5. številka.
V Trstu, v soboto 17. januvarja 1891
T 1 I ulUi V ^UMlflU II« JUIIUTUI ju iwgi.
EDINOST
Tečaj XVI.
„E D I N 0 S T"
'»h»i« dvakrat na teden, Tanko artda in ■oboto ob t. ari popoladne-
„Edinost" »tane:	/
rae leto gl. 6.— ; laven Avet. 9.— gl.V m polu leta „ 3.—; „ , 4.50 . za četrt leta „ 1.50; t	2.25 „
Posamične Številke ne dobivajo v pro-<iajalnicah tobaka v Trite p<> fc nov., *
v Gorioi in v AJdovićini po « imv: Na naročbs brez priložene naročnine te aprsvniitva ne otira.
Oglasi in osaanila »e rakune po 8 nov vrstim v petitu ; za IlMloVS t. debelimi irkami ne plačuje prontor, kolikor bi ga
obseglo navadnih vrstie. Potisna, javne lahvsls, osmrtnic« itd •e račune po pogodbi.
Vsi dopiei ne potiljajo uredništvu v ulici Carintia it. 25. Vsako piemo inora biti frankovano, ker nefraukovana ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inserate pre-joma npravniltvo v ulici Carintia 2H. Odprto reklamacija so proste poAtnine.
Glasilo slovenskega političnega dnužtva za Primorsko.
• V «41 sme j« met
Vabilo na naročbo.
Oh nastopu novega leta obračamo ne po stari časnikarski navadi do naših č&stitih naročnikov. Jedini naš namen je koristiti narodu našemu; a da nam je možno vestno vršiti to srojo nalogo, treba je, da nas tudi naročniki naši istotako vestno podpirajo. Prosimo torej, da nam dosedanji naročniki ostanejo zvesti in da nam pridobe novih, kjer le morejo. Izdatna podpora od strani slavnega občinstva nam bode v posebno izpod-Jmjo v sveti borbi naši.
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.60
Uredništvo in upravniltvo.
Tožbe in želje naših okoličanov.
m.
Rekli 8ono, da okolica tržaška trpi tako v narodnem in političnem, kakor ni terijalnem obziru, ker mestnemu magistratu, oziroma večini, vladajoči v mestnem svetu — kateremu je podredjena okolica — niso merodavni stvarni motivi, sloneči na dobri ▼olji koristiti ljudstvu, ampak le politični nameni.
Kjer pa vladajoča stranka stoji na takem stališču, je pač jasno, da se manjšini huda godi. In res mi Slovenci sestavljamo v imunem zboru tržaškem le neznatno manjšino, dasi smo faktično takoj v večini, akn bi danes ali jutri kaka ostra burja z naših tai popihala razne ptuje podanike, ki si na naši zemlji ne le kruhek služijo, ampak se deloma tudi bogate in
gospodujejo, kakor da bi bili absolutni gospodarji.
Na prvi pogled se stvar sicer zdi neverjetna. In res je jako čudno, da večina mestnega prebivalstva — ponavljamo še enkrat z vso odločnostjo, da mi Slovani sestavljamo večino prebivalstva tega mesta — je tako neznatno zastopana v mestnem zboru, da nima nikake veljave in da te manjšine nikdo ne uvažuje. Ali za danes nam zadostuje, ako povemo, daje tako. Kako da je do tega prišlo, o tem smo že obilo govorili in bodemo v bodoče še govorili. Rcsnico pa, da imo mi Slovani tu v večini, dokaže nam vsako ljudsko štetje, ako se ne izvrši tak 6, kakor se je izvršilo sedanje, to je, ako ta velevažni čin ni poverjen takim ljudem, kakoršnim je bil poverjen ravnokar ; ampak ljudem, katerim je istinito do tega, da ljudsko štetje doseže svoj pravi smoter: ljudsko štetje b6di nam namreč zrcalo, v katerem nam odsevajo resnični odnošaji in v katerem vidimo razmerje mej raznimi narodnostmi t&ko, kakoršno v resnici je.
Ker že govorimo o ljudskem štetji, povemo tudi, da v tultajšnih zavednih krogih vlada silna razburjenost radi krivic, ki se nam ob tej priliki gode. Razburjenost obrnjena je v prvi vrsti proti indolenci večine državnega zbora in proti neodpustljivi brezbrižnosti te večine za narodne naše interese in narodni naš ugled. In nepovoljni rezultat ljudskega štetja sam še ni največa nesreča, ampak nesreča tiči v žalostnem učinku, kojega so napravili dogodki, ki smo jih ravnokar doživeli, mej našim nižim ljudstvom, onim ljudstvom, ki je do sedaj vstrajalo in ukljub silnemu pritisku ostalo zvesto narodnosti svoji. Le potrudite se, slavri prvaki naroda slovenskega, mej naše prostake, pa bodete čuli : „Čemu bi se več pehali in borili, vsaj tako nič ne pomaga; tlačijo nas z vseh
PODLISTEK. Sobotno pismo.
Novo leto in pa Dunajska vlada imata letos, bi jaz dejal, nekaj skupnega med aaboj, t. j.: oba nam delata — zmešnjavo. Novo leto obsulo nas je z maso snega, katerega bi bilo, če bi ga na „pravično* vago djal, r.* tri leta skup dovelj, nad katerim se mora človek jeziti, in — če je še tako brumeu — tudi kleti ; vlada pa nam 'je za zadnji decenij XIX. stoletja navezala na vrat ljudsko štetev, katera bo, Če bi jo na še tako „pravično" vago djal, krivičen rezultat za nas pokazala; a kakor nad Bnegoto, ne pomagalo bi tudi nad štetvijo ni — jeziti se, a tudi ne — kleti ! In zaradi tega bi jaz še naj-raji pritrdil hudomušnežem, ki pravijo, da bode letošnje leto vsaicako malo prida, čeprav njega letnica nima ničle ni na koncu ni v sredi.
Jaz bi sicer zoper letnico no imel nič ugovarjati, pač pa bi želel, da bi bili vsi italijanaški, nemški in nem&kutarski komi« farji ljudske štetve, ki so iu ki morda še bodo število Slovencev v e d o m a kratili, ali zbog neznanja slovenskega jezika zlorabili hvoj'o uradno moč, — take ničle, katerih figura bi nam škodovati ne-mogla pri — statistični komisiji. Ipak
upam, da bode prišlo še o pravem času vse „na dan", da ne bo treba jeziti se nam Slovencem nad takimi in enakimi -— ničlami, kakoršne si jaz mislim, ali pa, kakor se ta ali oni jezi zdaj nad snegom, in ga nemara celo kolne, če morda tudi ni brezverec, kar tudi jaz, Bog ve, da nisem !
