ST11T. 84.
-_u-
Poštaina plaiaaa t gotaviai.
LJUBLJANA, dne 12. avgusta 1925.
IETO VII.
—-
——1
-lit:
Kmet, delavec in obrtnik ! naj bodo narodu vodnik!
SOK voiiiaoit .liittoi •	bk
Izhaja vsako sredo. Naročnina: za celo leto Din 30 — za pol leta , 15-— za inozemstvo za celo leto Din 50'— Inserali po tarifu. - Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Vsakdo tižii/aj vse sadiva svojega dela in merljivosti!
< [ii"t I !
Glasilo ,?Zveze slovenskega kmetskega iludstva".
Rokopisi se ne vračajo. — Piača in loži se v Ljubljani. — Ured- ' ništvo in uprava je v < Ljubljani v Kolodvorski ulici 5!ev. 7. — Telelon inter. št. 506. Račun t. pri pošt. čekovnem zavodu Si. 11.363.


Bolno telo.
1. Politično organizirano ljudstvo in sporazum.
Še danes stoji vsa politična javnost v Jugoslaviji pod globokim utisom med Srbi in Hrvati sklenjenega političnega sporazuma. Vsakomur je jasno, da tvori ta pomembni politični dogodek prvo resno etapo h konsolidaciji naših državnih prilik tako v političnem, kakor v gospodarskem pogledu. Doslej je bilo to delo pravica posameznikov, pravzaprav gospode. Sedaj stopa na plan organizirano ljudstvo, katero bo tej snovi udarilo svoj lastni pečat. Sporazum med Srbi in in Hrvati je delo tistih dveh političnih strank v Srbiji in na Hrvaškem, ki imate pretežno večino politično odločujočega ljudstva v svojih vrstah.
2. Slovenci ob strani.
Slovenci pri tem sporazumu nismo udeleženi. Stojimo ob strani in često slišimo glasove, da se nam s tem godi krivica. Brez dvoma je, da tega tudi iskreni Srbi in Hrvati ne vidijo radi. Zadnjič, pretekli teden, se je vršila v hotelu »Pariz« v Beogradu skupna večerja obeh RR poslaniških klubov. Čeprav neparlamentarec, sem bil povabljen in ni mi bilo žal, da sem se udeležil te »pobratimije«, čeprav na takšne družabne formalnosti ne dam veliko. Vsi številni govorniki tega večera, Srbi in Hrvati, so neprestano omenjali i Srbe i Hrvate i Slovence in to s povdarkoni. Vendar pa sem imel n&prcstovoljan vtis^ da leži v zraku nekaj težkega. Vsi so govorili tudi o Slovencih, toda večine njihovega političnega zastopstva tam ni bilo. Zakaj tisti štirje Slovenci, ki smo bili tam navzoči, nismo predstavljali večine Slovencev. Zato pa je bilo čisto naravno, da nobenemu govorniku ta večer navzoči Srbi in Hrvati niso toliko ploskali, kot tov. Puclju, ki je navzoče pozdravil tudi za odsotne Slovence.
Kakor na ta večer, tako je danes tudi v vsej naši javni upravi, v državni politiki in v gospodarstvu. Slovenci stojimo ob strani.
8. Politična špekulativnost.
Pri nas v Sloveniji se je zadnja leta ukoreninila slaba navada, da se smatra pri nas vsakdo za zastopnika Slovencev, ki je slučajno v dobrih osebnih ali političnih zvezah z vladajočo stranko v Beogradu, pa čeprav mu naše ljudstvo ni izreklo zaupanja in mu dalo pooblastila za zastopanje njegovih interesov. Tako smo dan za dnevom, leto za letom doživljali, da so nas v Beogradu zastopale male stran-čice ali celo posamezniki, ki niso imeli potrebnega političnega pooblastila. Iz tega se je razvila zlasti med našo inteligenco politična špekulativnost, ki je doslej nismo poznali. Ta politična špekulativnost je prešla tudi med uradništvo in potom njega tudi v državno upravo, ki je zlasti zaradi tega postajala neznosna in politično-stran-karsko prikrojena. Prišlo je tako daleč, da so skoro vsi, ki so imeli kakršenkoli stik z javno upravo, skakali iz stranke v drugo, samo z ozirom na njihovo razmerje do vlade. Program, čuvstvo, metode — vse to jim je postalo čisto postranska zadeva.
To je žalostno poglavje slovenske inteligence, za katerega mora biti sram vsakega slovenskega človeka. Sedanja generacija slovenske inteligence si je s tem početjem sama vzela vsak odločilni vpliv na naše javne posle in je zapravila vsako spoštovanje med lastnim ljudstvom, a tudi pri Srbih in Hrvatih. S takimi dejanji se je večina slovenske inteligence sama ponižala na nivo takozvane »wirtschafts-lose Intelligenz« — kakor jo je imenoval dr. Renner.
4. Politični mandat Slovenije.
Na drugi strani pa imamo v Sloveniji politično stranko, ki ima danes v svojih rokah politični mandat Slovenije; to je SLS. Od 26 poslanskih mandatov v Sloveniji jih ima ta stranka
celih 20. To se ne more izbrisati, tega ni mogoče zatajiti. Mi vsi poznamo tradicije te stranke, poznamo njeno pro-šlost in njeno poljtično delo v povojnih letih. Po svojem bistvu je ta stranka posili — cerkvena, ker ve sama iz lastnih izkušenj, da ima na ta način komodno delo med ljudstvom. Po svojem bistvu je torej klerikalna, vsled česar tudi cilji njenega udejstvo-vanja niso v mejah našega ljudstva, ampak izven njega. V tem pogledu imamo v vsej državi samo še eno takšno stranko in to so bosanski Turki. Marsikdo izmed nas je v prvi povojni dpbi pričakoval, da se bo SLS v novih državnih razmerah na znotraj preuredila in se otresla klerikalizma, to je neprestanega vezanja političnega boja s cerkvijo in vero. Dogodid j pa so dokazali, da je bilo to upanje neopravičeno. Stranka je očividno številna in brez politično-talentiranih vodnikov, živeča samo od svoje zgodovine in starih tradicij, ki v naši dobi niso več uporabljive za konstruktivno delo. Vse to in pa njene politične metode — spominjam samo na njene laži ob zadnjih volitvah — so jo za sedaj onesposobile postati soodločujoč element v državni politiki. Da imamo Slovenci kot narodna skupnost od te duhovne sterilnosti in politične ne-prožnosti SLS veliko škodo — tega menda ni treba nikomur več dokazovati.
5. Drobtine.
Ko je prišla nova RR vlada, smo mi takoj povedali, da so vsled popolne izolacije SLS v državi, Slovenci obsojeni na pobiranje drobtin. To je bilo krika v klerikalnih listih zaradi tega. Kajti po dosedanjih povojnih navadah, bi morala menda danes v Sloveniji odločevati edinole »Zveza slovenskega kmečkega ljudstva«. Samo tri ' politične skupine prihajajo danes v Sloveniji v poštev in sicer: »Slovenska ljudska stranka«, »Zveza slovenskega kmečkega ljudstva« -in »Samostojni demokrati«, Vse ostale stranke so ali prešibke ali pa slone na takšnem idejnem temelju, da jim je nemogoče • vsako realistično politično udejstvova-nje. SLS se je s svojo ekskluzivnostjo in številnostjo izključila sama. Sklicevanje na načela in program takrat, ko gre boj v etapah, ni na mestu in je brezkoristno. Politične stranke so tu zaradi tega, da v vsakodnevnih političnih in socialnih bojih osvoje kar največ mogoče. V takšnih situacijah , v kakršni se nahajamo že nekaj let, je mogoče, da je vse samo taktika, mož-I na pa je ob tem tudi politika, ako so trenotki in situacije ugodni. — Samostojni demokrati so danes tudi izločeni, ker so vezali svojo usodo vedno le na strankarske razmere v Beogradu ; in ki so mislili v Sloveniji »ubiti kle-: rikalizem« s pomočjo »beograjskega ; žandarma«.
6. Odgovornost SLS.
Preostane torej še »Zveza slovenskega kmečkega ljudstva«. Ne izdam nobene tajnosti, ako povem, da sem njeno današnjo politično nalogo takoj spočetka tako-le formuliral: Legalna, to je večinska zastopnica Slovencev je danes še vedno »Slovenska ljudska stranka«. Njej je večina našega ljudstva izrekla zaupanje. Zato pa je ona tudi odgovorna za vse, kar se v Sloveniji zgodi ali pa se opusti. Njena naloga in dolžnost je, da zastopa interese Slovencev in Slovenije v vsakem pogledu. »Zveza slovenskega kmečkega ljudstva« ima tedaj vsled danih razmer in vsled politične nesposobnosti SLS le neugodno nalogo preprečevati- popolno izolacijo Slovenije od ostale države, in to posredno s Hrvati kot najbližjimi našimi sosedi, na katere nas veže skupna tisočletna zgodovina, skupni gospodarski in socialni interesi ter zapadna kultura. To politično tezo je »Zveza slov. kmečkega ljudstva« osvojila. Osvajujoč načela demokracije je morala prepustiti prostor in odgovornost za vse de-
janje in nehanje v Sloveniji prej ko slej »Slovenski ljudski stranki« z njenimi 20 mandati, katerim more »Zveza« postaviti nasproti samo 4, a samostojni demokrati celo samo dva! Najbrže še letos bo »Slovenska ljudska stranka« še enkrat in zadnjič pozvana, da izvršuje mandat, za katerega se je potegovala ob zadnjih volitvah in za katerega je obljubovala našemu ljudstvu prav veliko. Do tedaj pa smo spravljali vse »Slovence- in »Domoljube«, vse »Straže« in »Slov. Gospodarje« zaradi njihove pisave o »izda- ' jalcih«, nemoralnih varalicah« itd., ! pisanih na naslov hrvaške kmečke stranke. Tedaj bo morda ves ta danes natiskani papir oživel in kričal dokaz politične nezrelosti tistih, ki jim je cerkven vpliv v zmoti pomagal do politične odgovornosti!
7. Spričevalo duševnega uboštva.
Smešno in otroško je, ako n. pr. kriči »Slovenec«, da je odslej odgovoren za vse, kar se bo zgodilo v Sloveni ji S — Prepeluh. Kdo pa sem jaz? Čisto navaden privatnik, ki moram delati, če hočem preživeti sebe in svojo dru-žinico — kakor vsak drugi. Nimam nobenega javnega pooblastila, nimam ' ne časopisja, ne bank, sploh ničesar !
takšnega, kar bi moglo vplivati na potek javnih dogodkov. »Slovenska ljudska stranka*, ki je imela še 8. februarja letos 100.000 volilcev, ki ima veliko in razširjeno časopisje, denarne in druge gospodarske zavode, banke in kartele ter ogromen organizacijski aparat — ta stranka pravi, da sem odgovoren — jaz, skromen in ubog privatnik. Na tem primeru se vidi, kako sterilna in politično nesposobna je danes SLS in kakšno spričevalo duševnega uboštva si daje sama!
