go k; dar brin ške m ar Izhaj aj o vsako sredopo celi poli. Veljajo v tiskarnicij emane za celoleto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za četrtleta 90 kr posiljanepo posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., začetrt leta 1 gld. 15 kr.nov. den. } Ljubljani v sredo 16. decembra 1868. Gospodarske stvari. Poduk 9 kako najboljo živo mejo zasaditi. (Konec.) II. Smrekov plot. Smrekova živa mej a ni sicer tako dobra kakor trnova, vendar je tudi dobra, pa saj bolja kakor gabrova. Kjer hočeš zasaditi smrekov plot, izkopaj zemljo v ravni vrsti čevelj globoko, 8 palcev pa na široko; v tako izkopani graben vsuj rahle zemlje nazaj, da va-nj o osadiš po 8 palcev narazen dve- do triletnih smrečic y si v drevesnici nalašč za to izredil. okler smrečice ne dorastejo potrebne velikosti, zavaraj smrekov plot z lesenimi plaňkami ali s kakimi pletenicami. Kadar izkopuješ smrekove sadike za plot, da koreninic ne potrgaš ali sicer ne poškoduješ ) 2, 3 ali 4 leta ne bo nič s takim plotom y ali pa var uj, sicer celó pod zlo pojde. Prešaj aj smrečice pozno v jeseni ali pa zgo- daj spomladi, dokler se sok ne sprehaja v drevji. Predno pa jih vsadiš v zemljo, pomoci korenine v vodi z ilovico pomešani, kajti potem se zemlja koreninic bolje prime in vlaga (mokrota) se jim pri drži. Tudi jih ne vsadi globokeie v bile; ni dobro, ako s zemljo ? kakor so poprej v zemlji o so pregloboko zakopane v zemljo. Nikoli izvenjenih in v senci izrastlih smrečic ne rabi za živo mejo, kajti tako zamorjene sadike hirajo in vsahnejo, kadar pridejo pod prosto nebo in na solnce. Ko so smrekove sadike tako visoke izrastle kakor ima plot biti, pořeži že vlesenéle mladike s škar- } jami ali a jih z mečem posekaj ; to pa moraš storiti vsako Teto v jeseni, sicer spodnje stranske veje vsahnejo, in to ti naredi grdo mejo reže. Če jih v vlažno kopanih sadik ne posadiš brž v mejo, vtakni mlj graben Kjer pa delaš mejo da ne vsahnejo drobne koreninice i Čevlj širok in zkopaj zemljo tako, da narediš čevel globok čevlj posadi tu gabre in sicer po saksebi keje, kakor so popred v zemlji rastli, 9 ali in po vrsti palcev in en palec ali k večemu 2 palca globo Keje, KaKor so poprea v zemlji rastli; z zemljo, ki si jo iz grabna na stran zmetal, • pokrij najpoprej korenine ki si prav skrbno, potem graben zasu m mlj z nogami nekoliko poteptaj. Potem se sadike v sredi na tanek se enmalo mahú vmes vtakne kol privezej se srab o, pa tako gaoer na kol da priveže y da se ne otiši. To dá moc m veter ne more šibiti gaberčkov. Cez lahko kole odstraniš, kajti gabri so že tako močni da ne potřebuj ej o kolov y Vsak let v J se mora plot obrezati kdor tega ne stori, ne dobi lepe in dobre žive meje y Ako si gospodar gabrov plot hoče iz m iz/editi, mora seme v posebno gredo vsejati, in kadar so sadike en čevelj visoke izrastle, naj se presadé v Obje iz-: do graben tako napravljen, kakor smo ravnokar rekli rezuje se pa tako narejeni plot še A VU UJ V WV ^/Mí VM^AAV A1MII. VJ VU4 ^/IVt OV IU pOtôHl ^ rastel tako visok, kakor ga gospodar hoče imeti tega časa pa potřebuje tudi plank, ki ga varujejo ko Iz že semena zasajeni plot je zato bolji, ker se brž pri tleh gosto zarastejo; tudi je tak plot ker se veje bolj trpežen Ker po gabrovem zlasti mlađem listj rada sega, tedaj na tacih krajih živina , uvećaj jLicv i«wii xvjL <*j i u., jvjd se živina mimo ne naredi gabrovega plota; tù je trnov ali pa goni, smrekov plot na pravem mestu Veliki zbor kmetijske družbe v Ljubljani 24. novembra t. 1. (Dalje.) obravnavi zarad denarja, ktereg je c. mini Pri nas se vidi več tacih grđih smrekovih plotov sterstvo kmetijstva dalo družbi v podporo kmetijstva m to zato, ker i ih se čez več let porežejo, ko so izrekuje vitez Gutmansthal želj y bile zgornje mladike že en palec ali dva palca debele 400 gold, obrnilo trtnicam (Rebschule) pa en seženj ali več sežnjev visoke. naj bi se vseh m želi Gos naj bi se ministerstvo prosilo tu Smrekova živa meja, dobro gleštana, trpi 50 let in pore za planinsko gospodarst Dež pod še dalje; živina se je ne dotakne kakor gabrove gospodar dobiva še stelje, kadar jo obrezuje. y m thai daj y dr. Jan. Bleiweis, dr. Orel in Vitez Gutmans Dimic se skla s tem nasvetom, gosp. Dimec pa dodaja, da bi tu dobi III. Gabrov plot. Gabra je skor povsod dokaj; lahko se ga tedaj kaj malega ne dosegl namena bili vsi odborovi predlogi sprejeti z dodatkom jemlje tudi na ravnokar izrečene nasvete Po glasovanji so y naj se Tajnik dr. J. Bleiw bere potem slovenski pisano za živo mejo. Ako hočeš iz gabra brž mejo imeti, moraš za to sporočilo dr. Coste o kmetij skem shod mlada in ravna po pol palca ali cel palec debela debla n a JJLllUfUCV iu. 1 JUW J^v |/VJ. |J(«1VC« WAX VVX JJ«1W UV UU1« UWV/JLC« li & J 1 VU l/« UU JJ VJ V • 1* i« y pil Ckt^l^Ul O IfCk Uli XJVM1 izbrati in jih vjeseni ali spomladi skrbno izkopati, Costa in Jož. Seunig zastopala naše društvo. „Novice od do 14. nov. pri kterem sta dr. Etbin Dr. Orel , i , nanašaje da ne poškoduješ korenin. Deblo se potem v visokosti, so že v 48. listu prinesle celo to sporočilo kakor ima plot biti, pošev z ostrim nožem zgoraj po- poprime po prebranem sporočilu besedo 414 programu, tedaj po družbinih pravilih ne m se na to, kar se je v kmetijskih časnikih o častnem zastopanji kmetijske družbe po naših poslancih bralo*), danes, ampak se le v prihodnjem občnem zboru predlaga, naj se zah vala izreče gospodoma poslan- Gu tmans thai dodaja, da volitev predsednika j cema. Zbor rad pritrdi temu predlogu. Gosp. Schollmajer v imenu odbora poroča o dr. Gosta odgovori na to/da nikakor ne siíiVto e biti Vitez važna stvar in da bi prav" bilo, da se "odloži. Predsednik kmetijskih taborih. Nasveti so bili da se pri- hodnje leto napravijo taki tabori in to meseca avgusta in septembra; govori o kmetijskih in gozdarskih rečéh JL « a ^ « « 1 • • • # m - » da bi volitev morala že danes biti, al protipravilna, kakor Je D ežm rekel j ne bi bila volitev na program postavi za obravnavo popold naj se razjasnujejo po djanskem dokazovanji, in naj so časa dovolj se pomeniti > vsi slovenski razun nemškega Kočevskega ; glavni odbor «WTU1J ov> |/UUIUU1U , koga uaj UI vunu , 1 volitve ni mogel na program