Nu nekoliko sem zašel, gospod urednik, pa oprostite mi to slučajno „pregreho" časnikarsko; kakor sami sprevidite, dela nam sneg v novem letu vsem veliko „zbrigo" : Šolska mladež ne more po hri-batih krajih do šolo, to jezi učitelja (uli pa tudi veseli, kakor se vznme!), a nevoljni so stariši, ki imajo toliko — „nadlege na glavi* (eni tudi na hrbtu!); temu nasproti jeze so zopet zaljubljeni pnri (ergo tudi ženitvo željni!), ko jih sneg ovira priti do natarja, da bi urno napravil jim ženitvansko in pa izročilno pogodb«), — ker predpust je letos kratek ; ta iu oni notar pa se zopet jezi, ker ne morejo taki „za res zaljubljeni in ženitveželjni" pari in sploh ljudje k njemu, pri katerih bi kaj zaslužil, dočim pri snegu, — nič ne zasluži, in se tudi jezi morda, ali celo kolne nad snegom, ki mu dela zbrigo, in nad letnico brez ničlo na koncu, ker to bi štelo — mimma summarum : ničlo v žepu, česar jaz vsaj zdaj ob novem letu gotovo nikomur ne — privoščim !
strani in pravice ne najdemo nikjer, naj se že obrnemo, kamor-koli hočemo. Izgubljeni smo tako ali tako !" — Razumete-li ta govor, razrmete-li, kaj to znači, ko se lyidstva poprime obup. ko se pogrezne v spatijo in se ga polssti črni pesimizem? Nn8-li razumete, ako vam povemo, da so ti dogodki narod naš d e m o r a I i z o v a I i?! DrŽavnozborski poslanci naj bi se bili postavili po robu, ko so doznali o prenevarnih namenih vlade naše ; uprli nsj bi se bili brezmiselni rubriki o občrvalnem jeziku in znhtevali garancij, da se ljudsko štetje izvrši tako, kakor zahteva njega pravi smoter, da služi vednosti, da služi statistiki in da je vladnim gospodom pravi kažipot. Tega gospodje niso storili in zato pa je vsa ta ljudska štetev le velika I a ž. Posledic« tej laži ne bodo izostale in občutil jih bode ves slovanski živelj v Avstriji — občutili jih pa bodemo posebno mi Slovenci ob Adriji. Državnozborska večina ni storila svete svoje dolžnosti, ker ječi pod pogubnim vplivom sebičnih Poljakov.
Za božjo voljo, vsaj imamo mej našimi poslanci razboritih mož, katerim bi moralo biti jasno — vsaj bi to instinktivno slutil vsak naš prostak — kam nas dove-dejo tako zamude: zagrozili naj bi bili, ako bi se pri tem tudi zrušilo slavno ministarstvo Tasffejevo. Ali naši zastopniki se krčevito držo premice, da jo obstoj sedanjega zistema conditio sine qua non za naš narodnj napredek. Mi pa ne priznavamo te premise. Menenje naše je, da se moramo protiviti vsakemu, b6di Peter ali Pavel, ako namerava nam škodovati in na vse zadnje je pač vse jedno, ako nas požre volk ali pa lev.
Narod češki je razumen in politično adrel narod in ta narod je že izreke) svojo sodbo, ki je z našo povsem kongruentna. Vsaj čitate dan na dan: pri vsaki dopol-
nilni volitvi v onih okrajih, ki so bili do sedaj domčna staročeške stranke, voljen je Mladočeh, a staroČeški kandidat se ne dokoplje niti do častne manjšine. Vox populi, vox dei. To sramotno propadanje staročeške stranke, ki je z vsemi svojimi slabostmi prava predstaviteljioa državno-zborske večine — je kaj poučno svarilo našim gospodom zastopnikom.
Seveda bodemo sedaj čuli strsšne proteste in do erca segajoče rekriminacije. Ali kaj nam to pomaga P! Ekscelenca gospod ministerski predsednik zibal se bode samozadovoljno v svojem fotelju, kakor da ga vse to nič ne briga; nasprotniki naši se pa bodo — od srca smejali. In še razljutili se bodo, ako morda kdo poreče, da so organi tržaškega magistrata pristranski in krivično postopali. Nazivali nas bodo denuncijante. Vidite, kako daleč privede predaleč segajoča opust-ljivost I
Krenili smo s pota ter se bolj oddaljili od svojega predmeta, nego smo na-merovali; ali stvar nam je bila pri srcu. Povedali smo svoje menenje, ker je dolžnost vsacega javnega glasila, da po svoji vesti konstatuje storjene grehe, katerih se je v bodoče izogibati. Dal Bog, da bi naš glas ne bil glas vpijočega v puščavi.
Prihodnjič se vrnemo k stvari.
—t—
O ničlah in komisarjih za ljudsko štetev imam jaz sicer svoje nazore, a splošni moj moto o njih pa velja:
Ich hass euch \virklich nicht, Doch mag ich euch nicht sehen! Morala sledi pa — seveda, pozneje!
G a d o b fe r.
On
Povest grofa E. A. S a 1 i a h a.
III. (Dalje.)
— Vse to je popolnoma verojetno, baron, odgovoril je Krasinsky, — no mi se nesmo oglasili kot zatožni ki kateregakoli. Mi smo s« oglasili, da vam povemo, da imamo pravico in dolžnost kot prijatelji pokojnika zahtevati, da se pogreb odloži, ker vi noste pravi naslednik in ker sta živa še dva strnfča pokojnikova, katera sta dolžna oglasiti se sem, dasi ne v kratkem času. Vi sami ste dolžni, radi osob-nega dostojanstva, sodelovati v našem re-šenji, da izbegnete vsakterim sumnjaui, vsakteremu obrekovanju, a ne nasprotovati.
Krasinsky je končal in vsi trije, ki so prišli radi objaanenja, zrli so praša-teljno na mladega baronu. Lorenc je sedel kakor mulik, ne dvigajo se; ni jednu črta njegovega obraza se ni gsnila. Lice iuu je
Sad duvalizma.
Drzni Madžari umeli so izkoristiti že revolucijo leta 1848. za svoje narodne koristi ter so uporabljati vsa mogoča sredstva, da zatrć v masi naroda zvestobo do dinastije. Iskali so povsodi zavetnikov, da strmoglavijo državo našo ter se postavijo na lastne noge. In zlobni ti nameni bi se
bilo bledo, a spokojno ; oči so mu bile, kakor prej, obrnjene na mizo.
—	Se li strinjate z nami P progovoril je starši iz njih, mož že kakih sedemdeset let.
—	Nikakor, odgovoril je kratko in suho Lorenc.
—	Ne pošljete takoj posla k oblast-niji P prašal je Krasinsky.
—	Ne . . .
—	Dovolite, pogreb ne more . . . začel je starši iz gostov.
No Lorenc ga je prebil z besedami,
izgovorjenimi natančno, hladno in siljno:
—	Pogreb bode jutri zjutraj, kakor zahteva običaj 1
—	Gospod baron, izrazil se je glasneje Krasinsky in vstul. — pokojnik je bil zadušen. Sumo natančno pogledati je treba zdaj na-nj, da se o tem prepriča, ne da bi se bilo zdravnik. Njegov obraz je črn, kakor da ni pokojnik Poljak, ampak zamorec. Naposled prepričani so o tem v gradu vai priletni, vsi stnri strežci. Oni zahtevajo, da se stvar zasleduje, in žele biti priče v tem čudnem dogodku. Mi ne moremo dopnstiti pogreba.
Baron je potresel z ramo in vrgel svinčnik, katerega je držal v roki, na mizo. Pred žalosten kakor hudoben posmeh poku/, u 1 so je na njegovih ustnicah.
jim bili za laa posrečili, da ni prihitela Avstriji na pomoč mogočna in danes toli obrekovana Rusija. Za takrat se jim je torej stvar izjalovila. Po revoluciji prišla je doba Bachovega absolutizma, ki je trajala do leta 1859. O tej dobi se mnogo slabega govori in piše, ali morda, morda smo bili Slovani za Bachove diktature v narodnem pogledu v marsičem na boljem, nego smo se dandanes. Nikakor nismo privrženci absolutizma, ali to pa rečemo, da kostitucijonalizem, kakorsen je dan-danes v Avstriji, ni pravo in življenja zmožno bitje, ampak je le karikatura. V resnici iečimo še dan današnji pod kruto roko absolutizma : v tostranski polovici države podabsolutizmom nemško-liberalne stranke, v onostranski polovici pod neukrutljivim šovinizmom madžarskega plemena. Ali to le mimogrede.