8. Bolno telo.
Kdor pozna današnje mišljenje Srbov in Hrvatov o Slovencih, ve, da nas imajo za bolno politično telo, ki ga je treba ozdraviti s tem, da se korenito ozdravi naša stara hlapčevska natura in se med nami okrepi zavest svobode in samostojnosti, kar vse zopet more biti plod le duševnega preroda našega ljudstva. To delo ne oo lahko, ker zahteva utrudljivega podrobnega kulturnega, organizacijskega in socialnega dela med našim nepokvarjenim kmečko-delavskim ljudstvom. Kdor je med nami teh misli, naj gre na to delo, ki ga je treba opraviti. Najprej setev — za njo šele pride tudi žetev.	A. Prepeluh.
.no:
Tedenski koledar.
16.	avgust,
17.	avgust,
18.	avgust,
19.	avgust,
20.	avgust,
21.	avgust,
22.	avgust,
Dievi:
nedelja: Rok. pondeljek: Julijana. torek: Helena, sreda: Ludovik Tol. četrtek: Bernard, petek: Ivana Fr. Šaut. sobota: Timotej.
Pomoč štajerskim posojilnicam.
' i
Štajerske posojilnice, ki so bile do prevrata včlanjene pri graški Zvezi, so izgubile večino svojih denarjev, naloženih v Gradcu. Izguba je nastala največ po krivdi naših takratnih vlad, ki so najpoprej ostro zabranje-vale uvoz avstrijskega papirnatega denarja, pozneje se je pa med Jugoslavijo in Avstrijo celo sklenil ugovor, po katerem dobijo naši državljani za tirjatve napram Avstriji po 8 dinarjev za 100 kron. Izguba štajerskih posojilnic znaša z obrestmi vred že okoli poldrugi milijon dinarjev.
Prvi, ki se je začel brigati, za to zadevo, je bil tov. Pucelj. Še svoj čas kot minister je od takratnega finančnega ministra Kumanudija, prijatelja g. Korošca, zahteval podporo za pokritje te izgube štajerskih posojilnic. Kumanudi je pomoč obljubil, toda pomoči ni bilo. Pri ponovni intervenciji od strani tov. Puclja se je pokazalo, da se je v fin. ministrstvu »akt izgubil«. Stvar se je začela znova, fin. minister je znova obljubil in zopet seveda znova ni držal dane besede. Med tem je prišla nova vlada. Tov. Pucelj ni bil več v vladi, pač pa je med tem časom sedel v Beogradu kot minister dr. Korošec in ž njim še trije njegovi fantje. Štiri mesece so vladali, toda štajerskih posojilnic se takrat niso prav nič spomnili. Dr. Žerjav je bil osem mesecev minister. Njegovi ljudje so pri zadnjih volitvah pridno ob-Ijubovali vse mogoče stvari, na Štajerskem seveda tudi podporo posojilnicam. Kakor tisoč drugih o priliki volitev danih obljub niso izpolnili, tako so tudi štajerskim posojilnicam dane obljube ostale neizpolnjene.
Komaj je tov. Pucelj vstopil v Hr-
vatski seljački klub in je tem potom dobil zopet besedo pri vladi, se je takoj pobrigal za štajerske posojilnice. Dne 25. julija je'javil finančnemu ministru svojo zahtevo, da se mora v dvanajstine staviti tudi podpora štajerskim posojilnicam, drugače bo glasoval proti. S pismom od 30. julija odgovarja g. fin. minister tov. Puclju, da radi finančnih težav ni mogel usvojiti cele zahteve, pač pa je »za sedaj stavil v zakon o dvanajstinah za avgust-november 1925 kredit od 500.000 Din kot prvi obrok za odškodnino posojilnicam na Štajerskem«. Tako se glasi pismo, ki ga vsakdo lahko vidi v našem uredništvu in tako je tudi cela stvar tekla.
Smešno je obnašanje Koroščevcev. Na vladi so bili in niso takrat pomagali posojilnicam. Sedaj so glasovali proti dvanajstinam, v katerih je predvidena podpora štajerskim posojilnicam, vkljub temu pa trdijo, da so to podporo oni dosegli. — Kaj mislite, da so slovenski kmetje še vedno tako neumni, da bodo vse požrli, kar jim vi naprtite? Slovenski kmet danes tudi že ve, da se vpoštevajo pri dvanajstinah le predlogi onih poslancev, ki so voljni glasovati za dvanajstine. Zato je smešno in nelepo, če Koroščevci trdijo, da so oni dosegli podporo štajerskim posojilnicam in razne druge ugodnosti, ki jih že prinašajo nove dvanajstine. Kar je dobrega v dvanajstinah, so dale vladne stranke, osobito so se za kmeta koristne odredbe spravile v ta zakon na zahtevo Hrvatskega seljačkega kluba, v katerem se nahajata tudi tovariša Pucelj in Kelemina.
Železniška zveza Slovenije z morjem,
»O naših železnicah« je spustil v »Slovencu« z dne 26. in 28. julija g. Fran Šuklje daljši članek. Človek bi mislil pri čitanju naslova, da bo vsebina tega članka o obstoječih železnicah, o rednem ali nerednem prometu, o njihovi delazmožnosti in dobička-nosnosti, toda g. Šuklje se je samo skril pod ta naslov, v članku pa dela reklamo le za Musilovo progo (Kočevje—Brod na Kupi—Brod Moravica) in premleva stvari, s katerimi je javnost že zdavnaj obračunala. G. Šuklje je s tem člankom pokazal, da je zadnje čase ali prespal ali pa je za moderni razvoj nedostopen. Vse, kar piše o Musilovi progi in o zvezi Slovenije z morjem, je že zdavnaj obravnavano v vseh slovenskih dnevnikih, v načrtih
' in brošurah. G. Šuklje, ali ste čitali »Izlaz Slovenije na more i pitanje lu-ke na Kvarneru« od našega najuglednejšega železniškega strokovnjaka in-ženerja Klodiča? Svetujemo Vam, da si jo točno preštudirate, potem ne bo-dete pisali takih neresničnih stvari in dobili bodete drugo sodbo o Musilovi progi; potem se ne bodete izgovarjali, da je le »hudo vpitje s preskromnim stvarnim znanjem«. Poleg tega poglejte Musilov načrt in videli bodete, da je Musil »dobro reišl dano mu nalogo, zvezati dve točki s traso, da pa ni pogodil pravilne zveze Slovenije z i morjem.« Njegov »evropski sloves« | glede trasiranja gorskih prog je ome-| jen le na nekatere osebe na Dolenj-: skem. Da je g. Šuklje pristaš starih
Sejmi:
16.	avgust: Sv. Rok pri Mokronogu, Lož, Vače, Hotavlje, Šmarje pri Ljubljani, Planina pri Rakeku, Trebnje, Limbuš, Mozirje, Soteska, Vuzenica, Sevnica ob Savi, Rahičan (Prekmurje).
17.	avgust: Velike Lašče, Dev. Mar. v Puščavi, Sv. Jakob pri Kalobju, Kapela pri Brežicah, Šmarje pri Jelšah, Pilštanj.
18.	avgust: Metlika.
19.	avgust: Peklo pri Poljčanah.
20.	avgust: Zatičina, Kandija.
22.	avgust: Nova vas na Blokah, Mokronog.
Važne prireditve:
23.	avgusta: Velik kmetski praznik na Krškem polju.
8. septembra: Kongres Zveze društev kmetskih fantov in deklet na Bledu in velik kmetski praznik istotam.
Vrednost denarja.
Za 1	dolar.....55 Din
za 1	funtšterling . . .	270 Din
za 100	lir............202 Din
za 100	čeških kron . . .	164 Din
za 100	francoskih frankov .	261 Din
za 100	avstrijskih šilingov-	780 Din
za 100	švicarskih frankov .	1080 Din
j idej, se vidi iz tega, da zagovarja
• vspon 25°/00, to je vspon, ki je bil pred ! circa 50 leti »modern«. Radovedni smo, kako bi izgledala uboga dolenj-' ska proga, če bi se danes trasirala po i Šukljetovih nazorih. Vse moderne dr-j žave izbegavajo velike vspone, jih po-I lagoma izločujejo iz obstoječih prog in na ta način popravljajo grehe, ki so jih stari zagrešili. Pri nas pa, namesto da bi sprevideli stare pogreške in šli na podlagi izkušenj za drugimi državami, hočemo grešiti naprej, povdar-jajoč, da so tudi prej tako grešili!
G. Šuklje, ne kažite na semiški, se-merinski in reški vspon kot dobroto, ki naj tudi bodoče železnice osrečuje, ampak glejte na nje kot velike nedo-statke, katere moramo v bodoče izbe-gavati kjerkoli le mogoče. Za trase glavnih prog ni merodajno to, če še lokomotiva vprek pride, torej po ceni gradba, temveč obratni stroški, kako se najceneje obratuje. In obratuje se ceneje na položnejših progah in to pri vsakem načinu obratovanja. To je jasno za vsakega človeka, ki veruje, da ima vsak predmet težo, ki ga vleče navzdol in da je treba sile, moči, da . se predmet dvigne in sicer tem večje, čim strmejša je pot dviganja. To je . naraven zakon, ki velja tudi za železniško zvezo Slovenije z morjem kot glavno progo.
Za lajika je seveda glavna stvar, da vidi položene tračnice, kako leži proga, ga ne briga, železniška uprava pa naj si beli glave in naj skrbi, kako bo na takih pogrešenih progah po ceni in | udobno obratovala.
; Mimogrede bodi še omenjeno da je i ob priliki otvoritve liško-dalmatinske i proge ponovno izjavila znana kapaci-j teta na železniškem polju, g. inž. Jelic, j bivši pomočnik ministarstva saobra-- čaja, da je treba železniško zvezo Slovenije z morjem napraviti edino le pa že uzakonjenem Klodič-Hrovat-Kav-čičevem skupnem projektu, t. j. zveze Kočevje in Črnomlja preko Lukov dola z Rekšo progo (med Vrbovskim in Srpskimi Moravicami), v nobenem slučaju pa ne po Musilovi progi. In tako se bo tudi zgodilo ...
