ismi5yg Celje - skladišče D-Per I VRELCI 581/1978 I 5000000298,1 Leto VI. — Št. 1 (56) GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA COBISS o Januar 1978 Nadvse slovesno praznovanje dneva republike Že tradicionalnim praznovanjem Dneva Republike v naši delovni organizaciji, smo priključili letošnje, ki je bilo še posebno slovesno obeleženo: Titovi jubileji in 40. obletnica ustanovitve KPS in podelitev delovnih diplom številnim 30-, 20- in 10-letnim jubilantom. Zdraviliška dvorana je bila prepolna. Dobro razpoloženje se je stopnjevalo po re- feratu glavnega direktorja, ki je obširno orisal uspešne in vzpodbudne poslovne rezultate v tem letu. Sledil je pester kulturni program in nazadnje še pogostitev s plesno zabavo. Med nami se je pomudil kratek čas in nas s svojim obiskom počastil predsednik Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije tovariš inž. Andrej Marinc. ajllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli Srečo in zdravja v družini — veselja pri delu v lefu 1978 vam želi uredništvo Vrelcev rrillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllin Slovesno ozračje v polni dvorani Predsednik slovenskega izvršnega sveta Andrej Marinc je bil dobro razpoložen Tridesetletni jubilantki: Otili-ja Debelak in Danica Cverlin VRELCI C.Ci v Nagovor Mike Spiljka ob 30-letnici tovarniškega tiska TOVARNIŠKA GLASILA MORAJO BITI V PRVIH VRSTAH V BOJU ZA SAMOUPRAVLJANJE Temeljne, delovne in sestavljene organizacije združenega dela so postale v sistemu naše socialistične samoupravne demokracije tista središča, v katerih ne sprejemamo samo sklepov, pomembnih zgolj za delavce v združenem delu, temveč se v njih izvaja politika, :ki je bila še do včeraj pri nas, v svetu pa praviloma v pristojnosti drugih ali v najboljšem primeru države in ne delavcev samih. Takšen položaj samoupravljal cev zahteva drugačno, še bolj razvito 'obveščanje od tistega, ki ga imamo danes. Tovarniški tisk mora spremljati pospešeni samoupravni proces in obveščati delavce o vsem, kar je pomembno za njihovo življenje in delo ter jim tako pomagati, da bodo odgovorno sodelo- vali pri sprejemanju samoupravnih ali političnih odločitev. Tovarniška glasila in tudi vsa druga sredstva obvešča- Mika Špiljak nja morajo, opirajoč se na najnaprednejše subjektivne sile v kolektivu, biti skupaj z delavci v prvih vrstah v boju za nadaljnji razvoj samoupravljanja. Napredna so samo tista sredstva obveščanja, ki podpirajo razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, ki nasprotujejo vsemu, kar takšen razvoj zavira, ki se bojujejo proti nezakonitemu odvzemu delavskih pravic, pa naj si je besede o samovolji, grupaštvu, klikih, primitivizmu, tehnokratizmu ipd. Usposabljanje tovarniških glasil kot borbenih glasil delavcev po naravi razvoja naše družbe ne more biti uspešno, če bodo ta glasila, kakor tudi druga sredstva obveščanja v združenem delu, ostala obrnjena samo proti sebi — svoji temeljni orga- nizaciji združenega dela, delovni ali sestavljeni organizaciji — in ne proti združenemu delu v celoti in širši družbi. V prizadevanjih, da bi delavec presegel meje svoje temeljne organizacije, da bi ne bil samo oblikovalec samoupravnih tokov v njej in da bi se vključil v odločanje o celotni družbeni reprodukciji povsod, kjer se sprejemajo sklepi, pomembni za delavski razred, je vloga tovarniškega tiska nenadomestljiva. Glasila organizacij združenega dela bi morala bolj kot do zdaj spremljati porabo tistega dela dohodka, ki ga delavci v TOZD namenjajo z£ krajevne in interesne skupnosti, občino, pokrajino in republiko, vse do federacije. V tej smeri si tudi prizadevamo za nekatere spremem- Ko pride polnoč... »Ko pride polnoč ... « Ne, to ni tista navadna polnoč, ki mine, ne da bi večina vedela zanjo. Čisto zadnja v letu je in šele takrat se pravzaprav zavemo, kako hitro je minilo 365 dni, ki so bili morda polni upanj, polni veselja. Toda bila so tudi razočaranja, bila je žalost... V mračni, topli sobi se srečna mamica Sklanja nad zibelko spečega malčka. Opazuje ga, polna radosti, gleda njegove ročice in smehljajoč obrazek. V teh trenutkih pozabi na vse prastano trpljenje. In »ko pride polnoč...« si zaželi, da bi bilo majhno bitje v zibelki vedno njeno, samo njeno. Podstrešna sobica v veliki mestni hiši — v njej je ta večer dekle, osamljena in žalostna. Ozira se v jasno zimsko noč, s pogledom objame nageljne in zastrmi v dogorevajočo svečo, ki razsvetljuje njeno skromno bivališče. Srce ji napolni hrepenenje ob misli »nanj«. Da bi vsaj nocoj prišel in izpolnil njena pričakovanja! Dala bi mu nagelj, ki ga hrani samo zanj. Tiha, nežna melodija iz radia: »Ko pride polnoč ...« jo predrami. V tej tihi uri, ko je tako sama, upihne tudi svečo. Za trenutek pomisli na domače, nato spet »nanj«. Njena go- reča želja, da bi prišel, se ni izpolnila. Ostala je sama — z bolečino in razočaranjem. Tudi tam v kleti še gori luč. Stene se od vlage kar svetijo. V majhnem prostoru je hladno in neprijeten vonj po trohnobi duši dva mlada človeka. Kljub temu sta srečna, samo da sta skupaj. Mlada žena poišče moževo roko in v mislih sklene: »Nocoj mu povem veselo novico ...« Ko je kazalec na majhni stenski uri odbil polnoč, je tudi njega premagalo. Z grenkobo je komaj spregovoril: »Morda bo pa tudi za naju kakšno stanovanje, da ne bo malega tako zeblo kot naju.« In pri sosedovih je nova, velika hiša.'‘Vsa družina je zbrana in v toplem domu je prav prijetno. Nocoj nikomur ne zmanjka besed. Veseli so, da se lahko pogovarjajo iskreno in samo v družinskem krogu. Babica, oče, mati in srečni otroci doživljajo nekaj lepega: toplo družinsko srečo, ki jo najdeš le tu in tam. Ko je tik pred polnočjo radijski napovedovalec štel sekunde »3, 2, 1, 0 ...