Madžari so hoteli in hočejo absolutno gospodariti : vsi drugi narodi, ki živč ž njimi v dotiki, naj bi bili le parije, brezpravni sužnji. Podjarmili so si leta 1848. revolucionarnim potem Ogersko,Hrvatsko, Slavonijo in Sedmograško, Ta grdi čin nazivali so potem „historično pravo* in se na to „pravo" posebno sklicevali I. 1861. v državnem zboru le zat6, da morejo še naprej tlačiti ljudstva teh dežela. Ta zah-tevanja madžarska so seveda posebno pod pirali „svobodnjaški Poljaki* in poleg teh tudi — dr. R i e g e r.
Prišlo je nesrečno leto 1866 z grozno katastrofo za državo našo. In Se v tem letu iskali so in beračili razbeljeni Madžari zaveznikov tam, kjer bi jih ne smeli iskati, ako bi čutili le iskrico zvestobe do države, katere podaniki so: iskali so zaveznikov v Pruskem taboru, to je v oni državi, ki jo na peklensko zloben način provokovala vojsko proti nam ter zajedno nahujskala na nas še neko drugo državo, katera poslednja pa je že tako ali tako dedna naša sovražnica. — "Vojna se je — vzlic sijajnim zmagam na italijanskem bojišči — žalostno izvrSila za državo našo : izgubili smo dve deželi in biser v vencu avstrijskih deželž, — kraljevina ČeSka — krvavela je na tisučerih ranah. Država naša je čisto obnemogla, bolna je bila skozi in skozi. In tudi to oslabljenje države naše umeli so Madžari za-se izkoristiti in ker so jim šli nemški liberalci — z ministrom-ptujcem na čelu — na roko, dosegli so tudi svoj smoter : državo našo, ki sestavlja vsled pragmatiSke sankoije nezrušljivo državno celoto in katero je cesar Frani, v sporazumljenju z vsemi nje obstojnimi deli povzdignil do jednotne dr-
—	Jaz sem tega pričakoval, pregovoril je on, — in nesem se čudil. Kadar nema sovrag orožja, da se bori, tedaj žučne obrekovati, legati. Vem, da nekateri starci v gradu ne žele videti mene gospodarjem Čambora. No žalostno je, da se ravnajo plemonitaši, cvet poljskega plemstva, kojega zastopniki ste vj, po obroko-vanji hlapcev. Ta postopek je vaše stranke popolnoma nedostojen. Sicer pa mi ni treba učiti vas, starih ijudij, dostojnostim in običajem, kateri pristujejo plemenitašu. Zelo obžalujem, da ste se oglasili pri meni s tem nelepim objaBnenjem. Nadejam se, da obžalujete i vi sami to.
Lorenc jo vstal, kakor bi čakal, da pojdejo gosti iz sobe.
—	Se vi naravnost protivite? prašal je Krasinsky.
—	Že dvakrat sem imel čast odgovoriti vam na to prašanje, odgovoril je Buho Lorenc.
—	V takem slučaji, progovoril je Kra-sinsky, — pošljem takoj dva posla na dva kraja. No vi /nate, baron, da ako se ne odloži pogreba, pride oblautnija prepozno a morda še sreča pogrebni sprevod na poti.
—	Potem, oglasil se je Lorenc.
—	Potem nastane skrajno ueslišano pohujšanje. Pogrebni sprevod bode moral vrniti se nazaj v grad. A vi res začnete to pohujšanje vseh sosednih prebivalcev P
—	Nikakor, grof; ako sreča oblast
žave, razdelili so na dva dela v — fJis-iu Translajtauijo. Nastali so torej dve drŽavi v jedni državi, z dvema ministerstvoiua in dvema parlamentoma — nastal je du-valizem. Le za nekatere skupne zadeve vstvarili so nekak skupen zavod : delegacije, ki se shajajo jedno leto v Beču, drugo pa v Budimpešti. Namen osnovateljev te državne oblike bil je jasen : tu naj bi slovanske narode pestili Nemci, tam pa Madžari.
Nočemo danes premotrivati posledic duvalizmu za obe državni polovici v ma-terijalnem pogledu, ali opozoriti hočemo častite čitatelje na nekatera pojave v zadnji proračunski debati državnega zbora oger-skega, kateri pojavi nam pričajo, kako neugodno je vplival duvalizem na dinasti-ško čutstvovanje onkraj Litve in kako da v onostranski polovici rapidoo propada čutstvo državne skupnosti s tostransko polovico.
Poalušajmo torej, kaj je na primer rekel znani poslanec Ugron!
„Gospodarstvo Habsburžanov tako tu (na Ogrskem), kakor v Avstriji odvisno je od razvitja Bil madžarskega naroda. Mi pa smo obsojeni potezati se za to gospodstvo". Razumete-li izraz „obsojeni smo?" Kakor je morilec obsojen na vislice, tako huda kazen je poslancu Ugronu, ako se mora potezati za gospodarstvo Habsburžanov. In molčala je na to insulto zbornica, molčal je goBpod ministarski predsednik — in molčal je gospod minister za deželno brambo. V vsej zbornici ga ni bilo poštenjaka, ki bi zavrnil tako nesramnost. — Nek drugi poslanec je rekel, da nima nikakega zaupanja do skupne vojske — in molčala je zopet vsa zbornica. — Ko je minister za deželno brambo omenil, da treba nabaviti novih patronja-kov, zaklical je nekdo: „Da — z dvojnim orlom na trebuhu!" Nek drugi poslanec drznil se je celo zahtevati, da obesijo črno-rumeni barvi, barvi cesarja in avstrijske armade, na tarče strelišča honvedov in ti da bodo že pokazali, „kako da znajo v črno zadeli". — In ko je grof Koloman Csaky govoril o tradi-cijonelnem duhu v armadi, koji duh je obvejal zsstare princa Savojskega, nadvojvode Karola in Radeckija, zaklioal je poslanec Gy6rffy vzburjeno: „Tega duha ne potrebujemo!41 Tudi temu vsklicu je zbornica molče pritrjevala. Ugron je pa Se pripomnil: „Te je tisti duh, kise vedno umika!
Čast. čitatelju je menda dovelj, da vidi kakov duh vlada med Madžari in kak sad
nam je porodil nesrečni duvalizen, kojega zagovornik je celo dr. R i e g e r. Ali kdor je slovanski rodoljub in kdor je zavzet za ugled države naše in skupne armade naše, ne more se sprijazniti s to državno obliko. Tudi to vprašanje mora priti kot točka v program bodočim državno* zborskim poslancem našim.
—t—.
nija, od vas poslana, pogrebni sprevod, tedaj jo povabim, naj ga spremlja v samostan in bode pričujoča pri pogrebu. Od tukaj se vzdignemo ob zori in ob mraku bodemo že v samostanu, kjer se izrodi nemudoma telo zemlji.
—	Dovolite, mi ne dopustimo, izgovorili so gromko in jezno vsi trije sobe-sedniki.
—	Dovolj, tukaj ne more razun mene nikdo dopuščati ali ne dopuščati. Jaz sem tukaj polni gospodar, jaz vlastnik grada po oporoki strica, zakon je na mojej strani. Ako se že javijo rušitelji običajev, tedaj ne dopustim in ne dovolim nikakega pohujšanja. Evo samokresi. Oni bodo nabiti, oni bodo jutri pri meni, in jaz dam častno besedo barona Lorenca Ohotskega, da ako mi bode kdo jutri drzno v čem odgovarjal, mu razdrobim glavo h kroglo. Mislim da sem objasni! prosto in jasno, a zdaj vas prosim prepokorno, da me ostavite. Vsem je čas pokoja, ker moramo VHtati ob zori.
Stari velikaši bili so tako pobiti z baronovimi besedami, da so šli popolnoma presenećeni nelepo in glupo, drug drugega pahaje, kakor ne prostovoljno, ampak kakor zagnani iz sobe.
Ko bo izginili za dvermi, vrnil ho je Lorenc, stopil sredi Hobe, prijel se za glavo in postal nekoliko trenutkov nepremično in zamišljeno.
(Dnlje prih.)