Pridobivajte naročnikov »Kmetskeinu listu«, ker le z njim se širi najuspešnejše naša ideja.
Razii.e politične vesti
Nov tiskovni zakon. Kralj je podpisal nov, za celo državo veljaven tiskovni zakon. Novi zakon tiskovno svobodo znatno omejuje in določa za razne prestopke jako visoke in občutne zaporne in denarne kazni. Mi se z omejitvami tiskovne svobode ne stri- ; njamo, priznamo pa, da so nekatere j določbe novega zakona, zlasti one, ki varujejo osebno čast, v naših razmerah bile zelo potrebne. Velik del slovenskega časopisja se ni zavedal pomena svobodnega tiska in je tiskovno svobodo grdo zlorabil, zlasti v času volilnega boja. Poštenim časopisom, ki nikomur ne kradejo časti, novi zakon ne bo škodoval, kakor tudi kazenski paragrafi o tatvini in goljufiji ne škodujejo poštenim ljudem. Za razne »Domoljube«, »Straže« in »Domovine« je pa že 6krajni čas, da je prišel 6trog zakon.
»Zasluge, zasluge...« »Slovencev-* ci« gonijo opozicijo. To vlogo so si sami izbrali in človek bi mislil, da so za to zadovoljni z njo. Opozicija pa je kakor namalan pes, ki strašno zija, kaže ostre zobe, globoko žrelo in krvave oči, a ne more lajati, kaj še le ugristi. Zato se je nihče ne boji, a je tudi ne vpošteva. Njena uloga je pa hvaležna v tem, da ona ni ničesar kriva, ker je vedno proti. Naši Koroščevci s to vlogo niso zadovoljni. Oni bi radi tudi zasluge. Narod bi rad, da bi kaj dosegli in kaj naredili. To pa v opoziciji ni mogoče in zato so navezani na — laž. Lažejo torej, da so oni dosegli znižanje davka na delavce, lažejo, da so oni dosegli pol milijona za spodnještajerske posojilnice in lagali bodo še vse, kar bodo pogruntali, da je dobrega v zadnjih dvanajstinah. Zdaj bi radi zasluge, a so glasovali proti. Če bi šlo po njihovem, bi iz vsega tega ne bilo nič in kje bi bile potem zasluge«. »Slovenčevci« stanejo slov. volilce na leto 8,760.000 K beri osem milijonov, sedemstošestdeset tisoč kron samo na dijetah, a baš v času, ko so oni zastopali Slovenijo sami in izključno, je uboga Slovenija plačala 40 milijonov dohodnine nad predpisom. Ali taki poslanci zaslužijo dnevnice ali pa figo, o tem naj pridno in hitro premišljajo volilci Koro-ičevih fantovi
>Lepo priznanje g. Korošcu«. G. Korošec je s svojo taktiko popolnoma ubil politiko SLS. Stvar je tako daleč zaf urana, da to uvide vaj o najbolj omejeni pristaši. Tudi sam poskuša na vse načine, da se reši iz zagate in med tem, ko njegovo časopisje po balkansko napada in goni Radiča, poskuša on na vsa vrata in vratca, kako bi se zopet pririnil do tega preklicanega Radiča. Da bi za silo potolažil zbegane pristaše, daje pisati v beograjsko >Pravdo«, glasilo g. Davidovica, kako dobra je njegova politika in dosledna in kako bi bilo še boljše, če bi malo popuščal. Fraze dajo potem v »Slovenca« kot »lepo priznanje«. Če se pomisli, da je »generalštabni šef« DaVi-dovičeve opozicije g. Korošec, potem je jasno, koliko je vredna ta samohvala, a še bolj kaj pomenjajo nasve-
ti na »popuščanje«. Zato je dobro, če -si »Slovenčevi« čitatelji sedanje hude besede zapomnijo!
Na Hrvaškem dobro — v Sloveniji še bolje. Hrvaški »Jutarnji list« je objavil pod tem naslovom članek, ki je nap,ravil v slovenskem demokratskem in klerikalnem časopisju mnogo nepotrebne zmešnjave. Članek, ki ga je napisala nam neznana oseba, ima gospodarski del in politični del. V gospodarskem delu govori o potrebi dveh železnic (Rogatec—Krapina in zveza Slovenije z morjem), politični del pa govori o pogrešni dosedanji politiki slovenskih demokratov in klerikalcev. Iz tega so hoteli napraviti slovenski demokratski in klerikalni listi velikega slona, namreč da ji hočejo Hrvati podjarmiti Slovenijo! Mi pravimo temu nasproti, da železnic in dobrih cest ni nikdar preveč in zaradi izboljšanih zvez s Hrvaško se Slovencem še ne bo treba pohrvatiti, glede pogrešene mladodemokratske in klerikalne politike pa smo prepričani, da bi bila za Slovence velika sreča, če bi oboje izginilo. Slovenci ne bodo postali Nemci, če izgubita SLS in JDS nekaj mandatov ali pa magari vse.
Razžaljeni so. V zadnji številki smo v uvodniku našteli nekaj debelih političnih grehov dr. Korošca. To je spravilo klerikalno gospodo v strašno jezo in v svoji jezi kratkomalo vse od začetka do konca taje, kar smo povedali, češ da je dr. Korošec tako vzvišen nad takimi očitki, da ga sploh zadeti ne morejo, kajti on takih stvari sploh ni zmožen. Tako je pri klerikalcih vedno. Kedar jim kdo pove resnico v obraz, taje in se sklicujejo na dostojnost, med tem ko mnogi med njimi dostojnosti proti svojim nasprotnikom nikdar ne poznajo. Nam, ki te stvari poznamo, sklicevanje na vzvišenost dr. Korošca in na dostojnost nič ne im-ponira, ampak bomo vedno povedali tudi na naslov klerikalnih veljakov to, kar smatramo za resnično. Dr. Koro-ščevih političnih neuspehov nismo krivi mi!
Preganjanja uradništva iri političnih nasprotnikov ni več, odkar je nova, vlada. Ob spremembi vlade je vse, vajeno nasilja pod prejšnjim režimom, pričakovalo, da pridejo zopet brezštevilne premestitve in vpokojitve uradništva in učiteljstva ter spremembe po raznih odborih. Vse to je izostalo in danes se od vseh strani čuje samo pohvala za to pametno zadržanje napram uradništvu. Dve, tri spremembe so neobhodno potrebne, ker je služba vsled strankarstva nekaterih uradnikov doslej preveč trpela. Toda krivičnih preganjanj uradništva ne bo več!
Koroščeva in Žerjavova politika se zmiraj bolj približujete. Čitajte »Slovenca« in »Jutro«, pa takoj vidite, da se oba lista poslužujeta istih pripomočkov. Istočasno poročata, kako sedanja vladna večina ni trdna, ni složna, ni enotna in da bo kmalu razpadla. Čitatelji imenovanih dveh listov so se morali že mnogokrat prepričati, da so prejeli od »Jutra« in »Slovenca« na-
pančna poročila; isto bodo doživeli tudi glede prerokovanj o neslogi in kratkotrajnosti sedanje vlade.
V zadnjem času je prijavilo vstop v Zvezo slov. kmetskega ljudstva veliko število ljudi, ki so bili doslej pristaši mladodemokratske ali klerikalne stranke. Vsi utemeljujejo svoj korak s tem, ker odobravajo združenje SKS in SRS ter s tem združenje slovenske kmečke stranke s hrvatsko kmečko stranko. Pozdravljamo ia pojav. Ob enem pa takoj izjavljamo, da one že znane trenarje, ki pri vsaki spremembi vlade menjajo tudi stranko, hvaležno ttdklanjamo! Kdor hoče z nami, naj pride s čistim namenom! Koristolov-cev ne potrebujemo!
Mnogo dosedanjih mladodemokra-tov je prijavilo vstop v radikalno stranko. Posebno mnogo takih slučajev je na Hrvatskem med tamkajšnjimi Srbi in v Vojvodini, istotako med Srbi. Iz tega se da sklepati, da te stranke pri prihodnjih volitvah več ne bo. Mnogi obžalujejo, da so se dali svoj čas vsled velikih obljub zapeljati v mladodemokratsko stranko.
Nove dvanajstine se od prejšnjih proračunov temeljito razlikujejo že po tem, ker so to prve dvanajstine, ki ne prinašajo povišanja davkov. Razen tega so v dvanajstinah mnoge olajšave in ugodnosti. Omenimo samo omilitev davka na ročno delo, podporo štajerskim posojilnicam, oprostitev poštnine za zadruge in zadružne zveze, odpravo raznih kazni itd. Tako se že pri prvih dvanajstinah kaže blagodejen vpliv sodelovanja kmečke stranke. Klerikalci in demokratje so glasovali proti dvanajstinam in s tem seveda tudi proti ugodnostim, ki jih dvanajstine prinašajo.
Razmere v Bolgariji so strašne. Do-sedaj je divjaški Cankovov režim ubil že 35 zemljedelskih poslancev! Število vseh žrtev znaša že okoli 25 tisoč!! Ubijanje se nadaljuje. Prejšnji teden je sodišče v Varni obsodilo na smrt 33 ljudi, v ječo pa 77. Po Cankovljevi navadi večina v ječo obsojenih ne bo več dolgo uživala zraka! Pravijo, da bolgarski kralj že sam zahteva odstranitev divjega Cankova in da bi prišli na površje zopet zemljedelci.
(
=
;
i ;
Shodi in razne prireditve
Cela Gorenjska se pripravlja za kmetski praznik v Krškem. Iz vseh krajev Gorenjske nam poročajo, da se bo 23. t. m. vse odpeljalo na Krško polje.	,
V soboto in nedeljo, dne 15. in 16. avgusta priredi »Hrvatski Sokol« v Zagrebu svoj tretji zlet. Iz Amerike je prišlo 200 Sokolov, ki so bili navdušeno sprejeti na vseh postajah naše železnice. Zlet obeta biti zelo dobro obiskan. Pišejo, da se ga bo udeležilo nad 80.000 kmetov. Obilni obisk se pričakuje tudi iz brežiškega in krškega okraja, kakor sploh iz Slovenije.
Pri Sv. Križu v Rog. Slatini bo v nedeljo 30. avgusta shod »Zveze slov. kmetskega ljudstva« v gostilni Drofenik. Tovariši, pridite v čim večjem številu!