«, so za trenutek ugasnili luč, si stisnili roke in si zaželeli veliko zdravja. Da, ravno tega so najbolj potrebni. Babici so se od sreče orosile oči in nehote je pomislila, da je morda prihodnje leto ne bo več med tistimi, ki bodo praznovali dn čakali »polnoč«. Umaknila se je v svoj kot im premišljevala o preteklosti. Tisočkrat je že tako premišljevala, pa vendar je nocoj nekoliko drugače. Vse je slovesneje in bolj skrivnostno. Mnogo je ljudi to noč, ki praznujejo, toda mnogo je tudi takih, ki so žalostni in razočarani. Mnogi si ne morejo urediti niti primerne postelje, drugi so lačni, morda se nekateri borijo za svoje pravice tudi v tej noči. Na tisoče ljudi — na tisoče zgodb, ki se to noč prepletajo. Verjetno pa je vsem skupno eno: želja, da bi bilo leto, ki prihaja srečno, zdravo in uspešno. Na tisoče je izrečenih želja, na tisoče lepih misli in dobrih sklepov. Za vse ni niti besed in mnoge ostanejo neizrečene, morda tudi pozabljene. Toda to noč pozabimo skbi, pozabimo, če nam je bilo v preteklem letu hudo, pozabimo razočaranja in bolečine. Naj ostanejo samo lepi spomini in tiho veselje, da se bomo v skrivnostnem pričakovanju pozdravili z novim letom. Jožica K. Bellevue in Sonce na ocenjevalnem prepihu Posebna komisija Celjske turistične zveze je junija letos ocenjevala družbene gostinske obrate, ki so se prijavili v konkurenco. V poštev so prišli le izvenhotelski obrati. Mi smo prijavili restavracijo Sonce in izletišče Bellevue . Med 13 prijavljenimi obrati sta zasedla 8. ozir. 9. mesto s po 55 ozir. 52 točkami od 120 možnih. Prvo in drugo mesto si delita »Rudarski hram v Velenju in restavracija Koper v Celju z 89 točkami. Pri obeh naših obratih je komisija štela še posebej kot neprimeren zunanji videz in stanje sanitarij. Na Bellevuju so bile čiste, pri Soncu pa umazane in zanemarjene. Noben obrat nima ustreznih napisov. Pri restavraciji Sonce je tudi neurejeno okolje. Ugodnejše ocene sta dobila oba obrata glede na izbiro tipičnih specialitet (ribe, domač kruh, zavitki, potice itd.), pa tudi za prijaznost in lično uniformiranost osebja. Enako velja tudi za kvaliteto jedil. Ocena nam ni v ponos. Naj nam bo kot izdatno opozorilo za to, kam naj usmerimo naša investicijska in vzdrževalna sredstva. V zapisniku komisije je tudi ugotovljeno o nezadostnem številu delavcev v strežbi. To se najbolj obču- ti v izletišču Bellevue glede na precejšnjo oddaljenost točilnice in kuhinje od sedečih gostov, ki sede domala okoli cele stavbe. Sanitarije so slabo vzdrževane. So pa odraz kulture tistih, ki jih uporabljajo, pa, hočeš-nočeš, tudi onih, ki jih vzdržujejo. Javna kritika ne priznava nobenih, čeprav včasih umestnih opravičil za takšno stanje. Kazanje ne nekulturnost uporabnikov, na vandalizem nekaterih obiskovalcev itd zbledi ob dejstvu, da pa smo marsikje že normalizirali takšno neurejenost. Sč. Gradnja nove pekarne je stekla be v političnem sistemu, pri tem pa bi se tovarniški tisk moral kar se da neposredno vključiti. Po mnenju tovariša Špilj-ka bi morali tovarniški časopisi bolj kot zdaj spremljati delo delegatov in delegacij, obveščati delavce o tem, kakšna stališča naj delegati zavzemajo, s kakšnimi težavami se srečujejo, za kakšna stališča glasujejo. Poleg tega bi morala tovarniška glasila vplivati na delegate, da se pri odločanju zavzemajo za avtentični delavski interes. V sredstvih obveščanja v organizacijah združenega dela je treba razvijati kritični pogovor, katerega, resnici na ljubo, ni dovolj niti v drugih časnikih niti v vseh družbenih Strukturah. Tovarniška glasila bi morala biti bdlj odprta za same delavce, za njihovo ustvarjalno politiko in predloge, ki ne bi rušili ljudi, ampak jasno pokazali na določene negativne pojave in njihove nosilce ter predlagali boljše rešitve. Delavska glasila morajo biti še bolj prežeta z delavsko dušo, več delavcev kot do zdaj mora pisati o svojih pogledih. Če bomo šli po tej poti, je menil ob koncu tovariš Špi-ljak, bodo delavci pripomogli, da bodo njihova glasila odprta za kritiko, ki bo vplivala na graditev novega in odstranjevanje ostankov starega. Steklarna »Boris Kidrič« je petdesetletnik, Industrijska steklarska šola pa tridesetletnik. Pred praznikom Republike so svečano podelili odličja, s katerimi je predsednik Republike tovariš Tito odlikoval steklarno in nekatere njene delavce. Pred petdesetimi leti je kakih borih dvesto delavcev pričelo delo v takrat novi tovarni. Jedro strokovnih delavcev je prišlo iz Zagorja ob Savi, kjer so opustili proizvodnjo v tamkajšnji steklarni. Na Štajerskem je steklarstvo že imelo staro tradicijo. Mnoga krajevna imena govore o »glažutah« pri nas in s tem potrjujejo tradicijo steklarstva. Naš veliki revolucionar, pokojni tovariš Boris Kidrič, je v svoji mladosti tesno sodeloval s steklarskimi delavci. Po osvobodilni vojni se je steklarna močno povečala in modernizirala svojo tehnolo- Dne 25. 11. 1977 so slovesno položili temeljni kamen za našo »tovarno kruha«. Nova stavba s pekarno in s skladišči bo stala ob konfekcijski tovarni KORS v Ratanski vasi. Prostori in naprave sedanje pekarne so že davno tega za- gijo. Danes zaposluje že več kot tisoč delavcev. Leta 1947 je bila ustanovljena Industrijska steklarska šola. Spočetka je domovala v različnih tukajšnjih stavbah. Težko se je prebijala preden se je razvila v lep, sodoben šolski in proizvodni zavod. Zavzetim delavcem, od katerih jih mnogo že ni več tukaj, gre zahvala, ker so svojo vztrajnostjo uspeli, da je iz »nebodigatreba« le zrasla današnja organizacija združenega dela. S svojo strokovno izobraževalno in proizvodno dejavnostjo zavzema zelo vidno mesto v jugoslovanski steklarski panogi. Oba jubilanta sta mnogo pripomogla k temu, da se je lik Rogaške Slatine in njene okolice v mnogočem spremenil. S svojimi luksuznimi izdelki sta ponesla sloves našega kraja daleč v svet. Sč. stareli v vseh pogledih. Le potrpljenju in sposobnosti pekovskih delavcev gre zahvala, da so sploh kaj lahko spekli v njih. Že tako dotrajane peči je močno načel še zadnji potres. Znano je, da pekovska proizvodnja ni akumulativna. Torej tudi ne ustvarja dovolj investicijskih sredstev. Če temu dodamo še poprej omenjeno zastarelost, bo dovolj prepričljiva ugotovitev, da proizvodnost dela ni mogla ustvarjati denarja za nove zgradbe. To pa je omogočila integracija z močnim partnerjem MERK iz Celja in z zavzetim novim vodstvom v TOZD pekarna in slaščičarna Rogaška Slatina. Direktor te TOZD, tovariš Sisinger Slavko, ki je pred kratkim prišel na to delovno mesto iz Celja, je čez vse oporečne pomisleke in nastale težave pri V mesecu novembru 1977 mi bil sprejet na delo v Zdravilišče noben delavec. Delovno razmerje je prenehalo naslednjim delavcem: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Restavracije Jagodič Mileni 22. 