Politični pregled.
Notranjo deželo.
Staročeška deželno- in državno-zborska kluba sicer še obstojita, ali staro-češke stranke ni več. Vsi dogodki na Oešk em vse leto sem, razne dopolnilne volitve v deželni in državni zastop pričajo nam, da je ta stranka povsem odgospo-darila. Posledice grehom, zakrivljenim po dru. Riegru, odnosno njega stranki, pojavljajo se z neizprosno doslednostjo. — Zakaj se zopet in zopet povračamo k češkim zadevam ? Razlog je kaj lahko umeven: ker <o ti češki dogodki jasno in poučno pisana knjiga, iz koje se je učiti tudi našim prvakom in voditeljem. Našim poslancem se je tembolj izogibati takim grehom, ker nikdo izmed njih — menda ne bodo žaljeni, ako jim to povemo — ni dr. R i e g e r. Rieger je osivel v borbi za narodna prava naroda češkega; Rieger ima nebrojnih zaslug za narod svoj; Rieger je po svojem talentu in po svoji parla-inentariški izvežbanosti jedna najmarklniših prikazni v javnem življenju avstrijskem: in vender, vender je ni več pomoči za njega in njegovo stranko. In vzrok tej žalostni prikazni ? Vsrok jej najdemo v istini, ker je zapustil za vsacega pravega Slovana naravno podlago, ker je zapustil staliftče avstrijsko - slovanske vzajemnosti. Prvokrat je Rieger greSil leta 1861., ko ju podpiral madžarsko pohlepnost, kateremu njega postopanju naravna posledica je bila, da se je pozneje potezal za duvalizem in da je to državno obliko nekako zagovarja) Se na slovitem shodu staro-čeSkih veljakov v Pragi. Čuditi se le moramo, da tako razsoden politik, kakoršen je dr. Rieger, ni vedel, da se madžarsko pohlepje tako malo da združiti se slovansko pravicoljubnostjo, kakor ni mogoče »družiti vode z ognjem. Vsi drugi grehi bili so naravna posledica temu prvemu grehu. Rieger je nastopil pot, koja ga je morala dovesti do — dunajskih punktacij in do padca. In kako se mu zdaj rogajo oni sami, kojim na uslugo je Rieger grešil! „Tagespost*, govoreča o najnovejSi volitvi v Hotieboru, pri kateri volitvi je staročeški poslanec vjel komaj 15 glasov — dasi je bil ta okraj poprej zastopan po BtaroČeSkem poslancu — pravi: „In uničevalnega udarca te obsodbe ne reši staročeške stranke nikako klečeplazenje in vklanjanje. Ne pomaga jim nič, da akuSajo sedaj po ovinkih uničiti spravo. ČeSki narod gleda vse to, kima in — voli Mladočehe. In v čast mu je to, da se ne da več motiti po dvojezičnosti*. Posl. Plener pa je v svojem zadnjem govoru v Vinohradih očital Riegru nezvestobo.
V seji deželnega zbora češkega dne 15. januvarja vaprejeli so §§. 34 in 35 o deželnem kulturnem svetu. Pri § 3B zavrgli so posredovalen predlog dra. Mattuša, katerega je stavil že v spravni komisiji. Za predlog so glasovali Staro- in Mladočehi, proti Nemci in veleposestniki. Tudi to je značilno. Pri obravnavi §. 33 dne 14. t. m. je pa rekel Gregr: „Mi želimo miru z Avstrijo, toda na podlagi, kojo smemo zahtevati; ali predno do-ženemo spravo z nemškimi našimi sorojaki, treba je, da se napravi mir mej češkim narodom in avstrijsko držav o".
Na Dunaji so te dni slavili stoletnico rojstva pesnika Grillparzerja. Kakor pa ježe v nemško-liberalni stranki navada,
zlorabili so tudi to priliko za isvoje strankarske namene. Mestni zbor je sklenil namreč, v neiui>kem narodnem gledališči uprizoriti poljudna drla tegu pesnika in je zato odločil .svoto 4000 gld. Pi otisemitje so se upirali temu sklepu ter predlagali, da se ta svota razdeli mej uboge, kajti proBte vstopnice bi dobivali le židje, koji bi s temi barantali. Svetnik Vetter je pa predlagal, da se uprizori „Židinja iz To-leda" in potem se bode pokazalo, da Židov namen ni samo zruševati prestole. Svoto so dovolili z veČino bornih 4 glasov. Iz-vestno vporabijo antisemiti tudi ta sklep za prihodnje državnozborske volitve in tudi sklep deželnega zbora dolenje-avstrij-skega, da se ubožni zakon vrne dotičnemu odseku, služil jim bode kot dobro agita-cijsko sredstvo. Sklep ta bil je velika taktična pogreška liberalcev. — Deželni zbor ta ao zaključili.
Vnanjo države.
Nemški „Kreuzzeitung" javljajo iz Pe-trograda, da je car Aleksander imenoval upravitelja sv. sinode Pobj edonoščeva ministrom bogočaatja. Ker jo PobjedonoS-čev odličen zugovornik odločno in specifično ruske politike, kazalo bi njegovo imenovanje, da pada vpliv mlačnega Giersa.
„Moskovske Vjedomosti" prinesle so važno vest, da hočeti Bolgarija in R u ui u n i j a skleniti vojno konvencijo. V Bolgariji menijo, da bi bila ta konvencija prvi korak do zveze balkanskih narodov.
Francoskim ininisterskiin rezidentom na Ceti nju imenovan je grof Amalot de Chaill on.
„t n d'ć p e n d a n c e B e 1 g eu objavila je nedaviio senzačno vest, da je Dtr~ najski kabinet sklenil skrivno konvencijo glede zasedenja Soluna. Po konvenciji da se je Angležka zavezala, ne protiviti se zasedenju tega velikega oristaniSča po Avstriji. Dosedaj da so se vsi načrti avstrijski glede te namere razbili ob nasprotnosti Angležke. Sedaj pa se je londonski kabinet udal, toda ne ve se, za kako odškodnino, Sluti pa se, da ta odškodnina obstoji v tem, da Avstrija brezpogojno podpira Angležko politiko na Turškem, v Armeniji in Egiptu. — Oficijozni dunajski list „Fremdenblatt* oporeka odločno tej vesti ter se čudi, da se je dal vjeti tudi tako resen list, kukor je „Indć-pendance Belge".
tej
DOPISI.
V Pulju 12. januvarja 1891. [Izv. dop.j (Otvor j en je medulinske čitalnice.) Pri vas, kakor pišete, razsaja burja, naleta »neg in led se vam dela po ulicah, tako, da si baje niti iz hiše ne upate, pri nas pa sije solnce in kakor v najlepšem poletji delamo izlete iz mesta na doželo. Gotovo ste že uganili, da govorim o izletu Puljskih Slovencev v Me-dulin, kjer »mo preteklo nedeljo praznovali veselo narodno slavnost. Bilo jo res lepo popoludne, ko smo se na različnih vozeh, — najimenitnejši je bil pevski, — veseli pripeljali iz Pulja v prijazno selo, ležeče na vahodni obali istrskega polotoka.
Mcdulin, akoravno čisto hrvatsk, bil je še pred malo leti nekaka talijanska trdnjavica, dandanes je njegova podobČin-ska uprava v odločnih, narodnih rokah, in o talijanaštvu tu ni več niti duha ne sluha. Tu je pač za vedno odklenkalo talijana-škemu gospodarstvu, kajti upati smemo, da bode i mlada čitalnica vršila svojo dolžnost, podučevala narod in mej njim širila občo prosveto in narodno zavest.