poprej postaviti ce se imaj zdaj udj naj bi volili; odbor pa ustanovi kraj in čas za to; kdor se oglasi odboru da ker o hoče prevzeti tako nalogo , mora mu povedati, o čem 0 d b a. - « à . ^ i i « • tft dp oved Trp ni duh n i luh mel »i^vu V . ---------o / - X ' V u u u 1 J i\i j<5 gUOJJ. . misli govoriti. Vitez Gutmansthal željo izrekuje, danes ob 9. uri prejel naj odbor tudi delà na to, da občni zbor kmetijske ~ ki je gosp. Trpinčevo odpovědno pismo še Po vsem pravi > da se bode družbe ni zmirom le v Ljubljani, ampak tudi v kakem drugem mestu na deželi in naj se pri taki priliki tudi naredi kaka majhna razstava kmetijskih in gozdarskih stvari. — Predsednik dr. Gosta zagotovlja, da glavni odbor tega nasveta ne bode prezrl. Tajnik dr. Bleiweis poroča zdaj (slovenski) o kmetijskih in gozdarskih učilnicah predsednik volil v prihodnjem občnem zboru (Dalje prihodnjič.) * Sest tednov na Dunaji ali gospodarsko-kmetijska sola za učitelje y zuje in dokada občni zbor 22. novembra 1865. leta je po se obrniti do de- Napisal Ivan Tomšić. G. predlogu gosp. Ed. Pour-a sklenil želnega zastopa, naj se ustanovi niža gozdarska šola združena z nižo kmetijsko šolo v Ljubljani; 1867. ____ leta, ko seje obhajala stoletnica družbe naše, je za dreves. osnovo kmetijske šole po pismu zborizbujal dr. Razlag, ud naše družbe v Brežicah. Ker naprava tacih učilnic veliko stroškov prizadeva, kterih ustanoviti ni moč, do- Gozdarstvo. (Dalje.) tem sila važnem in zanim- ljivom predmetu podučevalo se je po eno uro na teden. Malo je sicer to, a vendar smo čuli in videli mnogo, kar zadeva gozdno rejo in različna plemena gozdnih Drevesa so se nam opisovala od korenine do vrha in marsikaj se nam je s kredo na šolsko tablo poočitovalo. Potem se je govorilo od visoko-, nizko- kler revna dežela ne dobi svojega premoženja saj de- loma nazaj je tedaj še le letošnjemu deželnemu zboru bilo mogoče, z blagosrčno veliko podporo kneza Schonburg a, posestnika grajščine šneperske, za prihodnje leto Mariabrun-u. in srednjevisoko ležečih gozdov, kako se morajo vspešno obdelovati, trebiti in sploh k boljemu stanji pospeševati, Za kazalni nauk nam je služila zopet gospodarsko-kme- tijska razstava v Hicingu in vino- nižjo gozdarsko šolo ustanoviti ; šola za sadje-in svilorejo, in pa popolna kmetijska učilnica pa se mora odložiti do onega časa, ko doide deželi vzeto pre- moženje Bodimo veseli — je rekel govornik da za pa viša gozdarska šola v Hicingu smo videli različno lesovje, kakor tudi druge gozdne plodove, mnoge lesne skaze, bolezni, izrastka, lesne grbe in hrge in druge prečudne lesne tvorine in oblike. Vse to je bilo v piramidah tako zdaj dobimo saj eno šolo, in v imenu odborovém pred- zbor sklene zahvalnico knezu Schôn- lepo in vkusno sestavljeno da se je nismo mogli za- laga, naj burgu za blagodušno njegovo pripomoć. Zbor enoglasno pritrdi temu predlogu. Konečno naznanja govornik, da je nadlogar g. Mavricij Scheyer družbi podal slo- venski rokopis knjige podnaslovom: „Navod, kako naj ________ # _ „ ^ _ ________* I « ^ 4-Z ^ V V ces 9 da ne stoji na dan sum zagnal bantu vrinit: v odbor sbor' čes * Tedaj tudi advokat more biti v kmetijskem zboru na pra- sam prav prekanjen „kontrabantar da je hotel volitev ,,p Wahl einschmuggeln). kontra-Pač mora biti kdor se na vrat na nos vem mestu, — se vé, da ne vsak ljubljansk advokat ali kak drug drzne drugim podtikati kontrabantijo. Nemaki pregovor ima pac 99 ------------— "" —..............- ............... Tagblattar. Vred. prav, ki pravi: „Wie der Schelm ist, so denkt er. Vred premnoge gozdne živali, različno gozd 110 orodje y lesovje cene, in in razne druge stvari, ki se pri gozdarskem poduku treba vedeti jaz mislim, da duhovniki, kar jim je y potrebujejo. to vedó, in v kterih rečéh jim je treba botaniškem kabinetu je gosp. profesor izrejenim biti, v tem so izrejeni (dobro! dobro!) na kratko, a jako zanimljivo govoril o rastlinoslovji y Gosp Dežm se sklicaval na shod naših pri kterem nam je s povekšavnikom (mikroskopom) raz- ljudskih učiteljev. Jaz njega nisem videl v tem shodu * - — _ m « ^^TF m /i V * m ^ a • mm mm m A . A « . kazoval lésno lakno (Holzfasern) 9 gobe in prhnenje in ne vem y lesá. Po končanem nauku smo šli na botaniški vrt ali govori iz lastnega prepričanja ali po V vojih prijateljih, ki so tam bili Jaz kterem se nahaja 360 plemen raznega gozđnega drevja čuj oč bil, in jaz napak ne sodim sem pa sam pn in pa precej prostorna, prav lepo vredjena drevesnica. y če rečem, tej idej ktero je gospod Dežman tukaj izrazil, o shodu kranj * Ko smo se naposled z dobrim avstrijskim vinom neko- skih učiteljev ni bil dal nobeden podp liko okrepčali, podali smo se zopet nazaj na Dunaj. dobro vedó Naši učitelj (Dalje prihodnjič.) kaj je treba, in hodijo z roko v roko z r Spomini na deželni zbor kranjski. postavi zarad šolskega nadzorstva na dalje. Govor poslanca dr. Coste se je glasil tako-le: » našo duhovščino Da bi kratil naši duhovščini zasluge za naše šole je povzel iz Helfertove knjige nektere anekdote in nam jih je danes bral. Take anekdote, take posebne stvari vendar niso v stanu nam zgodovinsko izkazati zasluge in prav lahko je takih pravlic vloviti ; zakaj ni povedal zgodovine naših šol naprej od časa Marije Terezije do istega časa, ko je grof Thun ministerstvo nastopil? Jaz nisem pripravljen na to, da bi danes statistično dokazal, y Prav na tanko je odgovoril že moj predgovornik Svetec temu, kar je gosp. Dežman danes koliko zaslug ima naša duhovščina za šole; kdor bere yy g°sP- tako lepo" povedal (veselost); jaz bodem dostavil nektere faktične opazke, da, če se bodo brali naši ste- se ne bode mislilo, da bi to res bilo, ljubljanski, lahko vsako leto vidi, koliko oficijelni list zaslug si pridobi naša duhovščina vsako leto v šolskih nografični spiski, se ne bode mislilo, da bi to res bilo, zadevah, in kako si vsako leto pridobi tudi zahvalo kar gosp. Dežman pravi Prva opazka gré besedi gosp. Dežmana, češ, da Tedaj je jasno, da je naša duhovščina gotovo hvale je tudi naša dežela s posebnim veseljem sprejela sklep vredna v zadevah šolstva, sicer pa so meni živeči od vlade. jo tuui uaoa ucacia o ^uocuuiui vgo^ij^m oaiv/^/ » «««« i «« uviuvim , w