Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik Letno porocilo 2010 UVOD 3 PROGRAMI IN DEJAVNOSTI CENTRA ZA SLOVENŠINO KOT DRUGI/TUJI JEZIK 4 Slovenšina na tujih univerzah 5 Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 23 Simpozij Obdobja 36 Teaji slovenšine 39 Izpitni center 45 Izobraževanje 49 Založniška dejavnost 51 Raziskovalni in aplikativni projekti 54 Poroilo o usklajevanju programa Slovenšina za tujce s Skupnim evropskim jezikovnim okvirom 56 OBJAVE V MEDIJIH 59 BIBLIOGRAFIJA STROKOVNIH DELAVCEV CENTRA 74 Programi in dejavnosti Centra za slovenšino kot drugi/tuji jezik Predstojnik: red. prof. dr. Marko Stabej Vodja strokovne službe CSD/TJ: dr. Ina Ferbežar Program oz. dejavnost Financiranje programa oz. dejavnosti Strokovni delavci Financiranje strokovnih delavcev Slovenšina na tujih univerzah Predsednica: izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosi MVZT dr. Mojca Nidorfer Šiškovi (vodja programov) Damjan Huber MVZT Seminar slovenskega jezika, literature in kulture Predsednica: red. prof. dr. Vera Smole Simpozij Obdobja Predsednica: izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosi Izpitni center lastna sredstva dr. Ina Ferbežar (vodja programa) Petra Likar Stanovnik (od julija 2010) Lidija Jesenko (poslovna tajnica) MVZT, lastna sredstva Teaji slovenšine lastna sredstva in štipendije MVZT, Urada Vlade RS za Slovence po svetu, CMEPIUS-a in Zavoda za šolstvo RS doc. dr. Nataša Pirih Svetina (vodja programa) Tanja Jerman (vodja lektorjev, do februarja 2010 nadomeša Staša Pisek) Branka Gradišar Damjana Kern Jana Kete Matii (do julija 2010 nadomeša Petra Likar Stanovnik) Mihaela Knez lastna sredstva, MVZT Izobraževanje lastna sredstva doc. dr. Nataša Pirih Svetina (vodja programa) Mihaela Knez lastna sredstva, MVZT Založništvo lastna sredstva, MVZT Mateja Lutar MVZT Projekt Uspešno vkljuevanje otrok, uencev in dijakov migrantov v vzgojo in izobraževanje (ESS) Evropski strukturni skladi, MŠŠ, lastna sredstva Mihaela Knez (vodja projekta) Damjana Kern Matej Klemen Tjaša Ali (do marca 2010) Katja Kralj (od marca 2010) Evropski strukturni skladi, MŠŠ Dodatne dejavnosti Centra za slovenšino kot drugi/tuji jezik Redno izobraževanje za lektorje in izpraševalce Znanstvena in razvojno-aplikativna dejavnost – Projekti – TEMPUS IV – MaFoLaC – Uni nart za dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture v tujini za otroke predšolske, osnovnošolske in srednješolske starosti Praksa na Centru za slovenšino kot drugi/tuji jezik – Tetyana Strashevska – Melanie Geckl Slovenšina na tujih univerzah izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosi dr. Mojca Nidorfer Šiškovi, Damjan Huber Splošno o programu V študijskem letu 2009/10 je na tujih univerzah delovalo 56 slovenistik, na 23 univerzah je imela slovenistika status diplomskega študija, na mnogih od teh univerz sta potekala tudi magistrski in doktorski študij. Na lektoratih in študijih slovenšine se je slovenšino uilo oz. jo študiralo 1958 študentov. Program Slovenšina na tujih univerzah (STU) je v letu 2009/10 vkljueval 58 uiteljev slovenšine v tujini: 31 uiteljev, zaposlenih na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (FF UL), in 23 uiteljev, ki so zaposleni na tujih univerzah ali so imeli pogodbo s FF UL. Predavanja iz slovenskega jezika, literature in kulture je na univerzah v tujini izvajalo ve kot 35 tujih uiteljev, ki so tudi mentorji študentom pri diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah. Slovenšina