Ko smo prišli v Medulin, bilo je otvor-jonjo samo že končano in novoizvoljeni odbor vršil je prvi svoj oficijelni naBtop, ko je nas Puljske pevce, pri uhodu v vas, pozdravil s prisrčnimi besedami. Slavnosti, ki ae je potem razvila, nočem vam popisovati na Široko. Govorilo se je na prostem in po sobah, in napivalu domovini,
cesarju, Medulincetn, bratski tdogi mej Hrvati in Slovenci, prihodnosti nase Btvari ▼ Istri itd. vmej pa se je veselo razlegala hrvatska in slovenska pesem. Puljski pevski zbor je o tej prilici prvič javno nastopil, — obče priznanje, katero si je stekel, naj spodbuja njegove člane, da krepko in vstrajno napredujejo kakor do-elej, da s tem postanejo važen faktor /a probujo narodne zavesti po Istri.
Pri izvrstnem meduliuskem vinu, v veseli družbi gostoljubnih Medulincev, minulo je hitro nekoliko prijetnih uric in vse prekmalu je prišel čas za odhod. Ločitev od bratov ICedulincev ni bila lehka, a pri grenkem slovesu tolažila nas je sladka zavest, da se kmalu zopet vidimo. In s to sladko zavestjo smo se mi Puljski izletniki zopet veselo prepevajoč odpeljali nazaj proti našemu preljubemu Pulju.
Kakor vidite, vain doslej se nisem omenil Puijske Čitalnice. Kako da se ona ni udeležila prve slavnosti svoje mlajše sestre P Odgovor je jako jednostaven: smela ni, gospod okrajni glavar ji je bil prepovedal, da se ona kot društvo ne sine udeležiti medulinske slavnosti. — Nekateri se zaradi tega jeze, jaz se smejem. In Še mnogo bolj se smejem, če premišljam, s kako eneržijo je isti gospod okrajni glavar dal odstraniti dotične« od čitalničnega odbora izdane, od glavarstva samega odobrene in že po zidovih prilepljene plakate. Ne smemo mu toliko zameriti, da mu je neljubo, ako se upajo v javnost i Puljski Slovani, — posebno ako ima, kakor ■o kaže, nekako slabe izvješčevalce.
Sicer pa mislim, da je gospod okrajni glavar ravnal popolnoma v smislu svojih vitjih, kateri menijo, da je njih glavni nalog ravno ta, da krote in brzdajo nas primorske Slovane, da kaj ne napredujemo. Seveda ima njihovo ravnanje navadno ravno nasproten uspeh, in skoro se mi zdi, da mi ▼ Medulinu ne bi bili tako veseli, ako se ne bi bili mogli smejati tej pfeimenitni naredbi.
Zato upamo, da nam tudi prihodnjič, kedar se otvori druga čitalnica v Puljski okolici, — snovati ae je že začela, — gospod okrajni glavar zopet tako izvrstno izveščen, zopet prepove korporativno udeležbo, da se potem tem mnogoitevilneje udeležimo kot piivatni izletniki. In t tej nadi ostajam Vaš	—č.
Različne vesti.
Umrla jO nadvojvodinja Marija, Antonija, I tu m a o u 1 a t a, hči Nj. c. in kr. visokosti, nadvojvode Karola Sal-vatorja.
„Wlener Zeitung" objavila je odlikovanje, podeljeno poslancu Ivanu Na-b e r g o j u.
Bivil vojni miniater, grof Byland Beidt, je nevarno bolan. Prevideli so ga se sv. zakramenti za umirajoče.
Za družbo sv. Cirila in Metoda podaril je gospod 'Jolja povodom odlikovanja g. Ivana Nabergoja 1 gld. — Gosp. Ivan Sancin-Drejuč mesto venca na rakev pokojne sorodnico 2 gld.
Ples „Trž. podpornega društva», ki je bil preteklo soboto, ni bil aicer radi hude zime tako dobro obiskan, kakor druga leta, a zabava bila je vzlic temu jako živahna. Dvorana Torsioore bila jo kaj ukusno odičena % narodnimi in cesarskimi zastavami. „Delalsko podp. društvo** in „Trž. Sokol11 bila sta zastopana po depu-tacijah. Pri veselici tej vel je duh prave vzajemnosti, kar nam priča, da je društvo v pravih rokah.
Iz Trsta se nam piše : Nikoli ue zamudite objaviti, kako so obnese ta ali ona veselica, slavnost ali pa ples. Vredno zdi se mi tedaj, da izpregovorim par besedio o prvem vijoličnem plesnem venčku plesnega odseka delaUkega podpornega društva, o katerem no čitam nobenega poročila. —
Okolo 9. ure zvečer zbralo se je mnogo gospodov in krasnih naših gospic v lepo okinčani dvorani. Vrteli smo se pozno v v noč. Plesalo se je tudi „Kolo-4. Med odmorom smo imeli prav lepo zabavo. Go-spodičina Majcenova deklamovala je divno Stritarjevo pesem „Mojemu narodu" prav točno. Gospodičini Ark in Drenik peli »ti „Sarafana" prav dobro. Res čast in hvala gospodom rediteljem, kateri so nam preskrbeli toli lepo zabavo. Upamo, da pri prihodnjem venčku, kateri bode 31. t. m., nam preskrbijo zopet kaj tacega. — Ali izreči moramo željo, da bi tisti d o I c č A, katerega imajo posebno naše gospice navadno na jeziku, popolnoma izginil. Po tem takem bi naše veselice in naši plesi dobili pravi narodni obraz. Upamo tedaj, da se prihodnjič tudi to opusti in da bo-demo popolnoma zadovoljni.
Pevsko društvo .Velesila" v Škednji
vabi na veselico s plesom, katera bode v Škednji, dne 1. februvarja t. 1. v dvorani krčme gosp. M. Sancina-Vrba s sledečim programom: !. Godba: „Naprej*. 2. Petje: „Slovanski brod*. 3. Deklamacija : „Slovenska legenda". 4. Petje: „Spljetu". 5. Igra: „Mutec". 6. Petje: „Pri zibeljki", četverospev. 7. Ples. Med posamenimi točkami svira domača godba slovanske komade. —Začetek* ob uri zvečer in traja do 2. ure zjutraj. UBtop-nina : k veselici za osebo 30 nč., k plesu za osebo 30 nč. Radodarnosti se ne stavijo meje. K obilni udeležbi uljudno vabi društveni	ODBOR.
Z Opčin se nam piše: V nedeljo 11. t. m. imeli smo občni zbor „Pevskega in bralnega društva" našega. Predsednikom bil je enoglasno izvoljen g. F r a n c K a-r i š, naš priljubljeni in spoštovani veljAk in domačin. Podpredsednikom g. Ed. Draft-č e k, tajnikom g. A. V r e m e c, denar-ničarjem g. Iv. Dane u. Odbornikom so izvoljeni gg. Iv. Vremec, Sosič Iv. M. in A. Turk. Namestniki so: gg. Alojzji Schif-frer, Skarlavaj Iv. in Hrovatin Jos. Pre-gledovalci računov: gg. Kušlan Jak. Vre meo Jak. in Hrovatin L.
Po končani volitvi zahvali se g. predsednik v svojem in imenu odbora na danem zaupanji ter povabi vse navzoče, da vakliknejo našemu presvetlemu cesarju Franu Josipu L trikratni gromoviti „živijo", kar se navdušeno in z veseljem tudi stori. Na to zasvira pričujoča domača godba cesarsko himno. Podpisati nam ni mogoče radosti in veselja, ki se je vzbudilo med igranjem godbe. Na to napije g. V. vsem zbranim, povabljajoč jih k skupnemu delovanju in složnosti med vsemi, meneč, da „sloga jači, nesloga tlači" in da le v edinosti, v 'složnosti je moč. Tudi domači pevei so nas razveselili s par lepimi zbori. Bil -je lep in krasen večer, ki nam ostane v spominu vse dni življenja našega.