uívui « i * v» \j m. državnega zbora, da propade konkordat. Gosp. Dež- izgledi več vredni kakor vsi pergamenti in kakor vse man tem svojim besedám sam ni verjel (smeh), ^«^«j , *** ^u^o^ mm on dobro vé, da ravoo iz naše dežele je šla peticija z naši sredi. Le glejte na tistega prečastitega poslanca, mnogimi podpisi na državni zbor zoper to, da se raz- ki zarad zaslug šolskih cesarski križ na prsih nosi. zakaj knjige in takih izgledov pa imamo zadosti in tudi v trga konkordat. On se morda spominja na to so eni klicali na dan da OU C/Ul IVUC/ail ua UOlU , UCH DťlJ OV U Y WVl X C«UO » Vlil VI • ^ V u u» Ml u j v VUV.» ^V/ » w. A A ljubljansko mesto, je lahko bilo šteti tista okna raz- ričnih (Nothschulen) šolah in je rekel svetljena, in da morda nobene noči tako temne vLjub- „Nothschulen", ter je mislil, da so zarad tega „Noth-ljani bilo ni, kakor tista razsvetljena noč (dobro! dobro! da, ko se zvečer razsvetli y (Dobro !) Gosp. Dežman je tudi govoril o naših provizo- da so v resnici schulen", ker se slabo opravlja šolska služba v teh šolah. Jaz Na tanko je že pokazal gosp Svetec, da pa recem , se ve da so v resnici „Noth- šolskega odbora ne stavi šolo pod klerikalno oskrbni- pričajo in predlog schulen", pa ne po Dežmanovem smislu, ampak ker kažejo y štvo; na tanko je to dokazal, m jaz mislim, da ker je naše ljudstvo preobloženo z bo pn- ložnost to tudi še bolj na tanko izpeljati. Jaz ne ta- davki tako, da ne more zidati šol, in zarad tega smo hvaležni duhovščini, da so napravili take „Nothschulen." upliv primerno da ima morda potlej naša duhovščina tudi kak (Dobro! dobro!) na šole y al to je naravno in našim okoliščinam Gosp. Dežman je rekel, da Kako pa da je z zidanjem šolskih poslopij, to se bode razvidelo iz poročila deželnega odbora, ko bode mi nimamo nobenega izročil prošnje, ki smo jih přejeli od občin, ktere za- posebnega vzroka zaupati naši duhovščini, in da bi to htevajo zarad šol 150 odstotkov doklade. (Čujte! čujte!) nam na tanko dokazal, popisal je životopis enega ideal- Prosim vas, gospoda moja y mi vemo y kako obložen je nega duhovnika kranjskega. Mi smo od njega slišali, kmet, in kako sploh je kranjska dežela preobložena z da on nima nobene boljše izreje, kakor da je na gim- davki; vprašam vas zdaj: kako je mogoče šole zidati, naziji, potlej pride v teologijo, in ko če ni denarja za živež in potrebne materialne reči? neopresbiter gré na deželo. Jaz moram vendar le vprašati, kaj da misli gosp. Dežman, da je boljša izreja, kakor ona na naši gimnaziji; ali imamo boljših srednjih šol, ali imamo veti zdaj iz postave predložene po šolskem odboru drugih šol, ali pridejo tisti, ki stopijo na vseučilišče, kakor iz predloga cesarske vlade, in zarad tega se je Gosp. Dežman je v svojem drugem govoru tudi rekel, da zarad tega se mu zdi, da mora ves drug duh l>AHn iz druzih šol kakor iz gimnazij? sklicaval na to, da šolski odsek je popustil vse tište Gospoda moja, kaj je „izreja." Izreja je tudi danda- posebne opazke, ki jih je imel predlog vladini o iz-nesdvomna: izreja v pravem pomenu, in tista socijalna raelcih in protestantih. Gospoda moja, da smo tisto po-izreja, ki je navadna v javnem življenju. Imamo zatoraj ljudi, ki morebiti nikdar niso šole videli, ki so se morda domá sèm ter tjè kaj naučili pustili > žela nima se meni zdi prav naravno; izraelcev cela de- protestantov imamo, pa ne toliko, kolikor y m y imamo ljudi na veliki uradniški stopinji dosihmal kakor smo slišali, jih zahteva vladni predlog, da bi bili samostojno zasto- y ki pani v okraj nem zboru. Tedaj ni mogoče, da bi se to niso nikdar šole videli, morda tudi nič posebnega ne odobrilo, saj je vlada sama predlagala, da le tište cerkve znajo, pa vendar imajo tisto izrejo, ktero zahteva soci- ali vere imajo biti zastopane v okraj nem svetu, ki imajo jalno življenje, ktero si pridobi po čitanji liberalnih najmanj 500 duš v eni občini. Tega na Kranjskem ni časnikov. Ali je to izreja člověka, kteremu se mora v zdaj in ko bi postave dali za razmere, kterih ni na resnici zaupati mladina? ali je tista izreja za javno in Kranjskem, zarad tega nam ne more nobeden očitati socijalno življenje res edina, ktere potřebuje duhoven? da smo protestantom kratili kako pravico, ker, če bi Naj veči filozofi od starih Grkov naprej do Kanta bili tudi ostali pri predlogu vladinem, ne bi bila nič niso imeli prav nič te omike, in vendar so prvi možje, drugačna, kakor je zdaj. In tako menim tudi jaz y ki so živeli. Tedaj, kar zadeva tisto izrejo, ta je dvom- šolski odsek ni lahkomiselno, kakor mu je ocital gosp * 416 Dežman, ampak z dobrim prevdarkom, in giedé na razmere naše dežele izdelal postavo tako, da z dobro vestjo moram reči, če se potrdi ta postava, se našim âolam nova in dobra podlaga naredi. (Dobro! dobro!) (Dalje prihodnjič.) Slovansko slovstvo. * Istrati, to je, národni koledar za godinu 1869. Sostavio Franjo Ravnik. — Tako se zove prvi koledar namenjen našim bratom v Istri, ki ga je natisnil J. Blaznik v Ljubljani. Po navadni pratiki razun 70 narodnih prislovic, ki jih govori narod po Istri, Dalmaciji, Hrvaškem, Srbiji, Crni gori, Bosni in Lrcegovini, in nekoliko basen, obsega ta koledar-ček zdravstvene in gospodarske poduke, vse na kratko pa dobro. — Naj bralcem našim iz basen podamo eno za poskušnjo v opomin; — imé jej je „Lav (lev) i lesica." Lav se svađi sa četvero medvedi. Ali ovi biahu liepo složni, i lav se je bojao naskočiti jih. Zato šalje lesicu k njim, da jih svojom lukavom mu-drostju svađi. Dugo je nestalo lesice, ali napokon se lje povrati. Lav ju upita: „kakove glasove mi nosiš, su li medvedi još složni?" — „O slogi nejma više govora, odgovori lesica, posijala sam medju njih sjeme nesloge, anesložni neprijatelji su već i predob-ljeni; naskoči jih dakle, tvoji su!" —• „To je pravo, reče lav, ali kako onda ako se opet p o mir e?" — „Ništa zato, odgovori lesica, jerbo zakrpan opanak nije nikad više nov." — Bratjo! Ljubimo se i budimo složni; čuvajmo se onih, koji siju medju nas sjeme nesloge — jedanput nesložni, za uviek smo propali! * Abecednica v podobali in berilo za otroke. Sestavil Ivan Tomšic, učitelj na ljubljanski c. k. nor-malki. Dobiva se v bukvarnici Giontini-a v Ljubljani