11. 1977 —• pomožni natakarici — samovoljno zapustila delo. TOZD POLNILNICA Zorin Slavkotu 14. 11. 1977, ključavničarju —• sporazumno; Terbovc Anitonu, 14. 11. 1977, ključavničarju — sporazumno. TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST Tramšek Zdenki 10. 11. 1977, strojni perici — sezonska zaposlitev; programiranju nove pekarne odločno potegnil črto. Ob tem je imel odločno podporo pekarskih delavcev in delovne organizacije MERK iz Celja. Iz integracijskih obveznosti so namenili potrebna sredstva. Pekarna bo opremljena z vsemi potrebnimi napravami in s stroji za peko po najsodobnejši tehnologiji. Spekla bo lahko okoli 1600 kg kruha v eni uri. Sedaj ne zmore niti 300 kg. Predračunska vrednost investicije znaša 35 milijonov dinarjev. S peko v novi pekarni naj bi pričeli že konec prihodnjega leta. Dosedanjo izbiro bodo popestrili z izdelki, ki pri nas še niso toliko poznani: bige, modelni kruh s primesjo maščob itd. Še posebno mi hotelski delavci želimo, da bi se načrtovane želje tudi uresničile. Sč. Keržima Josipi 19. 11. 1977, delavki v parku — sezonska zaposlitev; Ivič Ruži 24. 11. 1977, delavki v parku — sezonska zaposlitev; Vinkler Janku 25. 11. 1977, delavcu v parku —• sezonska zaposlitev; Močnik Ruži 26. 11. 1977, čistilki v javnih straniščih — sezonska zaposlitev. V mesecu novembru sta sklenila zakonsko zvezo Križanec Anton, hotelski vratar in Napast Anton, vodja prodaje zdraviliških storitev. Rodile so naslednje delavke: Cverlin Marija — punčko, Gramec Gordana, sina in Sekirnik Angela, sina. Steklarji so slavili jubilej Kadrovske novice VRELCI VRELCI Zakon o združenem delu - vprašanja in odgovori Vprašanje: Kje se oblikuje in v kakšni sestavi deluje organ samoupravne delavske kontrole? Kako volimo in odpokličemo člane tega organa? Kako ta organ sodeluje z organi družbenega nadzorstva in z družbeno političnimi organizacijami? Odgovor: V delovni organizaciji oblikujemo organe delavske kontrole v temeljnih organizacijah in na ravni delovne organizacije. Oblikovanje tega organa delovni skupnosti skupnih služb sicer ni z zakonom predpisano, vendar pa je glede na to, da delavci v delovni skupnosti uresničujejo samoupravljanje enako kot delavci v temeljni organizaciji, primerno, da ima tudi delovna skupnost ta organ. Sestavo organa samoupravne delavske kontrole temeljne organizacije in delovne skupnosti določi statut, sestavo v delovni organizaciji pa samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo. Skupno število članov v temeljni organizaciji in delovni skupnosti se določi v sorazmerju z njenim skupnim številom delavcev. Število članov naj bo tudi v sorazmerju s številom delovnih enot oziroma skupin, kajti vsak od teh delov delovnega procesa naj bi imel svojega predstavnika, da bi bil to resnično delegatski organ vseh delavcev. Člane organa delavske kontrole v temeljni organizaciji in delovni skupnosti volijo njuni delavci na način in pod pogoji, ki se določijo v statutu v skladu z ZZD in republiškim zakonom. Kandidatno listo določi in kandidacijski postopek izpelje sindikalna organizacija. Člane delavske kontrole delovne organizacije volijo delavci združenih temeljnih organizacij in delovne skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo in z zakonom. Ni ovire, da bi bil član delavske kontrole temeljne organizacije ali delovne skupnosti istočasno izvoljen tudi za člana delavske kontrole delovne organizacije. O odpoklicu članov delavske kontrole glasujejo delavci, ki so jih izvolili. Predlog za odpoklic lahko da tudi sindikat. Za člane samoupravne delavske kontrole v organizaciji združenega dela ne morejo biti izvoljeni člani delavskega sveta in njegovega izvršilnega organa, individualni poslovodni organ, vodilni delavci (delavci s posebnimi pooblastili in odgovornosti in druge osebe, za katere tako predpiše zakon. Cilji samoupravne delavske kontrole in družbenega nadzorstva so si sorodni, zato je njuno sodelovanje nujno. Dolžnost sodelovanja velja za vse oblike uresničevanja samoupravne delavske kontrole, torej ne glede na to ali jo uresničujejo delavci neposredno ali preko samoupravnih organov ali pa preko organa delavske kontrole. Pri sodelovanju z organi družbenega nadzorstva pridejo v poštev predvsem pristojni organi občinske skupščine, inšpekcijski organ, Služba družbenega knjigovodstva, sodišča javno tožilstvo, družbeni pravobranilec samoupravljanja, organ uprave javne varnosti in drugi. Organ samoupravne delavske kontrole pri uresničevanju svoje funkcije sodeluje tudi z družbeno političnimi organizacijami v organizaciji združenega dela, predvsem pa s sindikatom. To sodelovanje se kaže v različnih oblikah, predvsem pa pri določanju načrta dela delavske kontrole, vzpodbujanju delavcev, da podvzamejo določene ukrepe za uresničevanje delavske kontrole, v skupnem reševanju sporov, ki utegnejo nastati v uresničevanju samoupravljanja in v samoupravnih odnosih, s političnim delovanjem na nosilce negativnih pojavov v samoupravljanju in