Odbor sklene, da se napravi veselica dne 1. febr. s petjem, deklamacijo, igro in plesom.
Sedaj pa no morem drugači, kakor vsklikniti iz dna srca: Živeli Openoi! Le pokažite, da Vam je mari nupredek, da spoštujete svoj materni jezik, da ste uneti za dom presveti svoj in našega presvetlega vladarja.
Ravno sedaj Vam je prilika dana. spoznati preljubega našega cosarja in biti Mu iz srca hvaležni, ko Vam je odlikoval Očeta okoličanov, častitega našega gospoda Ivana Nabergoj«. Mnogo je imel naš oče Nabergoj sovražnikov, ki so ga hoteli uničiti — a pravica zmaga — zmagal je g. Ivan Nabergoj, zmagali mno mi. Odlikovan je On — odlikovani smo mi, odlikovani od samega presvitlega našega cesarja, katerega naj nam Bog ohrani še mnogo mnogo let in Ga brani vsega hudega.
Živela Avstrija, živeli naš presvitli cosar, kateri
Povzdigne moža Ki ljubi svoj narod Cesarja, Boga!
Domačin.
Za nabavo zastave darovali so društvu „ITajdrih" na Prošeku: pevsko društvo .Danic«* 2 gld.; g. Jakob Cjak 1 gld. in gospodičina Marija SusiČ 3 gld. Na teh darovih zahvaljuje se najprisrčneje društveni odbor.
Tržaški mestni svet ima danes svojo sejo, tla voli novega župana. Levica je nameravala kandidirati dosedanjega podpredsednika Žida Luzzato; ker pa so videli, da bi ostali v manjšini, odločili so se za P i 11 eri j a. Goli humbug je torej, ako se radikalci ponašajo, kakor bi bili oni postavili Pitterija za kandidata. Udali so se, ker to se zbali blamaže ; grozdje jim je prekislo, ker visi previsoko. Sicr pa je nam Slovencem vsejedno, ali je ta ali oni. Ubogi Angoli, ostal je pa zopet na suhem.
Iz Gorice, se nam piše dne 12. jan. Malo novic, g. urednik, dobivate iz solnčne Gorice in Še ono niso bile v ininolem letu kaj vesele. Boj z nasprotniki italijanske ali poitalijančene krvi in razdor v domačem taboru je bila manj ali več vsebina vsem tuknjšnim dopisom. Dovolite, da vam javim danes vest, ki je onim težnjam nasprotna in bode našla tudi med mnogimi tržaškimi Slovenci prijazen odmev.
Poseben odbor izmed udov „Goriške Čitalnice* stavil si je nalog, da priredi v dan 1. febr. t. I. v prostorih Čitalničnih veliko Besedo s plesom na ČaBt in v zahvalo g. Ernestu Klavžarju, ki je pred kratkem dovršil petindvajsetletnico svojega delovanja na dramatičnem polju v rascvit prvega našega narodnega društva, v razveaeljevanje, korist in duini razvoj milega našega naroda. Kakor mi je iz zanesljivega vira znano, namerava odbor prirediti dostojno svečanost, ki bode pokazala lep napredek goriških Slovencev na društvenem polji ter zadovoljila udeležence po prostodušnem, rahločutnem in veselem tonu.
Pisal sem v začetku, da bode ta vest tudi med tržaškimi Slovenci našla vesel odmev in to po pravici, saj |je tudi na Va Aem odru dobro znan g. E. Klavžar. Ker imamo z Vami jednake težnje in jednake namene, veselilo bi nas, ko bi nam dali označenega dne tudi tržaški Slovenci pri liko seči si zopet jedenkrat prijateljsko v roke. —
Iz Gorenjega Logatca se nam piše: Tukajšnje „Bralno društvo" imelo je včeraj večer svoj občni zbor. Po nagovoru predsednikovem in poročilu blagajnikovom, vršila se je volitev novega odbora, katere rezultat je sledeči: Predsednikom: dr. Stanko Sterger; odborniki: notar Ig. Gruntar (nam.), Janez Hrast (blag.), Janez Kernc (tajnik), Jože Jeglič, Janez Rihar, Kari Puppis, Julij Lenassi in A. Marinko. — Zbor pritrdil je predlogu notarja g. Ign. Gruntarja, da se za tekoče leto rasun dosedanjih listov, naroči še Praška „Politik* ter „Nova Soča" (s pril. „Gorica*) in slednjič, da pristopi društvo kot ud „Glasbeni Mtitici" in „Dram. društvu" v Ljubljani. Glede predpustne in druzih veselic pa bodo odbor o svojem času potrebno ukrenil. — Malo več brižnosti za društvene interese bi ne škodovalo !
Čudno ali — 8meŠno ? Iz Notranjskega se nam piše dne 15. t. m.: SI. deželni odbor Kranjski imenoval je, kakor druga leta, tudi letos avoje zastopnike v razne okr. cestne odbore, a nikjer ni tako slabega spričevala o poznanih krajevnih razmer si podpisal, nego baš pri imenovanji zastopnikov svojih za okr. cestni odbor logaški, kajti tu je pograb'1 kar oba iz Cerknice (!), Logatec — središče okraja, — z večino svojih okr. ceat, je ostal pa — na suhem ! To je pač čudna logika. Preinišljevalec človeške u«ode.
Njeg. Veličanstvo potrdilo je po deželnem zberu istrskem sklenjeno postavo radi pobiranja doklud za pokritje nedo-statkov pri deželucmu zakladu, in sicer za zemljiščno-odvezni zaklad : 10% doklado ua direktee davke; ca deželni zaklad: 1. 20"'u doklado na direktno davke. 2. IDO"/® doklado na užitnine vina in meBa ;
3. doklado 1 gld. 70 kr. na vsak hokto liter piva v prodaji na drobno ; 4. doklado 10 gld. 2 kr. za vsak hektoliter na opojne pijače, nave;Irne v postavi z dne 18. maja 1875., drž. zuk. št. 84, člen I. in 6 gld. 68 kr. na tekočino, navedene v II. členu iste postave v prodaji na drobno.
Ljudsko štetje. Gospodar hiše via Porta št. 551 (Kadin), do danes ni dobil niti popisne pole, niti ni prišel kak komisar v hišo. Kako to, vprašamo?! In če se tako godi temu inteligentnimu hišnemu posestniku, kaj naj si mislimo o nevednih kadinskih bajtarjih! — V hiši g. Fifmeria poleg vojaške bolnice stanuje deset sllovensxih družin (40 duA). Tudi teh se nikdo ni spomnil povodom ljudskega popisovanja, ampak popisali so jih sami — kako P si lahko vsakdo sam misli* In tako se je godilo vse vprek.
Financijelna kriza v Italiji. Iz Milana pišejo „Frankfurter Zeitung" : Kriza, pro-vzročena v Savoni po polomu bančnih hiš Forzani in Giusti, zadobiva veliko veče detuenzije, nego se je v prvem trenutku mislilo. Oškodovanih je mnogo trgovcev, industrijalcev, privatnih oseb in javnih zavodov in o premoženju mnogih teh odpre so konkur/. Trgovski promet v tem, na industriji bogatem mestu jako peša ; pre-računilo se je, da so vdeleženci bančnih hiš Ponzone, Forzani in Giusti tekom jednega leta izgubili 14 milijonov lir. — Hranilnica v Correggio ustavila je plačevanja.
Okraden državni pravdnik. Gospod ta je neizprosen nasprotnik vseh tatov, kajti on je isti, ki kuje proti njim stroge ta-tožbe. Človek bi torej misli), da se mu gospodje tatovi izogibljejo na celo aro daleč. Tfem čudniši in smeftniši pa je, ako mu kak uzmoviČ, v njega (drž. pravdnika) lastni pisarni, mej kovanjom zatožeb, izmakne kožuh, in že v tem hudem mrazu! In tako se je te dni res dogodilo nekemu državnemu pravdniku ▼ Berolinu.