Sv. Križ pri Kostanjevici. V gostilni tov. J. Kodriča se je vršil 2. avgusta občni zbor »Zveze slov. kmetskega ljudstva«, ki je bil obilno obiskan. Predsednikom organizacije je bil izvoljen tov. Jože Horvat, ki je s prepričevalnimi besedami ljudem pojasnil politični in gospodarski položaj, na kar je ljudstvo eriodušno izreklo zaupnico tov. Prepeluhu in poslancu Puclju. Pri tej priliki se je sestavila resolucija za odpravo prijave vina, za znižanje različnih taks in obrestne mere, za odpravo carine na prešičke in goved in za pravično izvedbo agrarne reforme. Apeliramo tem potom na naše poslance, da s,svojim vplivom podprejo obče želje ljudstva. Pozivamo pa tudi vse vinogradnike, da se potom svojih krajevnih organizacij pridružijo našim zahtevam — sestavijo resolucije in jih vpošljejo na pristojna mesta, da s tem dokažemo složnost cele Slovenije za odpravo nam kvarnih zakonov in naredb.
Seja načelstva SKS se je vršila v pondeljek 3. t. m. v Ljubljani. Pretresala so se važna gospodarska vpraša-
nja. V pretres se je vzela tudi trgovinska pogodba z Avstrijo. Kakšna je pogodba, ni še znano, vsa pogajanja in zaključek so se izvršila pod prejšnjo vlado. Pogajanja so trpela skoro eno leto. Gotovo je, da je pogodba sestavljena v duhu prejšnje vlade, ki je prezirala vsa kmečka-gospodarska vprašanja. Sklenilo se je, da odpotuje tov.* Mermolja takoj v Beograd, da .opozori sedanjo vlado na naše zahteve. V Beogradu sta s tov. Pucljem opozorila na naše zahteve prizadete vladne kroge, hrvaški seljački poslaniški klub in radikalni klub. Oba kluba sta zagotovila, da bosta naše zahteve podprla. Tudi ministra za trgovino in kmetijstvo sta obljubila stvar podpirati, kolikor bo v njihovi moči. Vse merodajne kroge smo zainteresirali zlasti za izvoz živine, prašičev, konj, vina, sadja, zelenjave, mleka itd. V koliko se bo Avstrijo dalo prisiliti, da sprejme naše zahteve, ni znano, ker so bila pogajanja zaključena še pod prejšnjo vlado. Vsekakor je potrebno, da se za stvar pobrigajo tudi druge gospodarske korporacije in pošljejo svoje zahteve ministroma za trgovino in kmetijstvo. Kmetijska družba in oddelek za kmetijstvo morata tudi storiti svojo dolž-not.
Kaj pa celjska okolica in savinjska dolina? Mnogi še niste javili udeležbe na kmetskem prazniku v Krškem. Izkaznice za polovično vožnjo dobite 23. t. m. v Krškem.
Okrožna gasilska vaja v Šenčurju pri Kranju. V nedeljo 2. t. m. priredila so gasilna društva Šenčur, Vogle, Voklo, Luže, Velesovo (včlanjena v kranjski gasilski župi) veliko skupno vajo v Šenčurju, ki je vzbudila splošno zanimanje in priznanje. Društva, kakor posamezni člani so dokazali najhitrejšo gasilsko pripravljenost in strogo disciplino. Pod spretnim vodstvom načelnika gasilnega društva Šenčur g. Martin Sušnika se je vršila
ZdražbarjL
Kmečka povest iz predvojne dobe. Spisal Metod Dolenc.
(Nadaljevanje.)
XIX.
Dr. Oražen je napravil ovadbo na državno ! pravdništvo zoper oba zakonca Baničeva in zoper j Klemenčiča. Trdil je, da Klemenčič po njegovih poizvedbah — še svoj živ dan ni imel v roki 2000 K, niti ni vse njegovo imetje toliko vredno. Vsi trije skupaj, da so z goljufivim namenom, da prikrajšajo resnične, pa še ne vknjižene upnike, zamazali v svojo korist zemljiško knjigo... Ovadba je potrebna, ker je dražba neizogibna in mora dotlej zemljiškoknjižni stan biti jasen.
Preiskovalni sodnik je pozval vse tri ovaden-ce pred se. Mica Baničeva je priznala vse jasno in povedala, da niti ni mislila na to, da bi več inta-bulirali, kakor je dolga. Za njo je napravil vse mož, ki je imel že prej pooblastilo od nje; mož je dobival tudi vsa obvestila od sodišča,
Klemenčič se je praskal za ušesi. Trček — je izpovedal — ga je opijanil in pregovoril, da je dal zapisati 2000 K. Dolga pa niti 200 K ni bilo. Tudi 'Martin Banič se je izgovarjal na Trčka. Sleparskega namena ni imel, denarja, da bi vse dolgove pokril nima. Vinsko letino je moral prodati pod pravo •ceno, ker je bilo treba nakupiti voz, nekaj orodja in pa sena za živino. Zavarovalnine še ni dobil. Preden ni končana preiskava zaradi požiga, nečejo mu je izplačati...
»No, bomo videli!« pravi preiskovalni sodnik. »Čudno je pač, da se obadva izgovarjata na Trčka, kakor, da bi imel ta Bog ve, kakšno oblast nad vama! Dovolj dobro ga poznam. Nič prida človek
ni. In pregovor poznata? Povej mi, s kom se paj-dašiš, pa ti povem, kdo si! — — Mica Baničeva, vi pojdite domov, vidva pa ostaneta tu, vsak v svoji celici. Orožnik pojde takoj po Trčka. Bomo videli, kaj poreče on. Preden ga ne zaslišim, vaju ne izpustim. Sicer se mi pomenite, kaj bodete govorili!«
Banič je segel svoji ženi v roko in se dal odvesti. Klemenčič je pa zajokal kakor dete... »Za dobroto moram v luknjo! Še nikdar nisel bil zaprt, sedaj pa naj grem v ječo. Kaj bo rekla moja žena! Kaj si bodo mislili drugi ljudje!« Stokal je tako milo, da je dobil preiskovalni sodnik vtis, da Klemenčič ni nepošten človek; v najslabšem primeru je postal pač žrtev zvitejših zlobnežev. Potolažil ga je, da s tem še ni rečeno, da bo res kaznovan. Ali —, dokler ne dobe Trčka, ostane pri preiskovalnem zaporu.
Mica je šla takoj k dr. Kropivniku. Prosila ga je, naj bi njo in moža zagovarjal in rešil! Odvetnik je skomizgnil z ramama. »Denarja nimata,« ji je rekel; »saj lahko dobita zagovornika ubogih zastonj...!« Ni se upala več odvetnika izpraševati. Odšla je domov in bila vsa potrta.
Spotoma sreča župana Rožanca, ki se je vozil v mesto. *
»Kam pa, Mica?« jo vpraša z voza po pozdravu.
»Domu,« reče Mica.
»Si revica, otrok ti je umrl. Pa potolaži 6e, vsaj imaš še Manico in Janezka, pa moža.«
Mica je zaihtela.
»Nič ne jokaj! — Kaj si pa imela opraviti v mestu!«
Mica je še hujše zaihtela.
»Le potolaži se. Te nisem mislil spraviti v jok. Pa če rabiš kaj, le k meni pridi. Z Bogom!« reče župan in udari z vajeti po konju.
Mica je brisala oči in premišljala: Ali bi mogel oče župan kaj pomagati? — Prevdarjala je sem in tja, ali — čedalje bolj se ji je zdelo: Pomoči ne bo več! Mož v preiskavi, bo spet zaprt, Bog ve za kako dolgo. Dolg je naredil denarja ni... boben zapoje; kam pojde z otroki?!
Pred vasjo sreča »tetko Medvedko«, ki jo je mahala baš na Celino.
Pozdravili sta se prijazno. Beseda je dala besedo. Mica je povedala, da so ji moža zaprli. Medvedka se je začudila. Mica je rekla, da bo sedaj le zaprt, dokler Trčka ne dobe, ker je on stvar napeljal. Če je le doma? ... Medvedka se je ponudila, da ji pride še zvečer povedat, kje je Trček. Govorili sta naprej o vzrokih nesreče. Medvedka je sama začela, da je vsega kriva razprtija z Žab-karjem. Mica pa je rekla, da je baš Žabkar njo z Baničem seznanil. »Bog ga je kaznoval,« je rekla Medvedka. »Kap ga je zadela, da nikdar več ne bo zdrav,... in pa žena ga jezi in jezi... Pije... Po mestu se vlači... Po več dni je ni domov ...« Mica je gledala, motrila Medvedko in ji rekla: »Tudi bogatim ne gre vse tako, kakor bi sami radi...«
Zvečer je prišla Medvedka delati druščino. Pravila je Mici, da je že bila na drugem koncu vasi pri Trčkpvih. Njegova žena nič ne ve, kje je Trček. Od Svetega dne ga ni več videla. Že poprej je bil redko doma. Na Sveti večer je prišel malo pijan domov in sitnaril. Žena ga je podila, naj gre rajši v cerkev. Odšel je. Na Sveti dan zjutraj nekako ob petih je prišel domov, pobral nekaj svojih reči, ni zinil nobene besede, in — izginil. Pa bo že še prišel, ko bo kaj zbolel. Tako je že večkrat naredil.
Vsa ta povest je Mico strašno hudo dirnila. V svoji neizkušenosti se je bala, da ji tedaj moža do sodbe sploh ne izpuste. Prosila je Medvedko, naj ostane pri njej čez noč, ker jo je — strah.
Orožniki so že prišli drugi dan na Celino in iskali Trčka. Izvedeli pa niso nič več, nego Medvedka.-
Naslednji dan je dobila Maci spet obisk. Ali ni ga mogla biti vesela. Meta Klemenčiceva, njena svakinja, je prišla. Huda je bila! Očitala ji je, da je ona kriva, če dobi njen mož zapor. Kaj ji je bilo tretfa jemati Martina, takega moža, ki je delal-samo
zdrahe ...	, ...
(Dalje sledi.)
vaja mirno ter uspela v vsakem oziru povoljno. Po vaji je bila zanimiva tekma brizgalen; poleg nove brizgalne so tudi starejše dobro funkcijonirale.
Iz Zagreba poročajo, da pride veliko v Hrvatov v Krško na kmetski praznik. Praznika se udeleži tudi več poslancev HSS.