na tujih univerzah 2 Spremembe na lektoratih Ob zakljuku študijskega leta 2009/10 je med zaposlenimi lektorji prišlo do precejšnjih in kadrovske zadeve sprememb, v okviru katerih so delovna mesta zamenjali naslednji uitelji: z delom na Univerzi v Beogradu je zakljuila Zvonka Kajba, tja pa se je z Univerze v Zagrebu prestavila Andreja Ponikvar, ki je v Zagrebu pouevala zadnjih pet let. Nadomestila jo je Ivana Petric Lasnik, prav tako po petih letih uiteljskega dela na Univerzi v Nottinghamu. Novi lektor v Nottinghamu je postal Jernej Kljuevšek, ki je bil pred tem dve leti, kot prvi lektor iz Slovenije, zaposlen na novo ustanovljenem lektoratu na Univerzi Ivana Franka v Lvovu. Za delo v Lvovu je bil preko razpisa izbran novi lektor Primož Lubej. Vzpostavili smo stike z dr. Boštjanom Dvoakom, ki dela na Univerzi v Berlinu in že ve let pouuje tudi slovenšino. V zaetku študijskega leta 2010/2011 je zael delovati tudi obvezni izbirni lektorat na Univerzi v Kijevu, kjer lektorske ure izvaja doktorantka slovenistike dr. Inga Yarova, predavanja iz slovenske literature pa dr. Olena Dzjuba - Pogrebnjak, ki je prav tako doktorirala s slovenistino temo. Lektorji v poroilih poroajo o kadrovski problematiki in spremembah statusa slovenistike: septembra 2010 je Filozofska fakulteta v Bratislavi objavila seznam študijskih smeri in programov za študijsko leto 2011/2012, na katerem se nahaja (za nas) težko priakovana študijska smer Srednjeevropske študije. Slovenš ina bo eden izmed glavnih predmetov, kar pomeni, da se bo povealo število ur, namenjenih pouevanju slovenskega jezika, slovenske književnosti in zgodovine, slovenskih realij. Na zaetku septembra so se na Oddelku za slovanske lologije zaeli pogovori o akreditaciji novih študijskih programov, med katerimi naj bi bil tudi lološko naravnan študij slovenšine. V zakljuni fazi so priprave, vezane na magistrski program štirih univerz (Krakova, Bratislave, Prage in Ljubljane) joint degree. Na slovenistiki v Brnu pogrešajo habilitiranega profesorja za jezik, saj mora vsa predavanja iz jezika izvesti lektor. Zadnji dve leti problem rešujejo z izmenjavo uiteljev, tako je novembra 2009 v Brnu gostoval dr. Marko Juvan. Zaradi velikega izpada ur ob 5-tedenski študentski zasedbi Filozofske fakultete v Buenos Airesu v študijskem letu 2011 ne bodo razpisali vpisa v zaetniško skupino lektorata, temve bodo dodatno leto lektorskih vaj omogoili slušateljem, ki so bili na lektorat vpisani že v študijskem letu 2010. Asistentu za slovensko književnost dr. Andreasu Lebnu na Dunaju je maja 2010 potekla pogodba, izbira novega asistenta/ nove asistentke pa se je zavlekla do konca leta 2010, zaskrbljujoe so se spremenili tudi razpisi za gostujoo profesuro, saj je bil razpis objavljen za južno slavistiko, slovenšina pa je navedena kot prioriteta. Z oktobrom 2010 se je z dunajske slovenistike v Gradec na mesto rednega profesorja za slovensko književnost premestil dr. Andreas Leben. V Granadi se je status slovenskega lektorata v študijskem letu spremenil, saj je slovenšina postala eden izmed jezikov, ki ga lahko študenti uvrstijo v študijski program kot tretji tuji jezik s 120-urnim programom (24 kreditnih tok). V Pekingu se lektorat hitro razvija, zaenkrat v obliki izbirnega predmeta za študente razlinih študijskih smeri, univerza pa se je že odloila vpeljati program slovenskega jezika in kulture v obliki rednega štiriletnega študija, zato hkrati z izvajanjem izbirnega lektorata poteka pripravljanje