po 12 kr. — Zagledavši to dobro knjižico s podobami smo bili bolj veseli kot da bi bili videli deset druzih knjig, ker to je prva v slovenskem jeziku in živo potrebna otrocičem našim, ki se začno brati učiti. Drugi narodi imajo tacih in enacih, s podobami razjašnjenih knjig na cente, ki mladino mikajo in jo vabijo k branji koristnih reči. Se stari gledamo radi podobe (slike), kaj ne bi mladina gledala rada „pildkov"! Gosp. Tomšiču in Giontini-u gré tedaj za to malo stvarco velika hvala. Nadjamo se, da ne ostaneta le pri tej začetnici, marveč da se lotita še druzih, pa v podobah ličnih, kolikor je za nizko ceno mogoče, da z naukom se vadi tudi dober okus. <*» 9 * Slovenski Glasnik, popuščen po gosp. prof. Ja-nežiču, bode ob novem letu začel izhajati v Mariboru pod vredništvom gosp. J urči ča. Kratkočasno berilo za zimske večere. Cerkev božjega groba v Jeruzalemu. Malarija njene kuple je dovršena. Francozki umetniki so v 6 mesecih pomalali 1200 štirjaških metro v (1 francosk meter je nekaj čez 3 dunajské čevlje). Nacrt vsemu je naredil slikar A. Salzman, in reči se mora, da ga je stal mnogo truda in premišljanja, ker ni smel va-nj vplesti niti znamenj (simbolov), niti podobščin (figur), niti napisov — vendar pa je moral držati se zloga (stila) 12. veka. Zarad tega je nacrt sestavil iz samih cvetličnih vencev, kakoršni se nahajajo v stavbah v času križarskih vojsk. Vsa sestava je jako olikanega okusa, barve se kaj lepo vjemajo. Vrh kuple je pre-drt; svetilnica njena (laterna) je 3 metre (čez 4 dunajské čevlje) visoka, njen premernik 5 metrov dolg; moćan pa je tako, da nosi visoki, debelo pozlaceni križ. V znožji kuple od znotraj je galerija okoli in okoli; v 20 rdeče zmalanih nišah (zdolbinah ali jamah v zidu) po pet zlatih svetilnic visi na zlati podpori. Teh 100 svetilk je podarila ruska država. Niše se ogradé s pozlaćenim omrežjem. Novi 5 metrov visoki zidni venec, na kterem sloni kupla, se pa zmala še tedaj, ko se ze-dinijo vlade, ki so si zarad te cerkve prišle navskriž. Ko se zvrši še to delo, prekrasna bode kroglina okoli kapele božjega groba. Dopisi. lz Trsta. U. — 29. dne u. m. so imeli Sveto- ivanci malo besedo za svoje domače. Prišlo pa je tudi iz Trsta mnogo gospode, ker je izvedela, da se bode spet igrala Vilharj e va igra: „Slep ni lep." Vsi igralci so izvrstno igrali. Pri tej besedi pa so pokazale še posebno svetoivanska dekleta, da so vrle Slovenke; pele so na odru Vilharj evo „Slovensko dekle" prav dobro. Drugo dekle je imelo sledeči govor: „Presrčno Vas pozdravljam slovenske sestre in slovenski bratje. Temu kraju se tedaj pravi čitalnica. — Ko smo dekleta nedavno slišale, da se pri sv. Ivanu napravi čitalnica, gledale smo debelo, kakor da bi nam kdo pravil o turških vaséh. Pozneje smo mislile, da bode tukaj dvorana^ kjer se bode le jedlo, pilo in plesalo, pa tudi drugi so to mislili in še zdaj mislijo. Zarad tega so povzdignili glas rekoč: saj se že tako dosti greha godi, zdaj pa zarad čitalnice in v njej se ga bo pa še več! Se celó naše laške gospé, kterim povemo, so nas zarad naših vrlih slovenskih bratov, kteri so čitalnični udje, psovale in zasramovale — vrh tega pa tudi žugale, da nam ne dadó vec perila. Pravo slovensko dekle in slovenska žena se pa tacega žuganja ne ustraši. Lahko taki gospodi rečemo: Ne bojte se ne, da vam bomo vaše pe-rilo s slovenskim duhom pokadile, kajti me čislamo duh slovenski, in škoda bi bilo za-nj. Kar nam pa denarja daste, ne daste ga nam zastonj , ampak zaslužimo ga pošteno in trdo. Onim pa, kteri se bojé pregreh, rečem le to: Ne dajte se za nos voditi, vpišite se v čitalnico, in videli boste, da se tukaj vse pošteno in na postavni poti ravná, tako, da se ne žali ne bližnji ne Bog. Možje in fantje hodijo le-sem brat časnike in bukve, in se pošteno veselit, me dekleta in žene pa, da se v poštenem imenu veselimo in marsiktero milo slovensko pesem peti naučimo namesti laških, s kterimi smo se dozdaj pačile. Ostanimo toraj od zdaj dalje zmerom in do konca svojega življenja z veste hčerke matere Slave ! Našo čitalnico pa in tiste može, ki se za-njo trudijo, Bog živi!" — Tako je govorilo dekle, ter pokazalo, da tudi ženski spol gori za narod naš. Živile vrle Slovenke! — Svetoivanski pevski zbor je pel „Primorsko" in posebno „Sablenka brušena" tako izvrstno, da se, kar se teh pesmi tiče , lahko meri z najboljšim zborom. Deklamoval je neki mož Vilharjevo „Kmet" tako vrlo, da ni bilo pred konec ploska, dokler je ni še enkrat deklamoval. Slišal sem, da se zdaj učé Vilharjevo opereto „Jamska Ivanka". Ne dvomim, da jim tudi ta pojde od rok. — Svetoivanska čitalnica bode živela, da si tudi ima nasprotnike, kteri le od slovenskih žuljev živé in bogaté. — Živeli vsi vrli Sve- toivanci! Ne udajte se! Slovenja Bistrica. — Novo ustanovljeni čitalnici naši predsednik je gosp. dr. Vošnjak, gosp. Fr. Rátej blagajnik, gospodje: gostilničar Limavšek, kon-cipient J. Železnikar in župnik K. Cenec pa odborniki. Iz Idrije. ** — V 59. listu „Tagblatta" je bilo rečeno , da Kraševci svoje otroke v našo glavno šolo pošiljajo in da trgovci in posebno pa učitelji zavoljo 417 manjega obiskovanja sole mnogo zgubo trpijo. Na to se le spet more reči: „Ein Kônigreich fůr eine Wahr- heit im Tagblatt." Po sporocilu c. k. glavne šole za 1. 