samoupravnih odnosih, z obveščanjem družbeno političnih organizacij o delu organa delavske kontrole in o podvzetih ukrepih, z udeležbo predstavnikov političnih organizacij v delu organa delavske kontrole, kadar je za to obojestranski tnteres. Za zaključek poglejmo še v strnjenem pogledu, kakšne pravice, pooblastila in dolžnosti daje ZZD organu samoupravne delavske kontrole: — vloži zahtevek za sprožitev disciplinskega postopka; —• vloži ugovor zoper odločitev disciplinske komisije; — predlaga delavskemu svetu sprejem določenega sklepa; — dobiva vse podatke, o katerih so obveščeni delavci v organizaciji združenega dela; — delavski svet ga mora obvestiti o ugotovljenem stanju, podvzetih ukrepih ali o svojem stališču do njegovega predloga; —• poslovodni organ mu mora zagotoviti opravljanje administrativno strokovnih del z njegovega področja; — ugotavljanje določenih dejstev za uresničevanje njegove funkcije lahko poveri strokovnjakom izven svoje organizacije združenega dela; —■ pri uresničevanju svoje funkcije se lahko obrne na organe družbene skupnosti in na sindikat; —■ organi in sindikat so dolžni dati podatke, ki so potrebni za izvajanje delavske kontrole; •—• obvesti delavski svet in sindikat, če organi, na katere se je obrnil, da bi se pomanjkljivosti in nepravilnosti odpravile, le-teh ne odpravijo pravočasno; — obvesti organe družbenega nadzorstva in sindikat, če delavski svet oziroma delavci ne podvzamejo ukrepov, da bi odpravili pomanjkljivosti; — opozori delavski svet na njegov sklep, akt ali ukrep, s katerim so prizadete samou- (Nadaljevanje na 7. strani) EPILOG Zbor delavcev je zavrnil ugovor na sklep, ki ga je izdal delavski svet TOZD zdraviliška dej avnost. Torej je po tem pravnomočen sklep o prenehanju lastnosti delavca v združenem delu. Sleherna zadeva, ki mora obravnavati subjektivni odnos človeka do nekega prekrška ali do kršitve, je zoprna. Je pa nujna. Izpeljana mora biti na način, ki zagotavlja čim večjo objektivnost pri ugotavljanju materialne resnice. Po sedaj veljavnih predpisih mora ugovor zoper izključitev preizkusiti in o njem z glasovanjem sklepati zbor delavcev. Če se bomo tako dogovorili, bo v naprej o ugovoru sklepal delavski svet. Nobena stvar ni tako zoprna in slaba, da se iz nje ne bi dalo izluščiti nekaj koristnega. Na parcialnih sestankih zbora delavcev, ki je sklepal o ugovoru zoper disciplinski ukrep, je nekaj delavcev hotelo priključiti na klop za obdolženke še druge obdolžence. To bi naj bili: nagrajevanje po učinku, poprečni 7-urni delavnik, osebni odnosi znotraj delovne enote, osebni dohodki (nizki), nedelavna delavska kontrola, pomanjkljivo izvrševanje delovnih nalog in še marsikaj. Po svoji vsebini bi to ne bilo nič nepotrebnega, beseda o tem pa naj bi tekla po izvršenem glasovanju o prvi točki. Nekaj pa je bilo tudi takšnih, ki so hoteli svojo opredelitev pri glasovanju o sklepu delavskega sveta izkoristiti za nekakšno manifestacijo osebnega ali skupinskega nerazpoloženj a do organizacijskih ali pa do nekaterih samoupravnih ukrepov. Glejte, medtem ko v isti sapi negodujejo nad slabo delovno disciplino ali pa nad popolno odsotnostjo kaznovalne politike, dvigujejo roke proti ukrepu. To so dvolične osebnosti, brez svojih načel, ki jih najdemo v vrstah anarhistov, oportunistov in pri podobnih iztirjencih. Milo bi se lahko storilo nepoučenemu poslušalcu, ko bi jih poslušal, kaj vse vidijo pri storilcih kršitev, kaj bi bilo treba zoper njih pokreniti, da bi se razmere v obratih normalizirale. Ne pometejo pa pred svojim pragom, počenjajo podobne napake in uganjajo lažno solidarnost, ko je treba zlu napraviti konec. Priznanje gre onim delavcem, ki so na zboru čutili svoj čas in pristojno mesto za sprostitev »parnega pritiska«. V sezoni čas ne dopušča velikih sestankov in zborovanj. Načeli so umestna vprašanja, ki imajo neposreden pomen in so v interesu večjega števila delavcev. Ravnali so prav, le počakati bi morali do točke »razno«, se pravi po zaključku prve temeljne točke. K epilogu lahko zapišemo, da je bila na vseh zborih delavcev navzoča absolutna večina delavcev. Želeli bi le, da bi bilo takšnih zborov, kjer se pih, čim manj. V naslednjih tednih se sklepa o disciplinskih ukre-bomo morali polnoštevilno zbirati in referendumsko reševati in odločati o izredno pomembnih vprašanjih nadaljnje sistemske dograditve samoupravljanja. Sč. Povzetki iz razprav letne konference ZK Zdravilišče V mesecu oktobru smo imeli v naši delovni organizaciji volilno konferenco ZK, ki je bila obenem tudi priložnost, da smo lahko slišali poročila o dosedanjem delu v OO ZK ter drugih družbenopolitičnih organizacijah. Sekretar konference je poročal o delu konference v preteklem mandatnem obdobju. Ni se ustavljal ob problematiki posameznih TOZD, je pa spregovoril o problematiki prodaje mineralne vode. Poudaril je, da med nami prevladuje zmotno mišljenje, da prodaje mineralne vode stagnira zaradi neangažiranosti komercialne službe. Vzroke je treba iskati predvsem v nepravilni organizaciji in pomanjkanju kadrov v tej službi. Teh pa z našo politiko osebnih dohodkov ne bomo tako kmalu pridobili. Tudi drugi vzroki, kot je na primer bila nezadovoljiva kvaliteta mineralne vode ter neaktivnost pri propagandi, so pripomogli k še večjemu padcu. Tudi glede doseženih nočitev, ki jih je bilo v 9 mesecih 230.000, ne smemo biti preveč optimistični, ker je kvaliteta nudenih uslug začela padati, kar nas lahko pripelje do podrobne situacije kot jo imamo pri prodaji mineralne vode. Po njegovem poročilu se je več tovarišev in tovarišic vključilo v razpravo. Predvsem je bilo govora o disciplini v naši delovni organizaciji. Odnos delavcev do dela in odnos do materialnih dobrin je po mnenju večine prisotnih v zadnjem času zaskrbljujoč. Vendar pa se delavci izogibajo samoupravnega reševanja, lahko bi rekli, da