na postavitev rednega programa, ki naj bi bil vpeljan v roku dveh ali treh let. V Pragi bo slovenšina poleg rednega statusa prvega jezika diplomskega študija postala tudi drugi (tj. izbirni) jezik zainteresiranih udeležencev novoakreditiranega magistrskega študija. Na slovenistiki v Rimu je vse bolj peree dejstvo, da univerza ne razpiše mesta habilitiranega profesorja za slovensko literaturo. Predavanja iz tega predmeta zdaj prostovoljno opravlja prof. Marija Bidovec, sicer zaposlena na univerzi v Vidmu, zato smo se v letu 2010 intenzivno lotili reševanja te problematike: maja 2010 je bil sestanek predstavnic Centra za slovenšino kot drugi/ tuji jezik (CSD/TJ) dr. Alojzije Zupan Sosi in mag. Mojce Nidorfer Šiškovi ter lektorice Sanje Pirc s predstojnico oddelka dr. Emanuelo Sgambati v Rimu in nato še sestanek s predstavniki slovenskega veleposlaništva v Rimu. Junija 2010 je bil Gregor Šuc s slovenskega Slovenšina na tujih univerzah veleposlaništva v Rimu na sestanku z rektorjem La Sapienze, kjer je bilo reeno, da univerza želi okrepiti svojo slavistiko s profesorjem za slovenski jezik. Resnost namere so pokazali tudi s tem, ko so skupaj s predstavnikom slovenskega veleposlaništva zaprosili za uradni sestanek na italijanskem ministrstvu za šolstvo, ki je pristojno za dodelitev nannih sredstev. Prizadevanja se bodo nadaljevala tudi v letu 2011. V Sankt Peterburgu je zaradi sprememb v študijskem sistemu univerze in uvajanja novih magistrskih programov z vejim številom izbirnih predmetov slovenšina postala izbirni predmet za študente magistrskih študijev »slovanska lologija« in »slovanski jeziki«. Tako so diplomanti ešine, ki so študirali slovenšino kot drugi slovanski jezik, to izbrali kot izbirni tuji jezik v okviru magistrskega študija. V Trstuje s študijskim letom 2009/10 na Fakulteti modernih jezikov za prevajalce in tolmae slovenšina postala po statusu namesto 2. jezika 3. jezik, saj je habilitirana profesorica dr. Marija Pirjevec odšla v pokoj, novega razpisa pa ni bilo. 2.1 Diplomska, magistrska V Vidmu je Rafaela Brandolin magistrirala s temo Le abe popolari slovene alla luce in doktorska dela iz della Morfologia della aba di Vladimir Propp, v Bielsku Biaa je bilo v preteklem letu 15 slovenistike (iz poroil diplomskih nalog, v Bratislavi je Simona Vojtušová napisala diplomsko nalogo Problematika uiteljev) prevajanja kratke zgodbe Vrata slovenskega avtorja Janija Virka v slovaš ino, v Gentu je iz slovenšine diplomiralo pet študentov, od tega štirje iz slovenske zgodovine in slovenskega jezikoslovja, z naslednjimi temami: Melanie Vanoverberghe Slovenska pot od monarhije do kraljevine, Mathias De Meyer Nemci v Sloveniji med obema vojnama, Jasper Vanhee Slovenska manjšina v Avstriji, Liesbeth Schatteman Primerjalni razvoj fonetike in morfologije v slovenskem jeziku. V Krakovu so imeli dve slovenistini diplomi, in sicer Dvojina v slovenšini in V iskanju identitete, Ženska v romanih Brine Švigelj Merat, v Parizu sta magistrski nalogi oddali Claire Bevc in Pierre-André Ovigne, doktorsko nalogo pa je zagovarjala Pauline Fournier: Pesmi štirih. Analiza, prevod in opredelitev slovenske pesniške zbirke. V Trstu sta slovenistini diplomi napisali Ivana Pintar in Jana Cigoj, v Varšavi Iwona Bagieska nalogo z naslovom Historyczno-kulturowe uwarunkowania stosunku Soweców do Kocioa Katolickiego (Vpliv zgodovinskih in kulturnih dejavnikov na razvoj odnosa Slovencev do katoliške Cerkve), Kamil Gontarz Sowecy karynccy w procesie ksztatowania si soweskiej tosamoci narodowej (Koroški Slovenci in oblikovanje slovenske narodne identitete) in Marta Cmiel Wybrane sowianskie parafrazy Antygony Sofoklesa z drugiej poowy XX wieku (Izbrane slovanske parafraze Sofoklejeve Antigone iz druge polovice XX. stoletja). 