1868. v Idrij i bili so iz Notranj skega v 4. razredu 4 učenci, v 3. razredu jih je bilo 5, v 2. razredu 4, v 1. razredu pa je bil le eden, — v 2. razredu 2, v 1. razredu 1 deklica. Te številke tudi za letošnje leto veljajo, kajti ni jih niti več niti manj. Iz Post o nje ni tukaj celó nobenega otroka v šoli; iz Planine in Senožec je po eden. Stariši so jih poslali, kakor mi je iz gotovega vira znano, zavoljo tega od doma, ker njih domače okoliščine so take, da bi se otroci domá prav nič ne naučili. Zakaj jih pa niso v Postoj no poslali, povedal bom kmalu. Največ je tukaj gori imenovanih otrók iz tistih krajev Krasa, kije bliže Trstu. Govori in povej Tag-folatovic! zakaj neki ne pošiljajo stariši otrók v Trst, ker celemu svetu je znano, da Krašovec ne tržuje z Nemčijo, ampak z Italijo, in da je njim laški jezik ko-ristneji kakor nemški, kterega ne potřebuje. Tukaj v Idriji je vse dober kup; placa se od otroka na mesec največ po 10 gold., kajti knap je zadovoljen, da dobi le maj hen pripomoček k svojemu pičlemu zaslužku, da potem laglje svojo obilno družino ohrani. Tudi imamo tukaj nekoliko otrók iz Vrhnike, gotovo zavoljo tega ne, da bi se v Ljubljani preveč slovenščine naučili (ker tako daleč z ljubljansko c. k. normalko še nismo prišli), ampak pošiljajo jih stariši le-sem ravno zavoljo recenega vzroka. Imamo pa tudi otrok, ktere tukajšnji premožni stariši v ljubljansko c. k. normalko pošiljajo, a tudi gotovo zavoljo tega ne, ker se bojé, da ne bi se v Idriji preveč slovenščine naučili. Ako se tedaj to ali uno zgodi, vsegdar so temu taki vzroki, kterih je treba v posebnih okolščinah domačih iskati, ne pa nepremišljeno ali pa tendencijozno trditi, da zvonec nemščine kliče otroke v druge šole. Iz tega naj Tagblatovič razvidi, kako mu dopisniki debelo lažejo, ako „bedeutende Einbusse in ihrem Einkommen" podtikavajo drugam; poštenemu in značajnemu možu pa je dolžnost, da vsako stvar dobro pretehta, predno kaj reče, ne pa da jo v svet blusne, kakor jo v smetéh pobere. — Gotovo je, da se vsacemu časniku lahko primeri, da včasih kaj pové, kar ni resnica; al resnicoljubni list prekliče laž, ki se mu dokaže — „Tagblatt" vrže si plahto čez oči in ušesa, pa nič ne vidi več in nič ne sliši! 15. dne u. m. nam je odbor čitalnice napravil prav prijeten večer. Deklamovalo in pelo seje in potem igral „Domači prepir" tako dobro, da pohvala med igro in po igri bila je prav zaslužena. Godba je tudi svoji na-logi zadostila. — Ravno tako zanimivi večer smo imeli 6. dne t. m. v spomin rojstnega dne dr. Preširna. Igrala se je igra „Bog vas sprimi !" Nismo dvomili nad dobro vršitvijo te igre, al tako izvrstne izpeljave ni nobeden pričakoval. Gospá J. kot „Spěla" je, čeravno vprvič na odru, prav dobro izvršila svojo nalogo, ravno tako tudi obá gospoda; venec pa gré ta večer gospodičini K., ki je predstavljala „Majdo". Prav radostni večernici pripomogel je mnogo sveti Miklavž s svojimi darili, in tako smo prav zadovoljni zapustili dvorano. — Prihodnja „beseda" bode v čitalnici naši 27. dne t. m. Iz novomeške okolice. (Slučajno zakasnjeno.) Lep dokaz, da narodni duh tudi v naši nadepolni mladeži živo klije, bil je 2. dne t. m., ko so dijaci više gimnazije tukajšnje osnovali veliko siovesnost v spomin rojstnega dne našega slavnega pesnika Preširna. Srčna radost me je navdala, ko stopi vši v lepo okin-čano čitalnico vidim dvorano prepolno novomeških do- anoljubov, da naposled ni bilo ne kotiča več praznega. — Vvod slovesnosti je bil slavnostní govor g. K— o pomenu svečanosti, o življenji Preširnovem in delavnosti njegovi na literarnem polju s posebnim ozirom na dušni sad, ki so prirodile poezije Preširnove med Slovenci. Temu govoru je sledila budivna pesem „Slovan", ktero so dijaki pevci na občno zadovoljstvo peli. — Glavni del slovesne besede pa je bil dramatično vred-jen „Krst pri Savici." O krasni tej poeziji ni mi treba obširno govoriti, saj je znana vsacemu, kdor koli se zove Slovenca; rečem le to, da gospodje H. P. in K., kakor gospodičina M. Ogrinčeva so dovršili svoje naloge izvrstno. To niso bile le lepe besede, ampak živo čutje tega, kar je beseda govorila. — Po odpetih dveh pesmah „Strunám" in „Slavcek" in dovršeni kratko-časne igri „Slep ni lep" je g. K. s končnim govorom navdušil vse pričujoče, kteri so po pesmi „Lahko noč" neradi slovo vzeli od slovesnosti, s ktero so si novoméški dijaci prikupili vsa za domovino zavzeta srca. Iz Žabnice poleg Škofjeloke. K. E. — Na dan sv. Andrejase je odprla slovesno tukajšnja nova šola, ktera se je zarad mnogih ovir skoraj 7 let zidala. Po-slopje je lepo, število otrók vsakdanje šole znaša čez 80. V Šentjurji 4. grud. — Přišedši unidan v Kranj zvem, da se g. Deschmann v članku: „ein naturhi-storischer Mártyrer" tudi mene spominja v 90. listu lažnjivega blatnika ali „Tagblatta." Po navodu v Ma-tičnem „koledarji" za leto 1869., stran 67., zdolej pod črto natisnjenih besedi mi podtika laž in trdi, da on in jaz nikoli nisva govorila o slovenskem rokopisu za ljubljansko muzej no društvo. Naj pred vsem Deschmannovi pozabljivosti nekoliko na pomoč pridem. Bilo je o začetku minule letošnje spomladi, ko prekrasno glivo (Pilz), ki je izrasla v netnišnici borovniške postaje na nekem tnalu, v Ljubljano k njemu prinesem, naj bi pozvedel, kako se imenuje. Vzel sem takrat sabo še dva metopirja, ktere loviti mi je Deschmann večkrat naročal, rekši, da se v pod-moljih na Kranjskem zlasti na Notranjskem posebno znameniti nahajajo, in da bi se morebiti še kaj novega dobilo. Najprvo sva skozi lupo ogledovala glivo; on mi jo imenuje „polyporus sulfureus" in mi na listek napiše to ime. Potem vzame iz steklenice metopirja, ju nekoliko ogleduje ter pravi: pustite mi to tukaj, da o priložnosti stvari bolj na tanko pregledam. Radovoljno mu iu pustim, in še zdaj ju ima, ako ju ni že za-vrgel. Pri tej priliki, ko te stvari ogledujeva, mi med drugim tudi reče: „Sie konnten auch was fur den Mu-sealverein schreiben" (vi bi tudi lahko kaj za muzejno društvo pisali). Jaz mu odgovorim: kratek popis borovniške okolice v prirodoslovnem obziru imam slovenski skoraj že dokončan. Na to mi reče: „A geh'n sie; wer wird das Slovenische lesen!" To so „ipsis-sima verba", prav lastne besede njegove, ki zadosti umevno po vedó, ali je bila g. Deschmanna dobra volja sprejeti moj slovenski rokopis, in ali sem gledé na besede: „kdo neki bo slovenske spise bral" — jaz ali o n lažnik ? Kar on v svojem sestavku na dalje govori, da me je budil ter prosil, naj pridno preiskujem borovniško okolico in naj o rezultatih svojih študij v kakem muzej nem zboru sporočam, je sicer res; kajti to mije priporočal še pred dvema letoma, ko mu nekaj gadov in kos rujavega železovca na ogled donesem. Ni pa res, da bi mu bil obljubil udeležiti se zborov tacega društva, v kterem zvonec nosijo tako zagrizeni sovraž- niki domaćega (slovenskega) jezika. Vendar k natančnejši karakteristiki zatiranja plodov „slovenskega uma in truda" naj povem še to: Kustos Deschmann piše: ..