Vreio Ječmena hotel je vkrasti is magazina gosp. Josipa Machneta, Via del Torrente št. 24, neki Anton Vitez i* Vipave. Vkradeno vrečo našli so pri trgovcu Dominiku Luguano, Via del Boschetto št. 1.
„Kmetovalca* 1. Številka ima naslednjo vsebino. Skrbite za bike. — Kak6 bode z naše govedorejo poslej. — Setev je pred durmi. — Stara matica v panji. Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti ces. kr. kmetijske družbe Kranjske. — Inserati.
Tržno poroftlio.
Cen« »e ra/unio, kakor ho prodaje nit riebuto sEK gotov denar).
CtnM n<i for.
Sava Mocca.......10« K.	12* —
Rio biser jako fina . „	— .—
Java „ „ „ • n	•—
Santo* lina ..... *	1>4 —
„ srednja ... „	!?S -
Guateraala..... „	:; » —
Portoriooo..... „	'20. ■
San Jago de Guba . *	t t'. -
Cejlon plant. (ina. . „	l--2. —
Java Malang. zoleim . „	115.
Gampinas..... «
Kio oprana .... „ ---
„ liua...... „	1 >"». -
" srednja .... «	!)7,—
OasiU-llgne- » »abojlh . . „	-
Kaelaov cvet..... »	mm.-
Ingtr Bengal...... *	.'O —
Papar Singaporo..... «	'»O.—
Penang...... „	-»3-—
Batavia...... *	45,—
Piment Jamaika..... »	33.—
Petrolej ruski v sodih . . 100 K.	7.23
„ * zabojih . „	8.—
Ulje bombažno ainerik. . . „	30.—
Lecee jedilno j. f.gar. ,	41.—
rialmut. h certifikat. . „	43, -
namizno M.S.A.j.f. gar. „	<58.—
Ai* Viorge .... ,	06.—
fino............87 —
Roftiol puljofiki ..... ,	»50
tlalniat. h eert. . . „	— .—
Smokve puljeftke v hodih . „	13.—
„ v vencih . „	17.50
Limoni MeHina......»abuj	4.—
Pomerančo Puljenk«..... *	4 -
Mandlji Hari l.a.....100 K. 114.-
tlalm I.a, s oert. „	— —
Plgnolli......... n	—• —
Sli italij. najlineji ... «
„ srednji ... „	ltf. -Kangoon extra) ... „	lb.oO „ I.aJ carinom „	14.75 Il.aj ... „	H.-SulUnine dobre vrsti . . „	54.— Suho grozdje (opuia) ... „	21.— ............... ,
blago
de fir 128.—
10«.
100. 11« 128 137. 1*4. 116
106 9»
••>9. 400. 21. 52 4f>. 47.
32.-42 -44-36.-&:>.-65.-
14,—
4 50 4 M>
2< ».50 19.59
15.-
58.-
•27.'-
fla&ikl Tarmouth ....	sod	13. -	14,-
Pole&SVk« s redne velikosti	100 K.		_
velike.....	n	33 —	_. _
Sladkor centrifug, v vrečah			
certifisk. . . .	^	30 25	30.50
ratolCok*.......		12.50	—.—
Mandoloni.....	VI	10.25	—
■vetlorudeči ....	Ji	9	—.—
temnorudeči ....	f»	— .—	- .—
bohinjski......	n	10 —	— .—
kanarček ......		10 50	— .—
boli, veliki ....	„	10.50	—.-
zeleni, dolgi ....	„	9,-	—.—
okrogli . . .		- .—	—• —
mešani, štajerski . .	n	«.—	— .—
Kaslo .		Ki,—	85.-
laae konjsko.......	m	3.50	4.2 *
. volovsko ......	n	3-	3.—
	»	3.50	5.60
Dunajska boraa
30, decembra. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld 90.95
v srebru —--„ 91.05
Zlat« renta-------— r 108.45
6*/a avstrijska rent* — — — — — „ 102.60 Delnice narodne banke — — — — „ 993.—
Kreditne .lelnice------„ 307 25
London 10 lir sterlin--- — — „ 114.10
Francoski napoleondori — — — — « 9.0Sl/t
C. kr. cokini--—--__ „ 6.86
Nemške murke-------„ 56.07 ^
Javna zahvala.
Srčno se zahvaljujemo vesm tistim, kateri so o priliki bolezni naše soproge in matere, njo in nas tolažili in tudi onim, kateri so nje posmrtne ostanke do groba spremili. Še enkrat srčna hvala!
Trst, 14. januvarja 1891.
Žalujoča rodbina Kolmaa.
Na prodaj
2 8
je de&et letnikov „Ljllblj. Zvona", mej temi 9 elegantno vezanih. Kje ? pove uredništvo „Edinosti".
Forinta S do 10 Z-
danja
stalna zaslužba bez kapitala 1 pogibelji pružamo svakomu koji ne hoće baviti razprodajom srećaka i vriednofttnih papira, zakonom dozvoljenih Ponudbe pr>d naslovom srećke (Lobo) na ekspedioiju oglasa: J. Danneberg, Wien 1., Knmpfgasse 8.
F1LIJALKA
c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vreds. papirjih na	V napoleonlh sa
4-dnevnt odkaz S°j0 ; 30-dnevni odkaz 2°/n 8-	,	3V/0 8-mesečni „ 2V,0'„
80-	„	8«/t°/o «- .	- 2»/,%
Vrednostnim papirjem, glase&im na napoleone, kateri se nahajajo t okrogu. pripozna se nove borestna tarifa na temelju odpovedi od 8 ektobra. 12. oktobra jn 3. novembra.
Okrožni od«lel.
V	vreds. papirjih 2'/t°/0 na vsako svoto.
V	napoleonih brez obresti
Nakaznice
sa Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, A rad, Bozen Gradec, Hermanstadt, InomoHt Celovec, in Ljubljano— brez troškova
Kupnja in prodaja
▼rednoStij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24-1	pri odbitku 1 °/00 provizije.
Predujmi.
Na Jamčsvn« listine pogoji po dogovoru Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti obresti po pogodbi.
ITložki v pohrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Trst. 4. oktobra 1890	2-24
Hiša na prodaj.
Podpisani ima na prodsj svojo hišo z dvoriščem in vrtom. Hiša je pripravna za gostilno in mesnico, za katero poslednjo obrt ima vso mesarsko pripravo. Plačati se more ali precej ali pa na obroke. Kdor želi kupiti, n s j se oglaui pri lastniku v Ajdovščini.
Anton MozetiC,
2—2	mesar.
Prašek za prsi.
(Ne kasljaj).
Najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti, hripi, nahodu in družim kataralističnim afekcijam. — Ena škatljica z navodilom stane 30 kr.	9 10
^nhnhnl mil,e Prece.i« *k° «e C/UUUUUi pomaže z .Algofonom'.
Stekleničica stane 20 nvč. Dobi se samo v odlikovani lekarni Praxmdrerjevi „Al dueMori", „Piazza grande" v Trstu.
Zvunanja naročila izvršujejo se z obratom poŠte.
i Kotranove sladčice
Resno svarilo
do vseh, ki nemajo še police
bodisi glede pridobitve posojila, ali pa kot volilo svoiej družini (polica je namreč iste vrednosti kot gotov denar), posebno ugodim za zadolžene hišne posestnike in posestnike zemljišč, ker ob priliki nonadejanu smrti zaostali po izplai'anju zavarovane glavnioe zadoba posesostvo neobremenjeno; imenitna za novopo-ročence, ker je moći brezpogojno zavarovati zakonska in otroke; slednjič pnrabljiva za kavcijo ali depot in pri trgovskih drugih v mejsebojno osiguranje.