nočejo pogledati resnici v oči, s tem mislim, da smo vsi odgovorni in dolžni opozarja sodelavce na nepravilnosti, ki jih delajo. Seveda pa smo najprej sami dolžni ravnati kot dobri gospodarji. Ta problem je najbolj zaskrbljujoč v TOZD 1 in sicer v gostinskem delu. Vse kaže, da je na tem področju potrebno ukrepati in to čimprej. Prav tako je otežkočeno delo delegatov in se še vedno borijo s problemom, kako najbolje opravljati svojo nalogo. Povezanost delegatov z bazo je še vedno nezadovoljiva, prav tako pa se tudi vsi delegati ne zavedajo svoje odgovornosti, ki so jo prevzeli, ko so bili izvoljeni. V bodoče bo treba preudarne j e sestavljati delegatske liste, da bo delo bolje zaživelo. Tudi Krajevna skupnost se ubada s problemi. Res je, da naša DO izpolnjuje svoje dolžnosti do nje, vendar pa tega ne delajo tudi vse druge delovne organizacije. Vsi bi se morali zavedati, da je KS tista, ki nam nudi boljše pogoje za življenje, ko nismo na svojih delovnih mestih. Poskuša nam nuditi boljše počutje, toda, če ne bomo vsi izpolnjevali svojih obveznosti do nje, jih tudi ona do nas na žalost ne more. Govoril smo torej predvsem o problemih, ki jih je veliko in bi jih bilo treba čimprej odpraviti. Pri tem pa se moramo angažirati vsi, vsak posameznik na svojem delovnem mestu. S političnim delom v preteklem mandatnem obdobju pa smo kljub vsemu lahko zadovoljni, saj se je pokazala večja angažiranost pri družbenopolitičnem delu skoraj vseh komunistov. Iniciatorji reševanja problemov v posameznih TOZD so bili predvsem komunisti, ki so skupaj s sindikatom in samoupravnimi organi probleme reševali in jih tudi večji del rešili. Takšna angažiranost pa mora biti posebno v danem trenutku, ko razpravljamo o novem sistemu delitve dohodkov in sprovajamo v delo določila Zakona o združenem delu. Velika naloga komunistov je tudi sodelovanje pri evidentiranju delegatov ter samoupravnih organov, kajti volitve v samoupravne organe ter sindikate so pred nami. Na koncu pa naj vas še seznanimo z novim vodstvom ZK: 1. SEKRETAR KONFERENCE: Halužan Anica; Namestnik: Napast Tone 2. SEKRETARIAT: Krebs Rudi, Hrepevnik Jaka, Kolar Božo, Jazbinšek Anton, Halužan Anica, Napast Tone 3. Referent za IPD: Plohl Franc 4. ZA OBČINSKO KONFERENCO: Halužan Anica, Jernej šek Ema, Hrepevnik Jaka, Krebs Rudi 5. KRAJEVNI SVET ZK: Krebs Rudi, Napast Tone MŽ Cilji rekreacije (Nadaljevanje) Tehnično visoko razvite države posvečajo razvoju rekreacije vedno večjo pozornost. Njihovo prizadevanje je, da bi z rekreacijo dosegli cilj visoko produktivne sposobnosti človeka in paralizirali velik porast posamezniku in družbi škodljivih pojavov, ki se množijo s povečano količino prostega časa. Pri nas ima rekreacija širši pomen in cilj, kot ga določa zahodno-kapitalistični družbeni sistem. Ne gre nam samo za to, da z rekreacijo dosežemo večjo produktivnost in da zdravimo posamezniku in družbi škodljive pojave, ampak tudi zato, da bi bil človek pri delu in v življenjskem okolju takrat, ko ne dela, srečen, da bi bil z moralnimi, telesnimi in duševnimi sposobnostmi vreden in aktiven član družbe. Naloge rekreacije 1. Vpliv športno-rekreacij -ske aktivnosti na organizem človeka (biološke naloge): — s primernim gibanjem omogočamo mlademu organizmu rast in pravilen telesni razvoj; — s športnimi rekreacijskimi aktivnostmi v vseh starostnih stopnjah omogočimo pravilno in med seboj skladno delovanje notranjih organov, pravilno držo telesa — preprečujemo telesne deformacije; zato je rekreacija važen preventivni ukrep; — organizem utrjujemo proti boleznim, prilagajamo organizem na temperaturne spremembe; — s športno-rekreativnimi aktivnostmi sproščamo prenapete mišice, preaktivne živce ali vsaj blažimo ritem in tempo življenja, ki iz-črpuje preutrujen organizem; — ohranjamo in boljšamo vitalnost, razpoloženje, tja v globoko starost; — boljšamo delovno sposobnost s tem, da uravnavamo odnos med enostranskim gibanjem pri delu z vsestranskim gibanjem pri rekreiranju; 2. Psihološke naloge: — vpliv rekreacijske aktivnosti na duševnost človeka, na miselne stike z ljudmi; — z rekreacijskimi aktivnostmi se sprožijo pozitivne čustvene vrednote, občutek zadovoljstva, veselosti in sreče; — omogoči se boljši stik z zunanjim svetom, blažimo pojave domišljavosti, pretirane skromnosti, kriminala, delomrzništva; razvijamo zdrav duh tekmovalnosti, kritičnost, simpatijo do ljudi, prirode In družbe. 3. Sociološke naloge rekreacije, t. j. vpliv, ki ga imajo rekreacijske aktivnosti na povezanost med ljudmi raznih družbenih in delovnih položajev. Osnovne naloge tega področja so: — da z rekreacijskimi aktivnostmi izpolnimo ljudem prosti čas; — da organiziramo pri-rodno okolje, primerno za rekreiranje; —■ da ustvarjamo možnost zdravega uveljavljanja med prijatelji, znanci; — da ustvarjamo čut kolektivnosti, tovarištva, pripadnosti kolektivu, narodu in zvezni državni skupnosti; — da pomagamo družini s tem, da jo združi v istem uživanju in doživljanju; Človek je nenehno spreminjajoče se bitje, čigar razvojna pot se začenja z rojstvom, nato se dobrih 20 let razvija, raste, krepi in motorično Izpopolnjuje ter doseže z biološko polnoletnostjo (moški s 23. letom, ženska z 20. letom) svoj vrhunec. Na vrhuncu telesne zmogljivosti ostane približno deset let, v posebno ugodnih pogoj ih tudi znatno več, zato se začenja s petim decenijem doba staranja in prav v dobi zrelosti in starosti odigra športna rekreacija posebno vlogo, saj se ohranja gibalna sposobnost, zdravje, volja do življenja. Pa vendar, da bi bila starost »žetev življenja«, in ne izgubljena mladost, je treba človeka pravočasno pripravljati na obdobje, ko ne bo več močan in tudi ne hiter, okreten in vzdržljiv. Na športno — rekreativno aktivnost je torej treba navajati že otroka, nato pa to negovati skozi vsa obdobja človekovega življenja. K. B. (se