Iz Žabnice. Naše agilno društvo kmetskih fantov in deklet bo v nedeljo javno nastopilo. — Vkljub kratkemu času obstoja, kljub temu, da ja veliko članov zaposlenih pri godbi, je sledilo društvo svojemu programu. Ustanovila se je knjižnica, vršila predavanja, poučni izleti itd. Pa še veliko uspešnejše bi bilo delo, da ni bila vedna finančna kriza v blagajni. Da pa se temu odpomore, je < sklenilo društvo prirediti v nedeljo j veliko vrtno veselico pri tov. Cegnar-> ju. Zato apeliramo na vse, ki znajo | ceniti plemenito delo naše mladine. ; Pridite v nedeljo vsi v Žabnico! Naše ] geslo naj bo: Sloga jači, nesloga tlači!
Apeliramo tudi na prireditelje kmet-f skega praznika na Bledu, da bi se I upoštevala tam naša godba.
Prostovoljno gasilno društvo v Rakitni priredi v nedeljo dne 16. avgusta ■ ob 2. uri pop. pri posestniku Hobeju ! veselico s srečolovom in plesom. Občinstvo se vljudno vabi k mnogoštevilni udeležbi. Čisti dobiček je namenjen za nakup prepotrebnega gasilnega orodja. Pridite vsi iz bližnje in daljne okolice, da pripomorete mlademu društvu v njegovem plemenitem in človekoljubnem stremljenju, t Prlekija bo-v Krškem na kmetskem prazniku, odlično zastopana, to Vam poročamo Prleki. j Mala Nedelja. Nar. kulturno društvo priredi 23. avgusta ob pol 16. uri : gledališko predstavo združeno s pro-j sto zabavo. Predstavljala se bo žalo-igra iz ruskega kmetskega življenja ! »Moč teme«. Dejanje igre je zelo zanimivo in kulturno društvo jo uprizori z namenom, da poleg številnih že i uprizorjenih burk spoznajo domačini pretresljivo delo velikega ruskega pi-| satelja Tolstoja. Zato nikar ne zamudite prilike in pose ti te predstavo! Sodeluje društvena godba na pihala.
Dopisi.
!	KRANJSKO.
Radovljica. Na zadnji občinski seji je župan Resman slovesno izjavil, da je zvedel na merodajnem mestu, da pripade grofova planina občini Radovljica in da Ribenske zadruge ne pridejo v poštev. Seveda je plaval takrat v vodi, ko je vložil grof Thurn priziv proti odloku okrožnega agrarnega urada. Danes mu povemo pa mi, da je prehitro zavpil! Kajti pritožba na direkcijo šum je zavrnjena in odlok okrožnega agrarnega urada je postal pravomočen. Povem še to, da je j sedaj minister agrarne reforme Pavle j Radič in ne kakšen Vesenjak!
Sv. Križ pri Kostanjevici. Dramati-I čen odsek »Sokola« je priredil dne 26. julija t. 1. na lastnem odru v lepi
dvorani brata J. Kodrič šaloigro »Trije ptički«. Igra se je vršila pri precejšnji udeležbi. Vloge so bile dobro razdeljene. Posebpo dobro jo je izpeljal »piskrovez« Milan Kodrič. Njegove šaljivke so izzvale mnogo smeha. Za njim ni popolnoma nič zaostajal »krojač« Polde Zorič, ki nam je pokazal izvrsten igralski talent. Tudi drugi igralci so nas zadovoljili. Posebno tov. France Colarič v vlogi sodnika je bil izvrsten. Med našimi ženskimi močmi je Pepca Staničeva izborno igrala v j vlogi »Špele«. Opombe vreden je tudi nastop gostilničarja, tov. Milarja in pa pisarniškega sluge Pepo Podri-ča, urarja Nandeta Gutman— z eno besedo: Igra je bila harmonična — iz-l vrstna. Le nekaj ni bilo v redu, namreč grozna sopara, ki je bila v dvora-; ni. Ljudje so se kar kuhali in tudi igralcem so odpadle vse maske. Radi | tega se v bodoče ne sme pozabiti na i ventilacijo. In tudi reklame nekaj več ne bi škodovalo. Želeli bi, da ; igralci vstrajajo in da se kaj kmalu ' zopet vidimo na odru. Zdravo! — i Vaščan.
ŠTAJERSKO.
Sv. Andraž v Halozah. Pod okriljem domače »Čitalnice« je dne 1.1, m. priredji član kr. gledališča iz Bitolja v gostilni g. Vindiša dobro uspeli literarni večer. Publika je uživala na posameznih točkah in je žel prireditelj buren aplavz za svoj dovršeni humor. Domači fantje tamburaši so znatno pripomogli k uspehu s svojim neumornim brenkanjem na tamburice; žal po-j grešajo še vedno kapelnika. Navzočim ' dekletom se je najbolj dopadel prizor, s katerim je igral umetnik svoji Ha-nečki podoknico. Tudi vožnja z »ajz-limponom« v »Zabreg« je bila origi-l nalna. Potem se je razvila še prosta
Razširjajmo vedno in povsod misel zedinjenja slovenskega, hrvaškega in srbskega kmeta.
zabava. Gostje so se neradi poslovili od gostoljubnega gospoda in gospe Verhovnikove.	(Iz K. ul.)
Sv. Vid niže Ptuj«. Kmalu po birmi je škof prestavil tukajšnjega kaplana g. Jožefa Presnika k Št. Janžu n. Dr. polju. Z Bogom!
Iz Cornje Radgone nam poročajo, da leži na pokopališču Sv. Petra polno kosti po grobovih. Merodajne faktorje opozarjamo, da iz dolžnega spoštovanja do ranjkih napravijo na pokopališču red.
Pišeee pri Brežicah. Tudi tukaj v našem kraju hočejo klerikalni mogotci podivjati, od kar se je sestavila nova vlada. Človeka kar na cesti napadajo, da si tega niti ne bi mislili od takih, ki se postavljajo, da so nekakšni boljši ljudje. Tukaj imamo v Globokem enega, kateri me je na lepem
napadel. Jaz sem ga na cesti srečal in mu voščil dobro jutro, a on meni ni imel časa reči »Bog daj«, pač pa je vprašal, če grem z nahrbtnikom po republiko. Tako odzdravljajo klerikalni organizatorji! — Rečem mu, da okoli njega ne bomo hodili iskati niti avtonomije, katero so obetali med volitvami. Naj jo ima sam spravljeno doma na podstrešju.
Slovenjgradec. (Zveza večernega vlaka iz Maribora, Prevalj v Slovenjgradec). Po dolgem smo vendar dobili to, v vseh ozirih zelo potrebno zvezo, za kar se imamo v prvi vrsti zahvaliti našemu marljivemu županu gospodu Canjkotu in srezkemu poglavarju g. Viherju, ki vedno ščitita interese našega ljudstva. Vlak vozi iz Dravograda ob 20.22 (8.22 zvečer) ter pride ob 9. uri v Slovenjgradec.
Novice in rai^rto.
Kdor želi kakoršnekoli intervencije naših poslancev, se naj obrne na tajništvo Zveze slovenskega kmetskega ljudstva v Ljubljani, Kolodvorska ul. 7, ali na isti naslov v Mariboru, Narodni (lom. Pisma, naslovljena neposredno na poslance, se ne vpošte-vajo.
Opozorilo našim dopisnikom. Nov
tiskovni zakon ugotavlja za vsako tiskano besedo odgovornost onega, ki je kaj napisal, odgovornost urednikovo, odgovornost tiskarjevo in odgovornost prodajalca ali razširjevalca lista. Za vsako nepremišljeno besedo, zlasti glede osebne časti, določa zakon stroge kazni, če očitki niso sodnijsko dokazljivi in to v najkrajšem času. Kljub strogim kaznim, ki čakajo urednike, če ne izdajo imen dopisnikov, bomo mi še vedno strogo varovali uredniško tajnost, opozarjamo pa, da si pridržujemo z ozirom na vašo veliko odgovornost pred zakonom tudi pravico najstrožje* cenzure nam do-poslanih dopisov. Naše dopisnike prosimo, da se po svoji moči že sami iz-ogibljejo vseh količkaj kočljivih stvari, da ne bo nepotrebnih težav in sitnosti in še manj potrebnih zamer.
Kmetski praznik na Krškem polju. Cela Slovenija se pripravlja na veličasten kmetski praznik na Krškem polju, kjer bodeta prvič hrvatski in slovenski kmet po 852 letih na bojišču Matija Gubca in Ilije Gregoriča prisegla zvestobo svoji okrvavljeni zemlji, zvestobo našim slavnim kmetskim mucenikom in njihovi veliki kmetski misli svobode in pravice. V velikem številu pridejo hrvatski kmetje, njiho-hovi tamburaški in pevski zbori. Z njimi pridejo tudi odlični narodni zastopniki.
Umrla je 11. t. m. zjutraj gospa Tončka Kulovec v najlepši dobi 43. let. Pokojna je žena našega odličnega tovariša Ivo Kulovca, posestnika in lesnega trgovca v Vavti vasi pri Straži na Dolenjskem. Bila je vzorna žena, mati in gospodinja! Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje!
Ig. V sredo, dne 5. t. m. je umrl Ivan Štrumbelj, posestnik, gostilničar itd. Štrumbelj je bil odličen sobojevnik za kmetske pravice in član SKS od njene ustanovitve. Sodeloval je skoraj v vseh strankinih organizacijah in bil vedno strankinemu vodstvu v pomoč z dobrimi nasveti. Štrumbelj je bil tudi glavni odbornik Kmetijske družbe in član načelstva Ekonoma. Kako priljubljen je bil, je dokazal pogreb, ki se ga je udeležilo ogromno ljudstva. Pogreba se je udeležilo tudi Prostovoljno gasilno društvo in Sokol z Iga. Na grobu je imel ganljiv nagovor g. okrajni glavar Klopčič, ki se je poslovil od ranjkega v imenu glavarstva. Težko bomo pogrešali očeta Štrumblja vsi, a najtežje njegova družina, kateri izrekamo naše sožalje!
Legitimacije za polovično vožnjo se bodo dobile na Krškem polju.
Da se ne bo zamenjavalo, ugotovimo, da tov. Jakob Šribar iz Gaberja-Celje ni kandidiral na SDS listi pri dr-žavnozborskih volitvah, ampak je bil vedno dober pristaš kmetske misli. Šribar, o katerem smo pisali, je druga oseba.