Že pred mnogimi leti sem nek- terekrat g. Robiču rekel, da vsako pripravno sporočilo - 418 za inuzejno društvo mi bo ljubo." Jaz sem mu poslal prav kratek nemšk popis jam ali podmoljev, ki se v Dobski okolici nahajajo, ki je v letniku 1862. leta na dveh stranéh natisnjen, naprosivši ga, naj blagovoljno popravi pismene in jezikoslovne pogreške. Se vé, da vsak, kdor se s kako vednostjo še le pečati začne, dobro vé, da iz početka ne more veliko tehtnega pisati; mimo tega je moj takratni spis bil samo dodatek k HaufFen-ovemu, v letniku 1858. natisnjenemu popisu jam v omenjeni okolici, tedaj tudi ni mogel tako obši-ren biti, drugače, ko bi bil vse jame še enkrat popisal, kar bi nepotrebno bilo in brez koristi. Dobro pa vemo, da pred mnogimi leti tudi g. Deschmann ni veliko pisal v prirodoslovnih rečeh, akoravno se je s prirodoslovjem že marljivo pečal. Na dalje pravi g. Deschmann: „ako bi bil jaz v „Koledarji" natisnjeni RobiČev spis dobil v roke, bil bi gotovo to, ker je znamenivo za občinstvo, sprejel v muzejni letnik ter vestno razglasivši skrbel za raz-širjenje najdene tvarine, kolikor je je do zdaj še neznane bilo." Tedaj le samo to bi bil razglasil, kar je novega in občinstvu do zdaj še neznanega. Kako pa je to, da v popisu Iške doline ali grabna našteva v muzej nem letniku 1858. leta na str. 99. itd. tudi takih rastlin, ktere se nahajajo v vsakem kotu? Kako je to, da je v muzejni letnik 1866. sprejel: „Versuch einer Kaťer-Fauna Krains, von Moritz Siegel", in je v „Lai-bacherici" jej toliko slavo pel, dasiravno omenjena ,,Fauna" ni nič druzega kot zanikeren přepis Ludwig Redtenbacherjeve; zanikaren — pravim — ker v njej pogreša vsak, kdor se le kolčikanj sè žužki pečá, mnogo kranjskih, nasproti pa nahaja v njej mnogo tacih, kterih bodeš zastonj iskal na Kranjskem! Obljubil nam je kustos Deschmann v ravno tistem slavospevu, da o tem znamenivem (?) plodu ljubljanskega nemškega uma in truda bode še drugi pot govoril, — al brž ko se je starosta gosp. Schmidt v Siški oglasil, naj učeni svet nikar ne misli, da se je on tega delà kaj udeležil, stisnil je g. Deschmann svoj rep med noge ter molčí zdaj kot miška pred mučko. Poglavito, kar kustosa Deschmanna v mojem spisu v oči bode, so polževa slovenska imena, ktera — tako pravi — „sem sam skoval ter s tem celó nič ne obogatil prirodoslovja naše dežele, še manj pa slovenskemu ljudstvu ž njim postregel, saj nobeden ne vé, kaj je krožkar, svitkar, kolačkar, obvajče-kar itd. Najizvrstnejši polžar — pravi na dalje — po samem imenu ne bo si vedel misliti polža kake gotove vrste, ako bi poleg ne stalo latinsko imé; kaj Če še le potem tak bralec, ki v takih rečéh izveden ni" itd. Na to g. Deschmannu odgovorim le to, da ni res, da bi bil jaz sam vsa imena skoval, marveč posnel sem je iz slovarja, čegar sodelavec je menda tudi Deschmann v prirodoslovnih rečéh bil; nekaj sem vzel iz knjige „štiri letni časi", ki jih je poslovenil izveden naravoslovec, nekaj pa — horribile dietu! — sem jih res sam skoval. Vprašam pa g. Deschmanna, od kod so pa Nemci taka imena dobili? So jih bojè pode-dovali po Cimbrih in Tevtonih ali so celó od malika Tevta jim razodeta bila? Ali so jim z nebes padla? Ako imajo Nemci latinska ali grška imena v svoje narečje prevajati, ali ne bi bilo tudi Slovencem pripu-ščeno, živali, ki še nimajo imena, po vnanji obliki ali kakem drugem značaji tako ali tako imenovati ? Bode morebiti Slovencem še le treba g. Deschmanna milostivega dovoljenja za to prositi? Nemški Deschmann pravi: kdo vé, kaj je „krožkar", „svitkar" itd. — Al naj mi pové : kteri preprost Nemec pa vé, kaj je Windelschnecke", „Schraubenschnecke", „Kreismund- schnecke", „Tellerschnecke", „Thorschnecke" itd., in vendar vsa ta in še druga nič bolj poetična imena je g. Deschmann zapisal v muzejni letnik 1858.! Gosp. Deschmann sicer misli, da ravno tako lahka bi se „krožkar" imenoval „potičar", „svitkar" pa „jer-bašcekar" itd. Na to mu vsak umen človek odgovori, da res ravno tako lahko, ako bi polževa lupinja ali polž sam tej ali uni reči posebno podoben bil. Naj mi kustos Deschmann pové: zakaj da Nemec Alisma P1 a n t a g o imenuje Froschloffel? Equisetum p a-lustre — Sumpf-Kandelwisch, Leontodon — Lowenzahn, Thiaspi — Táschelkraut? BogmeÎ da je Slovenec tudi tako „kunšten", kakor je Deschmann in oni Nemec, ki je „alisma plan ta go" kr-stil -— risum teneatis amici! — za „Froschloffel", „equisetum palustre" za „Sumpfkandel wise h" I Se vé , da g. Deschmannu in ljudém njegove vere bi najljubše bilo, da bi Slovenci v svojem jeziku kar nič ne delali na slovstvenem polji, da bi potem veliki Nemec Anton Auersperg mogel po pravici a ne lažnjiva reči, da „vso slovensko literaturo lahko nese pod paz-duho"! — Al gospodine Deschmann! vse Vaše oviranje in zaviranje je zastonj — Slovenec živi in hoče živeti in kaže to z delovanjem svojim čedalje bolj vsako leto. Zavirajte národno delovanje kakor koli : zadnja ura vam kljenka! Slovenci hočejo slovstvo svoje emancipirati nemške more. Konečno pa naj bode povedano še to, da noben pisatelj slovenskih imen na polji prirodopisnem noče si-loma vrivati nikomur, naj manj pa Nemcem in nemšku-tarjem; kdor nam boljših in primernejših oznani, prav hvaležni mu bodemo. Pa tudi ne hrepenimo kakor nekteri (exempla sunt odiosa) po prirodoslovnem ,,muče-niškem vencu", marveč le po tistem, o kterem sv. Av-guštin pravi : „Omnium scientiarum disciplina est : cog-noscere creatorem et creaturam." Simon Robič. Iz Kranja 13. dec. — Tužnega srca sprejeli smo prežalostno novico, ktero nam je naznanil 10. t. m„ telegraf, da obcespoštovanega našega gospoda general-vikarja A. Kosa — ni več. V preblagem spominu bil je ranjki pri nas še od takrat, ko je tukaj bil za dekana, kajti milosrčnost njegova poznala ni nobene meje. — V znamenje hvaležnosti in spoštovanja se je tedaj tudi naš mestni odbor in corpore udeležil njihovega pokopa. Kakor pa vsa domovina, tako še bolj žaluje naš volilni okraj po britki zgubi svojega vrlega deželnega poslanca, kterega je v neugodnem Času dvakrat enoglasno izvolil za svojega zastopnika. Bodi mu zemljica lahka! — Pri tej priliki naj še omenimo, da se bode tudi letos s pomočjo čitalničino napravila „beseda", ktere dohodek je namenjen revni naši šolski mladini. Nadjamo se, da milosrčne roke, ktere so nam lansko leto pritekle na pomoč, nam