRLI SO: Janez Zakelšek, Zagrebška 102, roj. 1902, umri 10. junija 1977; Frančiška Vidovič, Cufarjeva 11, roj. 1894, umrla 13. junija 1977; Terezija Gavaz, Zavrč 3, roj. 1905, umria 10. junija 1977; Franc Peršuh, Pleterje 70, roj. 1912, umrl 16. junija 1977; Antonija Began, Potrčeva 27, roj. 1907, umrla 15. junija 1977; Jožef Fuks, Vintarovci 81, roj, 1901, umri 15. junia 1977; Marija Voda, Mestm vrh 91, roj. 1929, umria 17. junija 1977; Ivan Filipič, Potrčeva 25, roj. 1944, umrl 18. junija 1977. TEDNIK izdaja zavod za časopiino in radijsko dejavnost RADIO-TED- NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poStni predal 99. Ureja uredniSki odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredniltvo in uprava Radio-Tednika te»«fon j062) 77-079 in 77-226. Celoletna 'naročnina znaSa 150 dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400.60 M 064a Tiska ČGP Mariborski tisk. Na podlagi zakona o otxJav€evanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.