Polica za zavarovanje na življenje je za vse slučaje najgotovejša, naj varčnejša in najboljša naložitev kapitala in in jej je dati prednost pred vsemi hranilnicami.	7 — 25
Kako in s katerim načinom jo najložje dobiti to polico, pove ustineno ali pismenu, povsem diskretno in brezplačno.
Assecuranz
Ober Inspektor „Klein"
"VVien, II. Ob. Donanstrasse 59; 3—5 ure.
Brezplačna pojasnila v vseh hipotekarnih in zadevali osobnega kredita.
katere izdeluje lekarničar
PRENDINI v Trstu
Telefon št. 884.	1!— 30
Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me jej da sem začel sam izdelovati iz pristnega kfrtranovega izvlečka iz Norvedškeg* izvrstne sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor kotra-nova voda in glavice (Kapsule), lažj« se, proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo ▼ lekarnici Prendini v škatljicah po 40 kr., prodajejo so tudi v vseh večjih lekarnah v druži h deželah.
Varujte konje! 1
Nakupil sem za polovico navadne cene vso aalogo neke velike slovite tovarne za konjske plahte. Oddajem torej, dokler bode dopuščala zaloga, velike debele. Široke, neobrabljive konjs'-e plahte po skrajno nizkih cenah : Konjske plahte eden in pol m^tra dolge in Široke komad gld. 1.50 Konjske plahte eden in tričetrti metra dolge i in široke komad gld. 1.80 Konjske plahte rumenodlakaste „ „ 2.50 Konjske plahte rumenodlakaste,	i
double	„ „ 3.50
Gosposke plahte posebno dne „ „ 8.— Tigraste plahte posebno fine	„ „ t^,—
Bouret svilene plahte	„ „ 3.50
Proti gotovem plačilo ali poštnem povzetju razpošilja tovarniška zaloga
S. Altmann,
Wien, I., Dominikanerbastei Nr. 23. 15 — 6	Ezporteur,

Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v
New Jork & Philadelfljo
konoesijonovana Črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 2—42
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergasse 17, ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsbureau fttr die k. k. Staatsbahneo in Innsbruck.

KMETIJSKO BERILO
za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk, dobiva se v tiskarni
Ulico Carintia broj 28.
po 40 kr., trdo vezan 60 kr.
Gostilna
ALL AURORA g
v ulici Torrente.	|
m
Slavnemu občinstvu se javlja, da bodo danes m povodom velikega plesa „Delalskega podpornega || društva" mej odmorom pripravljena frišna in tečna j jedila iu. dobra pijača po zmernih cenah.

8-2
PRILIKA!
Vsled američanskih čolnih odnošajev možno mi je bilo, kupiti celo zalogo neke slovite
tovarne za ogrinjala;
možno mi je torej vsaki dami podati voliko, debelo in gorko ogrinjalo za nezaslišano nizko ceno
a. v. gld 1.85.
Ta krasna ogrinjala d be se v vseh barvah, svitla in temna, s krasno borduro in tinimi franžaim, eden in pol motra dolga in eden in pol metra Široka. Da spravim blago hitro v denar prisiljen sem razprodati te rute za cene po nič
Razpošilja na vse strani po poštnem povzetji	«_15
S. Altmann.
Wien, I., Dominikanerbastei 28,
11
naznanja „Brivec", da bode v Trstu dvakrat na mesec bril. Kako? — to pa zve vsakdo, ki si naroči in plača za vse leto 1 gold. 80 nvč. za pol leta 90 nč„ posamezni listi pa 6 nvč. Pisma in naročnino se pošilja: „Tiskarni Dolenc V Trstu", Via Carintia štev. 28.
Proti Dimu!
Izdelujem dimnike proti dimu, s katerimi jamčim za dober vapeh tudi pri najslabših dimnikih, za najnižjo ceno petnajst flOld. Dimniki ti se postavljajo v rabo prikladno položaju.
Za administratorje in posestnike hiš izdelujem nove ključe po dvajset nvč. — Poprave kjučavnic stanejo tudi 20 kr. — Katero-koli drugo delo po pogodbi.
Zssiop tovarn za poljedelske stroje in aparate za slično, kakor tudi za tehtnice in cimentirane uteži.
Izdelujem naprave za uravnanje toplote po tovarnah za testo, po stanovanjih, tovarnah za konserve, za sušilnico in druge različno potrebe industrije.	ifl_g
Ključavničarska delavnica
Josipa Z o 1 i
Ulica Via Rossettl številka 6, — (uhod v ulici
a
Chiozza.)
„Posebnosti"
pariške svetovne razstave in dunajske poljedelske razstave.
„ čudež novega veka
je elektromehoniČni užigaleo iz arebronikelna, krasno emailliran, ki se užge po mehaničnem pritisku pri najhujšem viharju in pri vsakem vremenu in nikdar ne o.lpovg. Ta neobhodno potrebni predmet staup samo : komad gld. a. v. 1.50.
.Neizogibno potrebno za vsaoega«
je američansko univerzalno orodje; to obstoji: iz jednih klešč, 1 kladiva 1 noža, 1 potezaloa vijakov, 1 potezalca zamaskov, t stiskalca zamaškov in rezalca stekla; vse to prav masivno in trpežno; to univerzalno orodje more so kaj prikladno v žepu nositi in Btane samo: komad 1 gld.
„Vse novosti preeeza"
novo iznajdeni aparat na par za kuhanje, a katerim se more v najkrajšem ča*u s parom pripraviti pečenko, rib-, juho. krompir, zelenjavo itd. itd Ta aparat z loncem vred stane samo:
Za 2 litra prostora a. v. gld. 3.50 Za 3 litre prostora a. v. gld 4.— Za 5 litrov prostoru a. v. gld. 5.-
„Ni je še bilo«
Huhnnia-„osle* za brušenje nožev in k&s, s katero so more v jedni sekundi izvrstno nabrusiti najbolj topi nož, ali koso, je torej neizogibno potrebna za vsacega rokodolca, tovarne itd. s kratka za vsaeeg i iu stane samo: komad a. v. 1 gld.
„Najpotrebniši za vsako gospodinjo"
je univorzalni kuhinjski aparat, s katerim je mdči v 2 minutah prirediti maslo, ume-jtano. snog, chuteau itd. — in v jedni minuti prirediti gosto ali redko: krompir, repo, radič, h en, čebulo, kumare vsakovrstno sadj* itd. itd. — Ta aparat, kuterega ni Brneti pogrešati v nijedni kuhinji, stane komad a. v. 1 gld.
„Tako zabaven in podnčljlv'
je novoiznajdeni žepni mikroskop, 400«»krat povokšano vidi so vsako stvar, torej nepogrešljiv za mlado in stare in posebno koristen za gospodinjstvo v preiskovanje jedil in pijač — Pridejaua mu je tudi lupa, katera kratkovidnim pri čitanju izborno služi: komad a. v. 1 gld. —
„Vsaki Iznajdbi kos jo*
novost mašine za kuhanje se špiritom, katera pripravi v treh minutah pečenko, krompir, prikuho, čaj, kavo, s kratka: vso; opremljena jo jako elegantno, ima shrambo zu špirit itd. in je nepogrešljiva za vsacega; ta praktična iznajdba stane samo: komad a. v. gld. o. —
„Koliko je ura"
povo regulirana ura-budnicu v krasnem oklepu iz nikelnu, s kazalcem sekund in z budilni-kotn ua zvonce, ki čudovito zveni. Ta ura teče in budi točno iu stane samo : komad a. v. gld. 3.50. Vse te koristne stvari dobe se samo proti gotovem plačilu ali poštnem povzetju pri
D. KLEKNERJ-U
\VUiN	6-15
L, SchiinlaterngasHe Nr. 18,
Lastnik pol. driižt*-o „edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenc v Trstu