Dvoletna vinarska in sadjarska šola v Mariboru je zaključila svoje 53. šolsko leto dne 30. julija t. 1. z 49 gojenci povprečno s prav povoljnim uspehom (16 drugoletnikov absolventov, 29 prvoletnikov in 4 praktikanti). 48 učencev je bilo katoliške vere, 1 gojenec pa je bil pravoslavne vere. Iz Slovenije jih je bilo 44, iz Srbije 1, iz danes inozemskega Primorja so bili 4 učenci. Pa maternem jeziku je bilo 46 Slovencev, 2 Hrvata in 1 Srb. Dvoletna vinarska in sadjarska šola se skoraj gotovo prav kmalu preustroji v enoletno ter pride na njeno mesto višja^ ali srednja vinarska in sadjarska šola kot nadomestilo za zdaj 3 leta staro srednjo kmetijsko šolo, ki nima življenskih pogojev in se zato uki-
ne, nje učenci pa se porazdele na srednji kmetijski šoli v Križevcih in v Valjevu. Tako naglo preneha ustanova, kakor je bila prenagleno oživo-tvorjena navzlic pravočasnim resnim opozoritvam. Tudi napovedane reorganizacije na stari mariborski vinarski in sadjarski šoli se naj v pičlo odmerjenem času izvrše. Da bi bile uspešne! Ob pomanjkanju potrebnih sredstev razočaranja niso izključena. Važno je pri tem, da bo poleg višje ali srednje vinarske in sadjarske šole še nadalje obstojal dosedanji zavod, sicer samo kot enoletna šola, vendar z internatom. Tako bo kolikor toliko ustreženo raznim zahtevam, predvsem tudi upravičeni želji, da se ohrani stara vinarska in sadjarska šola pre-važnemu obmejnemu mestu Mariboru, dasi drugače v precej okrnjeni obliki. — Žmavc.
Dvoletna vinarska in sadjarska šola v Mariboru se namerava v najkrajšem času preustrojiti v enoletno šolo. Ako ostane dvoletna, kot je bila doslej, prično novo šolsko leto dne 15. septembra 1925 (torek), ako pa se medtem izpremeni v enoletno šolo, bo začetek novega šolskega leta za eno-letnike novince šele začetkom novembra 1925, sklep pa koncem oktobra 1926 z enomesečnimi počitnicami v avgustu. Pogoji za sprejem učencev novincev v enoletno kot dvoletno vinarsko in sadjarsko šolo so sicer popolnoma enaki. Šola ima internat za gojence. Oskrbnina za redne (privatne) učence v zavodu znaša mesečno samo 75 dinarjev. Sinovi nepremož-nih kmetovalcev so pa tudi te oskrbnine oproščeni v celoti ali do polovice ter se imenujejo potem državni učenci (stipendisti). Prošnje za sprejem je pošiljati ravnateljstvu drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 1. septembra 1925. Kako se prošnja napravi, odnosno opremi in vsi drugi pogoji za sprejem učencev so razvidni iz tiskanega prospekta (uredbe s programom), katera tiskovina se pošlje zanimancu proti prejšnjemu plačilu 5 dinarjev v gotovini in se nje takojšnja nabava nujno priporoča. Drugi listi se naprošajo za ponatis tega razpisa. Direktor Andrej Žmavc.
Vinarska šola v Mariboru. Z ukazom Nj. Vel. kralja od 27. julija t. 1. štev. 28.895/11. in na predlog gospoda ministra poljoprivrede in vod je rešeno: Da se sedanja srednja kmetijska šola v Mariboru, osnovana z ukazom od 24. avgusta 1921. 1. 20.765/11. pretvori v srednjo kmetijsko šolo za vinogradarstvo in sadjarstvo v Mariboru in da se državna vinarsko-sadjarska šola v Mariboru pretvori v enoletni tečaj za obuko kmetskih fantov v vinogradarstvu in sadjarstvu.
Iz medvodske okolice. Vsled skrajno neprimernih cen našemu mleku, ustanavljamo tukajšnji živinorejci mlekarsko zadrugo. Res je v današnjih težavnih gospodarskih razmerah težko pogrešiti primerno vsoto v obliki deleža, toda ne plašimo se tega, ker ta denar bode najbolje naložen. Od-pasti mora vsako strankarstvo kakor tudi osebni oziri. Pri tej prekoristni ustanovi smo dolžni sodelovati vsi živinorejci, zlasti oni, kateri prodajajo večje količine mleka. Kmetovalci, v zadružništvu leži naša rešitev!
Polovična vožnja za kmetski praznik v Krškem. Vsak udeleženec kupi na vstopni postaji cel vozni listek do postaje Videm - Krško in ga pusti žigosati z mokrim postajnim žigom. V Krškem se vozni listek ne sme oddati. Na veseličnem prostoru na Krškem polju dobi vsak udeleženec izkaznico, ki bo služila z obdržanim voznim listkom za povratek. Vožnja iz Ljubljane v Krško in nazaj stane Din 34-50.
Uboj. V Dramljah se je zgodil žalosten slučaj. L. 1922 je ušel iz ječe radi umora na 12 let obsojeni brat
Karla Dolgonoč. Mastnak Franc iz Dramelj (pri Št. Jurju ob južni žel.) ga je videl in to javil orožnikom, ki so ga ulovili in zopet spravili v ječo. Kari Dolgonoč tega Mastnaku ni hotel odpustiti. Vedno mu je grozil. V nedeljo 2. t. m. sta se sešla v krčmi Fr. Zdolška v Dramljah. Prišlo je zopet do prepira, na kar Mastnak pograbi nož in ga zasadi v nasprotnika, ki je kmalu izdihnil.
Značilna brošura. Pretekli teden je izšla v Ljubljani drobna brošura »Zakaj se ljudje branijo dohodnine?« — Brošuro je spisal in izdal finančni delegat g. dr. K. Šavnik. V njej se učeno razklada to in ono v obrambo današnje inkvizitorske finančne prakse v Sloveniji. Nam bi bilo mnogo ljubše, če bi g. delegat povedal, zakaj je iztisnil iz naših kmetov, obrtnikov in delavcev toliko milijonov več, kakor pa je to zahteval od njega, odnosno od finančne uprave v Sloveniji, Beograd. Radi bi tudi videli, ako bi odgovoril nekoliko na članke, ki so izšli nedavno v ljubljanskem »Narodnem Dnevniku«. S to brošuro se g. finančni delegat ni opral in nas ni prepričal, da je doslej ravnal prav. Finančna uprava v Sloveniji je uničila naše gospodarstvo in je vzrok precejšnje bede med načim podeželskim ljudstvom. Cele vasi so pri nas zarubljene, živina, pridelki, orodje itd., ker ljudje ne zmorejo davkov, ki so jih naložili brezumni uradniki, ki nimajo pravilnega vpogleda v težko življenje naših kmetov, malih obrtnikov in delavcev zato, ker se čutijo »gospoda« in so zato pretrgali vse vezi s preprostim ljud-pretrgali vse vezi s preprostim ljudstvom. Mi poživljamo to gospodo z g. finančnim delegatom vred, da storjene pomote in krivice popravijo sami, kajti prepričani naj bodo, da nam je dosedanjega slepomišenja z lepimi
besedami in teorijami več kot dovolj. Mi prav dobro vemo, kako se je delalo doslej. Doma lepe besede napram ljudstvu, napram uradništvu strogo zabičevanje iztirjati brezobzirno kar največ, a v Beograd poročanje, da se naj iztirja še to in ono. Tega kleče-plastva za »ordeni« in višjimi položaji na račun ljudstva naj bo eiikrat konec! Kdor tega ne razume, naj gre v Piškopejo, v Sloveniji smo teh ljudi že — siti.
Samomorov je bilo v Nemčiji v 1923. letu 13.288. Med samomorilci je izredno mnogo žensk in starih ljudi. Tudi posledica bede, ki je v Nemčiji zavladala po vojni.

»RADIO-BALSAMICA«
i zahvala poštovanom gosp. dr. Ivanu Rahlejevu.
Ja dole potpisani Mihajlo Kovačevič bla-godarim Vam najtoplije na izlečenju od reu-matizma u rukama, nogama i u svima telesnim zglobovima, zbog čega nišam mogao kre-tati ni nogama ni rukama, vee bio sam za-visan od tudje pomoči, čak nišam mogao da jedem ni da pijem, jer sam imao reumatizam u vratu i zglobovima. Nikakvo mi sredstvo nije pomoglo do sada, ali Vi sa Vašim lekom Radio- Balsamica u kratkom roku meni bo-lovi olakšali. Prvi put kada sam se namazao Vašim lekom Radio - Balsamica, bilo mi je mnogo teže i to bolovi su trajali ;f)Osle mazanja jedan sat još jače i potom su popustili te mi posle svakog mazanja bilo sve lakše. Sada mi je sasvi dobro, i zato Vam još jed-nom najtoplije blagodarim i svakom ču Vas bolesniku najtoplije preporučiti. Ja sam do sada utrosio četire flašice, a ova što mi ša-ljete sada to je peta. Sa odličnim, poštova-njem i opet blagodarim
Mihajlo Kovačevič s. r., Selo Ravnj z. p. Bogatič, Okr. Šabac.
Opštinski sud potvrdjuje istinitost (Pečat) Predsednik suda M. L. Djokič, s. r.
Lek protir reumatizma Radio-Balsamica izradjuje, prodaje i šalje uz doplatu Laboratorija Radio-Balsamica dr. Ivana Rahlejeva, Beograd, Kosovska ulica br. 43.
Ponosna sem
na svoje belo perila.
Kdor hoče imeti enako sftežno-belo perilo, mora uporabljati samo najboljša pralna sredstva. Tako sredstvo pa je samo .Gazela'-milo.

K ZBORU »POKRAJINSKE ZVEZE
! JUGOSLOV. VINOGRADNIKOV« V?
MARIBORU.
j Mi Slovenci se že od nekdaj premalo zanimamo za gospodarsko politiko. Tu slabost smo prinesli še iz bivše Avstrije v svojo novo državo. Pod Avstrijo smo bili vajeni, da so Nemci.zasedali vsa važna mesta v gospodarskih organizacijah, oziroma so se vselej uveljavili tako močno s svojim vplivom, da so skoraj povsod imeli vajeti izključno sami v rokah. Osobito velja to za vinogradništvo, ki je za velik del Kranjske in Štajerske živ-ljenskega pomena. In kaj vidimo? Danes, ko se nahajajo vinogradniki v najtežavnejšem položaju od preobrata sem, ni skoraj nobenega zanimanja, ako izvzamemo par častnih izjem, ki se jih lahko prešteje na prste!