tudi letos ne bodo odrekle svoje podpore. Iz Ljubljane. Ker je Njih Veličanstvo cesar še zmiraj v Peštu, so se poslanci našega deželnega zbora podali v Pešt, kjer so v soboto prišli pred cesarja. Dozdaj jih še ni nazaj. — Predsedstvo c. kr. gornje-avstrijske kmetijske družbe v Lineu v pismu do gosp. dr. Hen. Costa, zastopnika te družbe v velikem zboru kranjske kmetijske družbe, imenuje obravnave tega zbora zeló važne in zanimive. Častno je tako priznanje. — Mesto Loka (poleg Kranja) je dobilo spet starodavno svoje zgodovinsko ime Skofja Loka. Da se odvrnejo zmešnjave z 8 ali 9 Lokami, ki jih imamo na Kranjskem, je mestni zastop prosil, naj se jmenuje spet Skofja Loka ine. k. vlada je dovolila. Skofijski katalog se je zmiraj držal starodavnega imena, zato v 419 njem zmiraj nahajamo ime Skofja Loka (Bischoflak). Večen spomin Prav tako ! — Da bi le še grda imena, kakor „Schweins-biichel" namesti lepega domačega ,,Sinja gora" rakom žvižgat. Sveta jeza zgrabi člověka, ako vidi, da ojak itd. šle » vvvu a^uuiiu lujaivu j \J iwi more, da je bil mož ves po o kterem se pač po pravici reči Božj so vsiljenci z imeni naših mest ravnali kakor sv— z mehom! ) vasi 9 rek i gorá itd. roli i (Smrt prečastitega gospoda general-vikarja Kosa.) Cesar smo se bali v našem zadnjem listu 9 pripetilo se je žalibog Huda bolezen vzela nam ga j pešica je jim ' Ant tacih e 10. t. ki so hlinili žalost na obrazu , ivi . igralo Kosa ni več! m. Le celó mala , srce pa da je smrt pokosila — veljavnega narodnjaka. Brezštevilna pa je množina, kterim je srce resunil da je preblagi mož oči zatisnil zmirom LCOUUli lu« j^pvu^i i^VMJ Glasilo se je odborovo smrtno pismo tako-le „Britko nalogo spolnuje deželni odbor kranjski s prežalostnim tem naznanilom, da je preblagi njega ud Palca je pastirska padla z roke blede prečastiti gospod Ant K infulirani stolni prošt > ) 9 knezoškofov veliki vikář, predsednik knezoškofijskega konzistorija, vitez ces. avstr. Franc-Jožefovega reda oslanec v kranjskem deželnem zboru, podpredsednik atice itd. itd. itd., danes zjutraj. 3 četrt čez sedem njem pastirja je zgubila cerkev sveta Vrlega namestnika vladikovina, , prijatli dragi, dobrega očeta, Sina zvestega slovenska domovina. > Kranj in Idrij • v • r • i i» m z njo Ljnblj ? 9 Krajna vsa, Slovenija žaluje cela po kratki pa hudi bolezni in prejetih sv. zakramentih za umirajoče, v 64. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Truplo umrlega se bode ob 3/48 uri dopoldne 12. dne t. m. v stolno cerkev přeneslo in po biljah in slovesni crni maši na pokopališče k sv. Krištofu spremilo. Izvrstna milosrčnost rajncega, plemeniti njegov zna- Srcem vsem je smrt njegova britka rana Z gubo tako obžaluje vsa dežela. Čudni, o Gospod, so sklepi volje Tvoje; K sebi vzel si ga, da daš mu prej plačilo Da ga sprej meš prej med z veste sine svoje » > čaj, neutrudljiva delavnost in iskreno domoljubje zago tovljajo mu časten spomin pri vsacem ljenji bliže stal — pri vseh, ki so ga poznali. Vsa de Da mu vrlo delo prej bo sledilo } ki mu v ziv- Blagor mu, ki se preselil v kraj presrečni žela žaluj > da j gubila po njem poštenega, mnogo Ločil Kjer nevihta ga življenja zasluženega zastopnika svojega Prav je imel deželni odbor v • I z ivel 1 9 ko Je rekel aluj po prečast. generalvikarj velikanski slovesni pogreb, pri kterem da je pričal bilo ne drami spominek večni mestnega, ampak tuđi ljudst iz kolice ljubljanske in SI. čitalnica ljuto mer ska je naši tudi od dalj nih krajev toliko pri čuj o čega, da ga že poslala fotografijo tabora ljutomerskega dolgo nismo videli toliko zbranega. Kranj je poslal vse prijazne vzájemnosti 9 ljubljanski nov dokaz mestne odbornike županom čelu k pogrebu Da SI. vredništvo „Slov. Naroda" je za spominek pa tudi taki, ki niso bliže poznali ranjcega, izvedó kaj Vodnikov poslalo gosp. dr. Jan. Bleiweisu 36 gold, o njegovem blagem srcu njegove oporoke, zato navedemo nekoliko iz iz kt dij t duh ki so donesek „besede" vrlih novomeških gimnazijskih učencev v spomin Preširnov. Gospod doktor je izročil nav daj a 1 v ljubljansko stol ljenji. Za glavnega deda je postavil ta denar ljubij. hranilnici, ktera hranuje ves Vodnikov k > plačati čez 20.000 gold, za dobrodel ktero je pa zavezal denar. t 9 na (Poberki iz „Tagblatta."J pr božnici ljubljanski 500 gold., idrijski 500 gold., kranjski 1000 gold., radoliški 500 gold., jeseniški 5000 old a nj te dni denuncijant biti „ Novic' so 9) Tagblatt" je skuša! < 9 rekle kterim to očituje da sta minister Giskra in Berger vojaščine da ; jeseniškemu fajmoštru za poboljšek pičle dose- od kup i la svoje dečke, in s tem pokazale 9 da vi cl lij C plače 5000 gold . , \j C i IX V í 1VA1JJOO.X, IVI Ci lij O tvi , ic doliški, kranjskogorski, fužinski vsaki po 500 gold kvi idrijski, kranjski pri ra- vsaki priliki sedanje ministre rade piknejo (ein7s an- radeški 300 gold.; 3000 gold za dij aš k 9 t hàngen). vice 99 Tagblattu" naj bo na to ta odgovor: 99 No- n 5 1000 gold gold, jeseniškem danj e jesenišk 9 1000 te novice niso iz prstov izcuzale, ampak jo po-brale ne samo iz enega, ampak iz več Časnikov du- teli za vecne m 50 gold v raznih krajih; 100 gold. Mat poboljšek; 2000 gld. naj skih. Ali je minister dr. Berger oženjen ali ne 9 9 trok itd čitalnici Manj za blačil bozih lskih del svojega premoženja, to je graj Novice" ne vejo, ker se nič ne brigajo za geneolo-ministrov. In če minister Berger ni oženjen, iz tega tega še ne sledi, da minister dr. Giskra ni kterega sin- ščinico Bob en "pa je volil svojemu bratu in dvema čeka vojaščine odkupil, o^ temu pa „Tagblatt" nič ne vnukoma in četirim vnukinjam, kterim velik pomočnik /jCitJVillV VVAilklAJJXl J v J/W J^X M^ViMIWW JUL 4. JUL W Sicer pa bi bil g. Dežman, revident slovenskih je že za čas svojega življenja bil. Tudi svoje posle je prav po očetovsko preskrbel. Tako delà toliko obreko- mrtva roka"! Njim, ki ne vedó, kako si je blag pove. časnikov, lahko odvrnil to nesrečo 9 da ne bi bile ,,No- ako bi vana vice" ministru otrok pripisovale, kterih nima, ne bil čakal na to, da so „Novice" to novico po vzele t( gospod, ki je že o življenji toliko dobrot delil, iz dunajskih časnikov, ampak da bi bil brž dementi prihranil to