nadaljuje) VRELCI VRELCI Prečitajte tudi to ODNOSI NA DELOVNEM MESTU Temeljno pravilo o odnosih med sodelavci na delovnem mestu pravi, da se morate do vseh vesti korektno in tovariško. Pazite, da se na delovnem mestu ne zapletate v pogovore, v katerih se koga opravlja ali proti komu kuje intrige. Vedno se bo našel kdo, ki bo vse povedal osebi, katero ste opravljali, s tem pa bo vas in druge spravil v neprijeten položaj. Ne prizadevajte si, da bi si za vsako ceno pridobili naklonjenost pri sodelavcih in da bi jim za to delili poklone ali pripovedovali šale. Vedite se normalno in korektno, bodite v stikih s sodelavci čim bolj naravni. Prezgodnja domačnost se vam utegne maščevati. Odnosi s sodelavci naj se razvijajo normalno in povsem razumljivo je, če boste čez čas z nekom vzpostavili pristnejše odnose in postali z njim dober prijatelj. Vedno pazite na diskretnost. Niti malo ni korektno, če tisto, kar ste slišali med sodelavci, sporočate vodilnemu delavcu, da bi si tako pridobili »nekaj točk«. Prav tako se ne spodobi sporočiti drugim, kaj je vodilni povedal samo vam. Če imate vzrok za pritožbo nad kogarkoli postopkom ali ravnanjem, storite to tovariško in na lep način. Več zaleže kot z grobostjo in prepiranjem. Če ste prej končali svoje delo, pomagajte pri dokončanju drugim. Strokovnjaki za bonton poudarjajo: poslovanje v de- lovni skupini je delo skupine, kateri pripadajo vsi kot veliki družini. Posamezniki dejansko ne delujejo individualno, temveč kot člani velike organizacije, katere dejavnosti se dopolnjujejo. Zato niso umestne drobne oblike tekmovanja in zavisti. Cilj takšnega kolektivnega dela je, da bi dosegli večjo storilnost in optimalne delovne dosežke celotnega kolektiva. To pa se da doseči le, če so odnosi v kolektivu vljudni in tovariški in če vsi kar največ prispevajo k delu in medsebojnemu sodelovanju. Napake pri delu Pogosto prihaja pri delu do različnih napetih odnosov — iz različnih razlogov •—• tedaj morate pokazati sposobnost, da obvladate sebe in prav tako tudi nastali položaj, ne da bi se razburjali. Prav tako pride včasih do časovnih stisk zaradi številnih nalog, ki so se vam nakopičile brez vaše krivde. Nikoli ne izgubljajte glave zaradi tega. Stari pregovor pravi: motiti se je človeško. Vsi, ki delajo, se tudi lahko zmotijo. Povsem normalno je torej, da boste nekega dne naredili pri svojem delu napako, to pa bo imelo manjše ali večje posledice in utegne prinesti celo škodo delovni organizaciji, v kateri delate. Zato se ne preplašite, ko spoznate, da ste naredili napako, niti ne skušajte po vsej sili napako skriti. Takoj po- iščite svojega nadrejenega in mu podrobno povejte, kaj se je zgodilo. Ne poskušajte zmanjšati napake in njenih morebitnih posledic, temveč pošteno in iskreno povejte, kaj bi v tem primeru pomagalo odpraviti napako, pa tudi to, kaj bi bilo koristno storiti po vašem osebnem mnenju. Takšno ravnanje bo gotovo naletelo na razumevanj e. Če vam bo nadrejeni kaj rekel ali vas kritiziral, sprejmite njegove besede mirno in ne poskušajte ugovarjati in polemizirati. Kolikor sploh niste zaslužili izrečene graje — kajti tudi nadrejeni niso brez napak in lahko pogreše — niti tedaj ne odgovorite in ne prenašajte odgovornosti na sodelavce, pa čeprav veste, da so krivi. Počakajte raje na prvo primerno priložnost in takrat mirno povejte svoje razloge in pojasnite zadevo. To je edini način, da bi odnosi v delovni organizaciji ostali neskaljeni. Ljubeznivost To lastnost si lahko pridobite, če se v odnosih s sodelavci v delovni organizaciji ter v stikih s strankami in poslovnimi partnerji ravnate po splošnih pravilih lepega vedenja. Osebne skrbi, slabo zdravje in utrujenost so zelo pogosto vzrok povečane razburljivosti, neljubeznivega vedenja in pomanjkanja takta. Takšne osebe si morajo prizadevati, da po možnosti odstranijo vzroke takšnega ravnanja. Prav zato strokovnjaki za bonton svetujejo, da ob odhodu na delo pustite doma vse zasebne težave, skrbi, probleme, saj vas bodo pri delu samo ovirali. Do vsakogar bodite pozorni in vsakdo bo znal ceniti to vašo lastnost. Ogovarjanje Kako naj se delavci v delovni organizaciji med seboj ogovarjajo? Način ogovarjanja določa neposredno nadrejeni, pravijo odgovori. Če ste novinec v delovni organizaciji, kjer se med seboj kličejo po imenih in ne po priimkih in se ogovarjajo s »ti«, sprejmite tudi vi takšen način ogovarjanja. Starejšo osebo ali nadrejenega je bolje, če ju ogovorite z »vi« — vse dotlej, dokler sama ne prevzame pobude in ne predlaga, da jo ogovarjate s »ti«. Vsi delavci združenega dela se ogovarjajo s »tovariši« in »tovarišice« ne glede na položaj, starost al'i izobrazbo. Če ste v dvomih ali naj ogovorite nekoga z »vi« ali »ti«, je bolje, če ga ogovorite z »vi«. Skladno s splošnim pravilom, da se pri nas vse osebe ogovarjajo s »tovariš« ali »tovarišica«, je umevno, da boste tako ogovorili tudi vse vodilne delavce v delovni organizaciji. Povsem korektno boste ravnali, če boste rekli: »tovariš generalni direktor« ali »tovariš predsednik«. (Po knjigi »Poslovni bonton« priredil SČ.) Iz zapisnika seje odbora za družbeni standard ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD SE JE SESTAL NA SVOJI 43. SEJI DNE 15. NOVEMBRA 1977. V NADALJEVANJU PODAJAM IZVLEČEK SPREJETIH SKLEPOV ■—- Objavi se razpis za zbiranje prijav interesentov za stanovanjske kredite, ki namensko varčujejo pri banki. — V stanovanjskem fondu Sonce so prosti stanovanjski prostori, katere je koristila pokojna Krumpak Marija. Poslovodstvo Sonce želi, da bi se ti stanovanjski prostori uredili za garderobo delavcev. Tudi hotelski svet je dal takšno priporočilo. Oba pojasnjujeta, da sedanji garderobni prostori niso več primerni, kar ugotavlja tudi sanitarna inšpekcija. Mnenje Odbora za družbeni standard je, da se še enkrat preveri in ugotovi, če bi se dal