Zbora »Pokrajinske zveze jugoslov. vinogradnikov« za Slovenijo, te važne organizacije, ki ima namen ščititi slovenskega vinogradnika in se bojevati za njegove pravice, se je dne 27. junija t. 1. v Mariboru udeležilo s strokovnjaki vred le okoli 50 oseb. S to klavrno udeležbo smo dali vinogradniki sebi moralno klofuto in najslabše spričevalo! Mesto cveta slovenskih vinogradnikov in sijajne manifestacije — prazen lokal. Kdo naj nas potem še vpošteva? Koliko rešpekta naj imajo hrvatski in srbski vinogradniki pred nami, ko nas preplavljajo s svojimi vini in nam hočejo vsiliti novi
vinski zakon, ki bi bil na korist ba-naških, toda v ogromno škodo slovenskih vinogradnikov? Ali ni sramota, ako so bile na zboru n. pr. Haloze ter drugi veliki vinarski okoliši zastopani le z eno osebo? Veliko okrajev pa sploh ni bilo zastopanih!
Slovenci smo pač zelo, zelo čuden narod! V Maribor nam je seveda predaleč in predrago, kadar gre za — gospodarsko zborovanje! — Toda cirkus in zverine, čiča in Žlahtiča jih je drvelo v Maribor na stotine občudovat in to ponovno! Na božja pota, različne tabore, da celo v Rim itd., tam nas gre seveda na tisoče, kakor da bi z božjim blagoslovom samim res bilo že vse doseženo. Ljubi Bog pa noče od nas samo zabav in molitev, on hoče tudi dela, in sicer — gospodarskega dela. Lenuhe in malomar-neže Bog ne blagoslavlja z veseljem! Amerikancem, Angležem, Francozom, Nemcem itd. se zategadelj že na tem svetu dobro godi, ker molijo in delajo, t. j. ker se gibljejo, organizirajo gospodarsko in niso zaspani. Le poglejmo sijajno zadružništvo, mogočne gospodarske organizacije, katere imajo vsi drugi prosvitljeni narodi! V Ameriki n. pr. proizvajajo n. pr. umetni dež, s katerim namakajo ob dolgotrajni suši z izvrstnim uspehom setvine. V Sloveniji seveda pa imamo še v 20. stoletju kraje in ljudi, da bi človeka takoj, ki bi njim kaj takega začel samo pripovedovati, proglasili za — brezverca!
Vso svojo narodnQ silo in organi-zatorično moč so Slovenci žrtvovali pod pritiskom in še žrtvujejo Slovenski ljudski stranki, kjer je naložena brezplodno za narod, pač pa črpa iz njega skupinica sleparskih politikov svojo materijalno korist. — Tovariši Slovenci, otresimo se od SLS, pa uporabimo svežo silo našega dobrega ljudstva, uporabimo to ogromno moč, ki je brezplodna v verigah SLS voditeljev, uporabimo jo na gospodarskem polju. Da postanemo druga Švica! V Švici ne poznajo več železnic na paro, ker imajo vse — električne! Ako si kupiš tam cigareto ali tobak, dobiš vžigalice zastonj po vrhu. Se razume, Švicarji niso imeli nikdar strank, ki bi se borile za vero, da zasužnija pod to pretvezo volilce, pač pa so imeli in še imajo stranke, katere se kosajo v gospodarskem delu. Švicarji tudi niso klerikalci-strankarji, oni so samo globoko verni kristjani, molijo kakor mi, imajo lepe cerkve itd. Ravno zato pa, ker ni bila njihova pamet nikdar zavita v klerikalno meglo, zato žive dandanes človeka dostojno življenje in so najsrečnejši in najbolj zadovoljni narod na svetu. Nam Slovencem se bo pa po zaslugah SLS-vodite-ljev godilo kmalu zopet tako, kakor nam pripoveruje neka stara kronika o Slovencu, ki je potoval na Ptuj, lupil gredoč jabolka, nazaj gredoč je pa lačen moral pobirati olupke! — In taki žalostni časi že trkajo na duri, <>ko se ne bomo zganili na — gospodarskem polju.
Pokr. savez jugoslov. vinogradnikov za Slovenijo v Mariboru naj bi bil nekak naš telefon, po katerem govorimo za naše pravice v Beograd. Zavedajmo se vinogradniki že enkrat tega in ne javkajmo samo, zakaj ni izvoza vina, zakaj je nova carinska tarifa taka, zakaj je to, zakaj je ono, a sami se pa ne zganemo! Torej dragi tovariši slov. vinogradniki! Prihodnjič z delom na dan, pridite s predlogi, prošnjami in pritožbami, zanimajte se bolj kot doslej in pristopite kot člani k »Pokr. zvezi jugoslov. vinogradnikov za Slovenijo« v Mariboru! Častna dolžnost vsakega slovenskega vinogradnika je, da je član te naše stanovske organizacije! Kdor ni član, hoče sebi in svojim tovarišemj-vinogradnikom slabo! Edino-le tem potom nam bo omogočeno varovati svoje pravice in zasi-gurati nadaljnji naš obstoj! —
Resolucije, ki so bile sklenjene na občnem zboru »Saveza jugoslov. vinogradnikov za Slovenijo«, podane na pristojna mesta, se pa glase:
1.	Ministrstvu poljoprivrede in voda, odelenje za poljoprivrednu nastavu,
Beograd.
Vinogradniki Slovenije, organizirani v pokrajinskem Savezu jugoslovanskih vinogradnikov ter zbrani na občnem zboru Saveza dne 27. junija 1925, iskreno pozdravljajo ustanovitev višje vinarske in sadjarske šole v Mariboru, ki je za napredek našega vinogradništva in sadjarstva velike važnosti. Istodobno pa se protivimo ukinitvi nižje vinarske in sadjarske šole v Mariboru, ki je nujnk potreba za našega kmfita-vinogradnika.
Vsled tega nam je čast predlagati ministrstvu, da blagovoli poleg višje šole za vinarstvo in sadjarstvo oču-vati tudi dvoletni ali vsaj enoletni nižji tečaj, ki bodi namenjen edino-le izobrazbi kmetskega naraščaja.
Omenjena kombinacija je mogoča pod enotnim vodstvom in že gospodarstvo šole zahteva omenjeni nižji tečaj.
2.	Ministrstvu poljoprivrede in voda, odelenje za vinogradarstvo i vočar-
stvo, Beograd,
Ker je nova carinska tarifa močno zadela poleg raznih kmetijskih potrebščin tudi vinogradniške in kletar-ske potrebščine, prosimo ministrstvo poljoprivrede in voda v imenu pokrajinske zveze jugoslovanskih vinogradnikov za Slovenijo, da se nove tarife za te predmete ukinejo, ali vsaj znižajo, ker so ravno vinogradniki navezani na marsikatere inozemske izdelke, ki se pri nas ne izdelujejo, oziroma po kvaliteti daleč zaostajajo za inozemskim blagom.
Da more ostati naše vinogradništvo na tem višku, na katerega se je povzpelo, oziroma da more napredovati z uspehom, je ukinitev, oziroma znižanje novih carinskih tarifov prepo-trebno.
3. Ministrstvu financ, Beograd.
Slovenski vinogradniki, zbrani na občnem zboru pokrajinske zveze jugoslovanskih vinogradnikov za Slo(-venijo dne 27. junija 1925, so odločno proti obdačenju ročnega dela kmetijskih delavcev, prav posebno pa še proti obdačenju njihovih naturalnih prejemkov, ker vse te izdatke mora nositi na koncu vendar-le posestnik sam, ki je že do sedaj preveč ob-dačen.
4
Jf" Razširjajte vselej in povsod zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti.
4. Finančnemu odboru narodne skupščine, Beograd.
V Sloveniji obstoja že drugo leto Pokrajinska zveza jugoslovanskih vinogradnikov, ki si je stavila za svoj cilj pospeševanje vinogradništva in čuvanje stanovskih interesov svojih članov in vinogradnikov sploh. Za uspešno delovanje vsakega večjega društva je pa neobhodno potrebno društveno glasilo.
Zaradi tega se obrača odbor Zveze na finančni odbor narodne skupščine s prošnjo, da podpre društvo s primerno letno podporo in mu omogoči izdajanje društvenega strokovnega glasila za vinogradništvo, ki je v Sloveniji posebno važnega gospodarskega pomena.
5. Finančnemu ravnateljstvu, Ljubljana.
Na občnem zboru Pokrajinske zveze jugoslovenskih vinogradnikov za Slovenijo v Mariboru dne 27. junija
1925 se je govorilo, da se baje vtiho-taplja na naše ozemlje velika množina italijanskega vina, ki se prodaja potem pri nas kot dalmatinsko vino.
Ker je zvezina glavna naloga, da povsod čuva interese vinogradnikov, si dovoljujemo opozoriti Vas na to in prositi, da se v pozitivnem slučaju potrebno ukrene.
Emeran Stoklas.
OBIRAJMO SEME ZA SETEV.
Kaka razlika je pri letošnjem pridelku žita, zlasti pri pšenici, o istem kraju v raznih legah z enako zemljo, bi človek ne verjel, če bi to ne videl.
V obče je letos pšenica prav dobro uspela, pričakuje se povprečno 8-kratni pridelek posevka, vendar pa se dobijo mnogi kmetovalci, ki bodo imeli tudi 10-kratno, da celo 14-kratni pridelek na ha; to znaša v tem slučaju 14-40 qu odnosno 18—25-20 qu
Ekonom, Osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, naznanja tužno vest, da je njen član načelstva, gospod
" IVAN ŠTRUMBL
posestnik, bivši glavni odbornik Kmet. družbe za Slovenijo itd.
umrl dne 5. avgusta ob pol 4. uri zjutraj po kratki in mučni bolezni.
Pogreb se je vršil dne 6. avgusta ob 17. uri popoldne iz hiše žalosti na Igu na tamkajšnje pokopališče.
Ljubljana, dne 6. avgusta 1925.
Ekonom, Osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani.
za ha. Tudi kvalitativno je pšenica prav dobra, en hI bo povprečno tehtal 76 kg. Vendar pa se opaža, da bo pridelek jako plevelast, osobito ljulike je mnogo; po nekod skoraj do M.
Čas mlatve se bliža. Naša skrb naj bo sedaj, da ši pripravimo in nabavimo najboljše seme za setev. V kolikor si ga nismo sami že na njivi oziroma iz snopov odbrali, skrbimo in pazimo vsaj sedaj predvsem na to, da se bo odbralo za seme popolnoma čisto, najbolj debelo, klenasto in kali-vo zrnje ter da bo odgovarjalo glede uspevanja popolnoma dotičnim podnebnim in zemeljskim (talnim) raa-meram. Na najlažji in najbolj praktični način se semensko zrnje čisti s tri-jerji.