premoženje, povemo, da je to dedovino po zaklical dunaj skim Časnikom! — Kader ,, Tagblatt svojem očetu dobil, ki je bil grajščak na Gorenskem. misli 9 da kak njegov „Leitartikel" ne bi imel dosti ve- 42© y si pokliče „mehrere Biirger von Laibach na vim ogovorom zbor ogerski > ki Je leta trajal in se pomoc, da mu pošljejo kak „Eingesendet". Tako ma nevrira spet zoper Svet y govornik biti društva Sokolovega, ko je tožilo nesramni dopis iz Ljubljane v stari „Pressi", in da v po novih volitvah poslancev neki sopet začne maja me da se je predrznil za- seca 1869. leta. Res marsikaj je dovršil ogerski zborr na vso moč je vodo vodil na svoj mlin; al najvažnejšo zagovoru stvar je zanemaril — Srbom y Slovakom, Rumunom ro svojem ni primejo Svetca sadil nemškutarenju ljubljanskemu. Zato Nemcem ni dal narodne ravnopravnosti in dokler te |U uvciut* Zidaj ^lucuicio uui^ci , v>oo , ua jujuu- ne potřebuje magistratnega komisarja, ki je celo mehrere Biirg xc češ da Ljub na lj ani leto Gosp. Svetč obira, je ta ni, stoji ogerska „država", kakor je rekel srbsk poslanec, le na pesku. Hrvatom je v baronu Bedekoviću Dunaji, ki ne pozná policijskega opravilstva itd. naklonil lastnega ministra, in v baronu Rauch-u civil- edina pregreha da y da i* ga „xaguiatu - c* vouuai iuauoi xjii vaioaa. — uu stoji v vrsti Tag- t. m. je bila že večkrat omenjena nova vojaška po Tagblatt" nega bana a vendar je tužna Hrvatska. dne to ves svet blattovih „mehrere Burger", sicer bi Dežman in njegovi prijatli Kromer, Brolich in Derbič morali vedeti stava oklicana, iz ktere reci. prinesemo drugi pot poglavitne Isti dan je bil oklican cesarjev ukaz do armade da so bili ali Cl j UI U11UU lil JLSxïl U1U UiUiaii v uuuu^ a^va« xoti umu j vy uli vuoaij^ v U£\a/j uu axuiauu^ let na Dunaji v državnem zboru v kterem Njih Veličanstvo vojakom živo na srce po- in jih nobeden ni pozival, naj popustijo svoje službe, klada novo postavo. Da pa Svetec ni tak policista, kakor ga hoče imeti „Cesarstvo potřebuje míru, šati moramo, da ga ohranimo". „Tagblatt", to mu ravno v mestu in po deželi daj ve- sku temi besedami začenja skoz y ker Sicer pijo z prva poved tudi tej službi je: p cesar svoj armadni ukaz. To so zlate besede in skoz resnične. Da bi le obveljale! Al če pogledamo pa rečemo le to: Naj tisti „mehrere Burger" sto m pred svet, da jih pozná g kar se kuha med turško in grško vlado > y kar se pri- d prti m Svetec in jih poznamo dru&., pravlja v Rumuniji, na Spanjskem, Francozkem in La- kaže padniki se noben pošten člověk ne boruj kajti sè zakotnimi na- škem, in kako se Bismark suče v Prusiji vse se, da vemo y kdo ste, da potem preracunimo Imenujte koliko na oblačno nebo. y davka plačujete v mestno blagajnico ,,am Zinskreuzer und Bierzuschlag" ! Ažijo srebra je danes 18V2. Vabilo. nedeljo dopoldne ob pol enaj stih se bodo Novicar iz domačih in ptujih dežel. v čitalnici delila oblačila ubozim otrokom. darovali v ta namen Vsi y ki SO Dunajski d b 10. dan t. m začel spet svoje delovanje, in isti dan se je končal s kralj , so vljudno vabljeni k tej delitvL ___Odbor. Listnica vredništva. Gosp. J. P. v Bel. grad.: Prosimo pismo» r / íi / nu nar / V Á f / / Vi / vie" / V Novice" slovó jemaje od 26. tečaja mislijo ? da ne morejo poštenejše priporočati se za naročbo novega tečaja, nego da rekó, da ostanejo to, kar so bile vsa pretekla leta — učiteljice in voditeljice narodu slovenskemu na mnogovrstnem polji. Da so v političnih zade- vah najhuji trn pêti nemškutarski y da nasproti premalo razsajajo drugim i to dobro vedó; al ne uni ne nas preverili ne bodo, da postopanje naše ni pravo. Pustivši vsacemu svoje mnenje ne damo si siliti druzega sebi. Zraven tega y da Xi VV W V J.J.M. J^/iVD TV» -»- T Wi » UMVViUlU KJ T VJ V UiUVUJU, Novice" po čedalje veči omiki ljudstva našega hrepenijo po zboljšanji materijalnega blagostanja njegovega, bila jim je tudi zvesta skrb za to se naš narod, po mnogoletnem poptujčevanji zeló zbegan, drami k zavednosti narodni y ki mu da ja potrebna v napredek. Edinost med nami Slovenci: to je bilo iskreno prizadevanje „Novic" skozi 26 let zato so s posebno skrbjo odvraćale vsak prepir y vsak razpor, ki je na dobro na sprotnikom našim, na veliko škodo pa materi Sloveniji sami. Popolna narodna ravnopravnost in s to vred poštena svoboda v socijalnem življenji do tiste meje, da se nikakor ne žalijo politično geslo „Novicam" bilo into jim bode. In ker svetinje katoliške vere našega ljudstva : to je je v mnogonarodni Avstriji prvi pogoj svobodi vseh narodov ta, da se vsacemu narodu brez izjeme dadó enake národně pravice, tedaj vidij o „Novice" srečo in mir Avstrije še le v tem, da se sprava (ausgleich) dovrší z vsemi narodi njenimi, naj so takraj ali unkraj Litave. Kakor je Avstrija po hudem nasprotovanji iz centralizma vendar-le prestopila v dvalizem, tako je upati, da po vsestranski spravi iz dvalizma prestopi v pluralizem y to ie y večo centralno moč dal, nego jo jej daje zdaj ogerski dvalizem. tudi vprihodnje vse, kar se bo godilo tù in tam vprihodnje. v federalizem, kteri bi Avstriji tega stališča bodo presojevale takimi misli stopijo „Novice" v 27. tečaj ter vabijo narod naš k novi naročbi m KJ tCliXllJai JLJLX1 >0 A JL U tvjjl I Vr j^jLlV MVV V áU % • UVV^tiJ tvl ▼ U/MAJ V 11UI1 VU 11UU XV ULV/ VI JJIC4/JL \J\j UI «, Ili ob enem prosijo prijatle svoje, po vseh pokrajinah slovenskih bivajoče, duševne podpore s peresom svojim tudi vprihodnje. Ze je pripravljeno lepo gradivo za novo leto in med družim naznanjamo poslal převod pe- slavni Koseski „Novicam" v veselje brezštevilnih častiteljev njegovih to, da je terih izvrstnih ruskih Puškinovih pesem, ki se bojo brž ob novem letu tiskati začele. po pošti za celo po pošti za pol „Novice" z „oglasnikom" vred veljajo leto leta gold. 20 kr. — v tiskarnici za celo leto 3 gold. 60 kr. gold. 20 kr. v tiskarnici za pol leta gold. 80 kr. — 90 kr. po pošti za četrt leta 1 gold. 15 kr. — v tiskarnici za četrtleta Za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača za celo leto 36 kr., za prenaredbo napisa med letom 10 kr. Naročnina se pošilja tiskarnici Blaznikovi v Ljubljano. Odgovorni vrednik: Janez ffluinik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.