prostor, ki je namenjen za garderobo, toliko urediti, da bi še naprej služil temu namenu in se tako stanovanjski fond ne bi zmanjšal za eno stanovanje. Vodstvu TOZD 1 priporoča, da mu v najkrajšem času sporoči svoje stališče. — TOZD in SP S pripravijo predlog, koliko stanovanj je potrebno predvideti kot kadrovsko in prav tako predlog razdelilnika za ostala stanovanja. — Za gradnjo nadomestnih stanovanj, ki v programu rušenja zaradi posledic potresa vključuje tudi Uradniški dom, prevzame Zdravilišče posojilo za nadomestna stanovanja Goršič-Bjelovučič in Jazbinšek. — V planu potrebnih stanovanj za leto 1979 in 1980 priglasimo Samoupravni stanovanjski skupnosti Šmarje pri Jelšah svoje potrebe. Potrebna stanovanja, ki bi jih kupili na kredit ob posredovanju samoupravne stano- vanjske skupnosti in ob 20'% lastni udeležbi: v letu 1979 1 garsonjera, 1 enosobno in 1 dvosobno stanovanje; v letu 1980 1 garsonjera, 1 enosobno in 1 dvosobno stanovanje; Potrebna stanovanja, ki bi jih kupili iz lastnih sredstev: v letu 1979 1 dvosobno in 1 trosobno stanovanje; — Nežmali Antonija prosi za podaljšanje roka izselitve iz stanovanja v Stritarjevi 2, ker se je mož ponesrečil in so zaradi tega dela na hiši, ki jih je sam opravljal, zaostala. S pogodbo za dodelitev kredita se je obvezala, da bo do 1.12.1977 izpraznila stanovanje. Člani odbora so bili mnenja, da je v danem primeru upravičena do preložitve roka za izselitev in sicer za eno leto, to je do 1. 12. 1978. Rok odplačila kredita se ne odloži. — OO ZRVS Ratanska vas se odobri dodelitev finančne pomoči v znesku 500 din. — Posebne osnovne šole BK Rogaška Slatina se odobri pogostitev 150 cicibanov, ki bodo na dan republike 29. novembra sprejeti v pionirsko organizacijo. — Sajko Darinki se po prenehanju delovnega razmerja odobri obročno odplačevanje kredita, katerega je prejela za gradnjo stanovanjske hiše in sicer l/3 neobremenjenega osebnega dohodka mesečno. Obrestna mera se za dolgoročni kredit poviša od 2 % na 6 %, za intervencijski kredit pa od 8% na 12%. Splošno kadrovski sektor sklene s tov. Sajko- vo aneks k pogodbi, Sajkova pa da posebno odstopno izjavo. —• Krajevni skupnosti Donačka gora se odobri prispevek v višini 30.000 dinarjev iz sklada skupne porabe za asfaltiranje ceste Rogatec—Donačka gora, v breme postavke rezerve. — Jurišič-Tasič Miroslav in Emilija prosita Zdravilišče za soglasje in izbris zastavne pravice za del zemljišča pare. št. 175 in 176, na katerem ima v zvezi s posojilno pogodbo Zdravilišče knjiženo zastavno in predkupno pravico. Odbor prošnji ugodi. — Kidrič Mariji se odobri plačilo stroškov hrane in stanovanja v času zdravljenja v Zdravilišču Dobrna. Zdravstvene storitve ima odobrene od Reg. zdrav, skupnosti Celje. — Šket Jožetu in Rezki se odobri podaljšanje roka za iz-koristenje zdravljenja v zdravilišču Čatežke Toplice. — Rosi Malčki se za zdravljenje v našem zdravilišču odbijejo zdravstvene storitve v višini do 20.000 din. — Upokojencem Zdravilišča se ob zaključku leta pripravi svečano kosilo in denarna nagrada v višini 600 din. — Moškemu pevskemu zboru Zdravilišče Rogaška Slatina se izplača iz sklada skupne porabe še ostali del odobrene dotacije — to je 10.000 din. — Vodstvo zdraviliškega pevskega zbora se obrača s prošnjo na naš odbor, da jim priskočimo na pomoč s tem, da jim odobrimo še 10.000 din, ker nimajo dovolj finančnih sredstev za plačilo računa za nabavo pianina. Odbor zaprošeno odobri, ob letnem obračunu pa se bo ugotovilo ali je ta znesek možno kriti iz letošnjega leta, kolikor ne, se bo ta znesek upošteval pri odobravanju dotacije za prihodnje leto. — Tov. Ivekovič Marta je vložila pritožbo zoper sklep 42. seje Odbora, da mora tov. Pildekovi povrniti nastale stroške. Poudarila je, da je pripravljena kriti mogoče samo del teh stroškov, če se priključita ostala dva sokrivca, čeprav je največja napaka s strani organizatorja, ki je izdal dve odločbi za isto prikolico. Člani odbora so mnenja, da predsednica skupno s kadrovsko službo poskrbi za medsebojno poravnavo, saj stroškov ni mogoče kriti iz sredstev skupne porabe. Plava Laguna, TOZD Novi grad, nam je poslal ponudbo za izmenjavo gostinskih kapacitet za koristenje letnega dopusta članov našega in njihovega kolektiva. Člani odbora so mnenja, da se morajo takšne zamenjave podpirati. Osnova za razgovor o aranžmaju z Novimgradom naj bi bila dejanska cena dnevnega bivanja, iz mase regresnih sredstev pa naj se za te koristnike rezervirajo sredstva za kritje do polne cene. Z. E. Teta Micka Pišem, vizitke z željami za novo leto. Ne vem, ali bi ti pisala, teta Micka? Mogoče pa bi te razveselila, kljub temu, da je tvoja želja drugačna od moje, saj bi ti zaželela z zdravjem še vrsto let? Rečem ti teta, čeprav si nisva v sorodu, ampak sem te tako klicala že, ko sem komaj začela govoriti. To ime ti bo ostalo še, ko te več ne bo. Moja pot vodi mimo tvoje hiše, ki si ne zasluži več takega imena. Nizka, majhna, še s slamo krita, se skriva med novo hišo in hlevom. Kot da bi se zavedala, da njen lastnik komaj čaka, kdaj jo bo lahko podrl. Torej, ko grem mimo, se včasih oglasim. Res samo včasih, saj ne vem, kaj bi se vedno pogovarjali. Tvoja vprašanja so vedno enaka. Če še živi ta ali oni, kakšno je vreme, kaj delajo zunaj? Kolikokrat si me že vprašala, če bom prišla na tvoj pogreb, pa rože naj ti prinesem. Kadar pa kdo umre, vedno rečeš, da zakaj vse druge smrt najde, samo tebe ne? Verjamem ti, hudo mora biti čisto sam, oddvo-jen od sveta. Ne moreš prebirati časopisa, niti knjige, ker ne vidiš. Tvoji vrstniki so pod rušo. Ljudje, ki si jim hodila v dnino, so pozabili nate. Pozabili, da včasih nisi nikoli izostala pri okopavanju, žetvi. Tvoj delavnik je bil od zore do mraka. Kolikokrat si za plačilo prinesla domov v predpasniku jajčka, moko ali kaj podobnega. Kolikokrat so se ti samo zahvalili in zraven zastokali: »Micka, saj veš, da je hudo za denar, pa pridi zato v nedeljo na kosilo.