Naloga vseh činiteljev kakor: kmetijskih strokovnjakov, kmetijskih organizacij, društev in kmetijske družbe podružnic ter posameznih naprednih kmetovalcev je, da vsak v svojem okolišu skrbi in poišče semensko žito — najboljše izmed dobrega — ter ga skuša vsaj v dotičnem okraju raz-pečati. Gledati je na to, da bo imel tak producent čimvečji trgovski efekt in da se mu to delo v istini bode izplačalo. Znano je, da dobro seme ni nikdar predrago. Če se bomo zanašali v tem oziru na tujezemstvo in njene semenogojske postaje, bomo doži-.veli še marsikatero razočaranje, in sicer toliko časa, dokler ne bodo domače na novo osnovane semenogojske postaje producirale semena, ki bodo v vsakem oziru popolnoma odgovarjale našim razmeram.
Za enkrat bi bilo važno, da se stvar resno vzame v roke in skuša dognati predvsem: 1. ime producentov najboljšega semena; 2. izbira in razstava vzorcev z navedbo cene in količine; 3. ugotovitev kvalitete (event. ime semena) upoštevajoč pri tem podnebne, krajevne in zemeljske (talne) razmere, kjer bi isto najbolje uspevalo; 4. skrb za čistost semena in za čim več je razpečavanje istega; 5. temeljit poduk o razkuževanju semena in racijonalni
uporabi umetnih gnojil — opozoritev na največje napake pri setvi.
Fr. Kafol.
* * *
Drobtine. V kratkem stopijo v veljavo novi železniški tarifi, ki bodo znatno zvišani.
Živinski semenj v Ljubljani dne 5. t. m. Obisk dober, prigon srednji. Mnogo se iščejo težji biki. Prav lahko se proda pitana živina. Cene: Voli re-jeni 8—9 Din, za vprego 7.50—8; krave rejene 6—7, klobasarice 3—4; teli-ce rejene 7—8, biki rejeni 8—9, lahki 7—8; teleta živa težja rejena 9.50—10, lažja 8.50—9; prašiči peršutarji 12 do 13, zaklani 17.50—18; teleta zaklana 14—14.50; plemenski prašiči komad 100—200; krave s teleti 2500 do 5000 dinarjev.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na
svinjski sejem dne 7. avgusta se je pripeljalo 230 svinj in 1 ovca. Cene so bile sledeče: Prašički 5 do 6 tednov stari 85—129 Din, 7—9 tednov 150 do 220, 3 do 4 mesece stari 250—300, 5 do 7 mesecev 350—450, 8 do 10 mese-
cev 600—720, 1 leto stari 750—850. Za kg žive teže se je plačevalo 12 do 14.50, za kg mrtve teže 15—17.50 Din. Prodalo se je 131 svinj.
Tržne cene v Mariboru dne 1. avgusta. Kg govejega mesa 10—19 Din, vampov 6—8, teletine 12.50—19, svinjskega mesa 15—22.50, jeter 12 do 15, ledvic 15—20, hrenovk 32—34, krakovskih klobas 38—40, kranjskih klobas 36—38, konjskega mesa I. 9 do 10, II. 6.50—8, goveje kože 16—18, telečje kože 25, svinjske kože 7—7.50, piščanec komad 25—30, kokoš 30—40, liter mleka 2.25—3, smetane 11—13, jajce komad 1—1.25, kg belega kruha 7, črnega kruha 6, jabolj 5—7, sliv 3 do 6, marelic 12—20, breskev 16—22, hrušk 2—6, pšenice 4—4.50, rži 3.50 do 4, ječmena 2.25—3, ovsa 4, koruze 2.50—3.50, pšenične moke št. 0 6.75, koruznega zdroba 4—5, q sladkega sena 50—60, m3 trdih drv 175—200, premoga trboveljskega 44—55, velenjskega 27—30, komad zgodnje sa-late 0.25—1, glavnate salate 0.25 do 1 Din.
V nenadni in neizmerni žalosti naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena mamica, gospa
Tončka Kulovec roj. Znane
43 let stara v torek dne 11. avgusta ob pol 2. uri zjutraj po kralki mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti umrla.
Pogreb drage blagopokojnice bo v četrtek dne 13. avgusta ob pol 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Vavto vas. |
teli |i . ...» - - : HI! Š§2S Ivan Kulovec, soprog.
Beti, Marica, Anica, Stanko, Franci, Elica, Ciril, Metod, Cvetka
otroci.
.ib- -
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
uiiiiiniiiiifiEUJiin
IIlliil!HI!!M!ili!a

Marijin fr p štev. S
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ier jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po
dogovoru. — Podeljuje proti dobremu poroštvu ©sebne, trgovske in obrtne, posebno kratkoročne kredite.
Priporočamo

vsem našim cenj. čitateljem, tla si naroče
I »vv
Lamsce
godenoin negodeno kupuje v vsaki množini = T e R I r, N 1 c A =
Anton Šinkovec, 2:
Grosuplje.
jfflb^ Fižol
^^^^^ vseh vrst,
MM gobe, repno seme, kumno, mrav-ljinčna jajca in druge pridelke kupuje
SEVER & K0MP., LJUBLJANA. Cene sporočimo na zahtevo.
ISoctfite u Sofesotlcol
DocijiSe u SoSsoticuI
L Opšti Veliki Vašar i izložba u Subotici
etvara se 22, aiigiista, a zakisucuie se 31 augusta o, g.
Veliki privredni vašar I
Stalne legitimacije daju posetiocima pravo na povlasticu od 50% na željeznicama Kraljevine S1IS, čehoslovačke, Rumunije, Italije i Madjarske, isto i na parobrodima Kraljevine SHS.
Legitimacije za izložbu i vašar mogu se nabaviti u državi: kod svake trgovačke i zanat-lijske komore, kod svakog večeg novčanog zavoda, u inozemstvu pak: kod svakog konzulata i trgovačkog zastupstva Kraljevine SHS i banaka.
Svaki posetilac izložbe besplatno je osiguran protiv telesne ozlede.
Dodjile u Suboficu!
Dodjlte 11 Suboficu!
Dalmatinski ia porttend temeni
svetovne znamke
(TourV
r-^.r-' —v-- >--..•-
V zalogi pri
SPAGO
dreto in vse Trste vrvar-skih izdelkov ter v to itroko spadajoče blago dobite v skladišču
„K0N0PJUTA" u Ljubljani,
Gosposretska t.
~TTs riTiTTiTiTiTTTiTiTjTrTs niiiiiiiiiiiiiuiiiii
TRD.- ItfDUSTlJSKU KLIliU DRSŽBA
^EKONON
i«
osrednja gospodarska žedfuga Ljubljani, r. z. z o. z.
ječmen in rž
v vsaki množini kupuje po najvišjih cenah Ivrdka
IVAN PESTOTNIK IN DRUG, LJUBLJANA
Resljeva cesta štev. 3. — Telefon štev. 949.
SIMON DREGORCltEVft ULICA 13.
TELEFOB M 552. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
Tiska knjige, časopise, letake, poset-nice, razglednice, kuverte, brošure, račune, pravila, cenike, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine v eni ali :-: več barvah. :-: LASTNA KNJIGOVEZNICA. llllllllllllllllllllllllllllllllllllHfflmiiil
Najcenejše • strešno kritje!
Združene opekarne d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 13.
preje
VIDIC - KNEZ TOVARNE NA VIČU IN BRDU
nudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in lidno opeko. — Na željo »e pošlje takoj popi« in ponudba!
Največje vrtnarsko podjetje a Jugoslaviji
Džamonja in drugovi, dr. z o. zav,, Maribor.
i
Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitejših vrstah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tudi cepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasno grmovje in drevje imamo celo leto. — Zahtevajte cenike!
Agrarni biro
L agr. A. Jamnik,
Šelenburgova ulica 7, I. nadstropje (v hiši Jadransko-Podunavske banke).
Strokovni nasveti, preskrbovanje vseh kmetijskih potrebščin, strojev, gnojil itd. najbolj in edino varno zajamčeno glede dobrote ter izvirnosti in brezpogojno ceneje kot kjerkoli (po tovarniških cenah), pomoč pri vnovčevanju kmetijskih proizvodov. —-Posredovanje pri nakupu in prodaji zemljišč in pri iskanju posojil. Pouk v kmetijskih davčnih zadevah. Strokovnim vprašanjem je za odgovor priložiti 22 Din (8 lir), če kdo želi kaj kupiti potom Agrarnega biro-ja, priloži pismu za odgovor 2 dinarja.
i Euiao
I ^m-im •••
m......
lil, Si s
f(l

ivaini stroj! m Kiiesa soie
OSIP PETTELINC-a
Ljubljana
(blizu PreSernovega spomenika ob vodi)
znamke GUtlMf, PflOIM SO fllllSf
za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Pouk t vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija.	Delavnica na razpolago

I osrednja gospodarska zadruga j
! Maribor j
• •
• •
I	i
! Izvoz sadja, krompirja in }
• •
I drugih kmetskih pridelkov j
j preskrba kmetijskih in
I gospodarskih potrebščin, i
! j
i Prostori v Meljski ulici 12 na dvorišču \
|	(prej „Orlenl").	f
: .............................j
Lepo posestvo
oddaljeno 15 minut od postaje Straža na Dolenjskem, obsegajoče okrog 33 oralov zemlje, hišo, v kateri je ko-vačnica s kompletnim kovaškim orodjem, velik sadni vrt v sredini vasi, 6 njiv, travniki, 2 vinograda, okrog 20 oralov lepega gozda, se ugodno proda vsled smrti lastnika. Hiša leži na zefo ugodnem prostoru ob Krki, in je pripravna za vsako obrt, ker v veliki vasi ni mkake gostilne in prodajalne. Oddaljenost od Novega mesta 1 uro, od Dolenjskih Toplic pol ure. Proda se tudi samo en del posestva. - Pojasnila daje Vinko Dular, lesni trgovec, Straža.
Otroške majce, kopalne hlače, nogavice v vseh barvah, uzor-časte flor in patent žepni robci, brisalke, klot v vseh barvah, platno, šifon, kravate, jedilno orodje, vilice, nože, žlice zajemalke, alpaka, aluminium in pocinkane, palice, nahrbtnike, sukance, parfume, razna mila. Potrebščine za šivilje, čevljarje, krojače in sedlarje. — Cepilne nože, škarje za trte, britve
najcenejše edinole pri
poleg Prešernovega spomenika ob vodi
Ljubljana Telefon 913.
ofiiiiiiiiiiiiiHiiiuiuimuiiiniuuiiiumi
Odgovorni urednik: MILAN MRAVLJE.
Katiinila tiikarna >Merkur<, trg.-ind. d. d. v Ljubljani.