« Vedela si, da tvoje delo ni plačano pa vseeno si jim rada ustregla. Ti so sedaj pozabili nate. Kdo bi se sedaj v tekmi za čimvišjim standardom spomnil stare, skoraj devetdesetletne, onemogle ženice? Saj vsi niso pozabili nate, dobivaš občinsko podporo, da je niti potrošiti ne moreš. Pa otroci, pionirji iz šole, se te tudi vedno spomnijo ob dnevu žena. Vendar pa si ti želiš še drugega obiska, *a te pridejo enkrat pogledat še oni, Jci so te nekoč potrebovali. Hudo je, verjamem, zato teta Micka, ti ne bom pisala. Nočem, da veš, da prihaja novo leto. Novo leto, v katerem si vsi želimo sreče, zdravja, ti pa si želiš, kot praviš, samo smrt... d. z. Nagradna novoletna križanka Za ljubitelje križank smo tudi letos pripravili celostransko nagradno križanko, ki jo objavljamo na zadnji strani. Med reševalce, ki nam bodo poslali pravilno rešitev, bomo z žrebom razdelili tri nagrade. 1. nagrada: 200 dinarjev; 2. nagrada: 150 dinarjev; 3. nagrada: 100 dinarjev; Rok za pošiljanje rešitev je 20. januar. Odločitve odbora za strokovno izobraževanje Odbor je na svoji 23. seji obravnaval in odločal o naslednjem: — zdravstvena enota je predlagala podelitev štipendije na srednji medicinski šoli. Odbor jo je podelil Petek Milici, hčerki naše delavke, dijakinji III. letnika Medicinske šole v Celju. — Na priporočilo Vrtnarije in DS TOZD Vzdrževalna dejavnost je Odbor odobril štipendijo Ogrizek Danici na Srednji vrtnarski šoli v Medlogu. Imenovana je hčerka naše delavke, ki je po može- ci II. letnika Visoke šole za organizacijo dela v Kranju, je odobril povrnitev stroškov šolanja po 13. točki Sklepa o izrednem šolanju. Za sklenitev pogodbe o 'izrednem šolanju ni imela pogojev, ker se za njeno delo ne zahteva taka izobrazba, kot si jo pridobiva na tej šoli. — Tov. Pobežin Angelci je Odbor odobril povrnitev stroškov šolnine za 4. letnik na ekonomski srednji šoli v skladu s 13. točko sklepa o izrednem šolanju. — Dr. Lavrič Jožetu je Od- vi smrti ostala sama s štirimibor odobril poleg stroškov nepreskrbljenimi otroki. — Glede na to, da so potrebe po zdravnikih vsako leto večje, je Odbor odobril • štipendijo Mileni Klepec, študentki II. letnika medicinske fakultete, hčerki naše delavke, matere samohranilke. — Odobril je sklenitev pogodbe o izrednem šolanju Zdolšak Danici za KV prodajalca. Ker bo prevzela poslovanje v naši cvetličarni, si mora pridobiti ustrezno izobrazbo. — Na predlog DS vzdrževalne dejavnosti je Sučur Aleksu, izrednemu slušatelju IV. letnika srednje tehnične šole — jaki tok, Odbor odobril sklenitev pogodbe o izrednem šolanju, ker je v TOZD Vzdrževalna dejavnost postdiplomskega študija na glastroent enologiji še stroške končnega izpita in 10 dni študijskega dopusta. —- Člani odbora so sprejeli sklep, da mora Zorin Slavko vrniti stroške šolanja na de-lovodski šoli, ker je prekinil delovno razmerje, čeprav se je obvezal, da bo po končanem šolanju ostal v Zdravilišču vsaj še 1 leto. —- Šolski kovinarski in metalurški center Štore je na Zdravilišče naslovil dopis v katerem prosi, da bi Zdravilišče prispevalo del stroškov za tople malice, ki stanejo 20 din. Zaradi tako visoke cene učenci raje segajo po hladnih, vendar manj kvalitetnih jedilih. Člani odbora so odobrili regres v skladu s sindi- nastala potreba po delavcu skalno listo in sicer 11 din za takšno izobrazbo. vsako malico, za tri naše — Golež Ivanka, slušatelji- učence. P. F. Zakon o združenem delu (Nadaljevanje s 4. strani) pravne pravice delavcev ali družbena lastnina ali so v nasprotju s stališči delavcev ter o tem obvesti sindikat; — predlaga skupščini družbeno politične skupnosti, naj zadrži izvršitev takšnega akta ali ukrepa delavskega sveta, če ga delavski svet tudi po opozorilu ne spremeni; — lahko daje pobudo za začasne ukrepe družbenega varstva zoper organizacijo združenega dela; — o svojem delu in stališčih obvešča delavce v rokih in na način, določen v samoupravnih splošnih aktih. V. K. VRELCI — glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina. Izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 750 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik: Stane Cujež. Tisk in klišeji: CGP Mariborski tisk. Glasilo Je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije. VRELCI VRELCI Nagradna novoletna križanka iokratc Ranjen človek Otok v Maledivih Denar, zlati^ Grški 0! Naivna Izmiš- pisatelj-sko ime Povrtnina kompote Nekdanji britanski Anthony) Hrvat ski Jjevič Gora v Švici Hrvatska skupščina G. mesto afriške republike Zasajanje Tropsko Slano rlrpvn c ip7prn drevo s Sladek južni sad Srbski jezero v vzhodni Turčiji Olesenela rastlina PoUtik Mikojan Naslov Nušičeve komedije j Živalski vrt, ograjeno Del posode Zagozda Tantal Vprežna priprava Glavna v Burmi Madžar- id politik (Gyoergy) Malo drobni predmeti in drugi me. f obeh Tekočina za narkozo Škotski Del živali Plačilo na račun, akontacija BiH*0 Votlina iz davnine gibov pri risanih filmih Železov oksid Gl. mesto Angl. površinska mera Avstrija Domača žival Menični dolžnik Ribja Živalske zgodbe Pančevo Alkaloid Kosti, ki so prirasle k hrbtenici Dolga obdobje Pripadnik Oliver Tvvist Predlog filozof (Chippo- lyte) Pokrit hodnik na železniški postaji Kraj na Koprskem Reaumur Jadranski Sol ocetne Ibsenova drama Šahovska Otok v srednjem Jadranu Holmij Afriški ptič Vrtne hišice Eden od čutov Konjska, drevesna bolezen Šahovski Največji it. pesnik Starogrški. zgodovinar Musli- manski duhovnik Sladko- vodne ribe Proga Čutni Grški bog gozdov Sladkovodna riba, os tri ž Kemična fznak Li) Ugandski itik Karič Kilav človek Romunski otok VDjer- Planšar-ska staja Indonezijca otok Ljubljani Emile Zola Vračanje vojakov v domovino Kurir, poslanec Hude duševne stiske Majhna Sobice v kmečki hiši