3 Izobraževanja in delovna V okviru programa STU in CSD/TJ smo organizirali tri tradicionalna delovna sreanja in sreanja uiteljev ter izobraževanja za uitelje: novoletno (22. in 23. decembra 2009), junijsko (29. in 30. 6. 2010) priprava novih uiteljev izobraževanje CSD/TJ ter osrednje delovno sreanje uiteljev STU pred zaetkom novega študijskega leta, tj. dvodnevno sreanje in izobraževanje 26. in 27. avgusta 2010. Za novega uitelja v Lvovu Primoža Lubeja smo na CSD/TJ pripravili celovito usposabljanje in pripravo na delo na lektoratu pred odhodom na tujo univerzo. Udeležil se je junijskega izobraževanja za uitelje slovenšine kot drugega/tujega jezika in ve dni hospitiral pri izkušenih lektorjih na lektoratih v okviru 46. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. Dopoldne pred avgustovskim sreanjem pa je imel še splošno pripravo za delo na lektoratu. 4 Obiski na lektoratih Maja 2010 sta predsednica programa STU dr. Alojzija Zupan Sosi in vodja programa STU mag. Mojca Nidorfer Šiškovi v sodelovanju z lektorico slovenšine Sanjo Pirc obiskali slovenistini lektorat na Filozofski fakulteti Univerze La Sapienza v Rimu. Obisk je bil usmerjen v reševanje pereega položaja pomanjkanja habilitiranega uitelja za slovenšino, zato je bilo na to temo organiziranih ve sestankov na oddelku za slavistiko s predstojnico dr. Emanuelo Sgambati, s prof. Marijo Bidovec, ki trenutno brez pogodbe in plaila izvaja predavanja iz literature, ter s slovenskim veleposlaništvom v Rimu, z odpravnikom poslov Gregorjem Šucem in prvo sekretarko Nino Kodelja. Na sreanju s študenti slovenisti je imela dr. Alojzija Zupan Sosi predavanje iz sodobne slovenske literature, mag. Mojca Nidorfer Šiškovi pa je predstavila dejavnosti CSD/TJ. Prav tako v maju sta se predstojnik CSD/TJ dr. Marko Stabej in strokovni sodelavec programa STU Damjan Huber udeležila dvodnevnega sre anja študentov in lektorjev slovenšine na nemških univerzah, ki je potekalo na slovenskem veleposlaništvu v Berlinu. Sreanje se je zaelo s predavanjem dr. Marka Stabeja, nadaljevalo pa z okroglo mizo, na kateri so sodelovali predstavniki nemških inštitucij in medijev, ki se pri svojem delu sreujejo s Slovenijo (Barbara Oertel, urednica zunanjepolitine redakcije za Vzhodno Evropo pri dnevniku TAZ, Aylin Rieger, vodja berlinske enote Evropske mreže za literaturo in knjige (TRADUKI), Alexandre Mangel, urednica na Deutschlandradio Kultur). Sledil je pogovor o prihodnosti pouevanja slovenšine na nemških univerzah, ki so se ga udeležili veleposlanik RS v Berlinu Mitja Drobni, konzul Matjaž Marko, diplomat, pristojen za Financiranje in podpora programu STU ter stiki z institucijami kulturo na veleposlaništvu v Berlinu Marko Štucin, dr. Marko Stabej, Damjan Huber ter lektorji slovenšine na nemških univerzah, in sicer dr. Boštjan Dvoak (Berlin), Monika Pemi (Hamburg), Marjanca Jerman (München), Slavo Šerc (Regensburg), Mojca Šoštarko (Tübingen). Prvi dan se je zakljuil z literarnim veerom, na katerem sta se predstavila slovenska pisatelja Nataša Kramberger in Nejc Gazvoda, ter koncertom glasbene skupine Melanholiki. Drugi dan sreanja je bil namenjen pogovoru o praktinih vprašanjih glede bivanja, študija in dela v Sloveniji (Marko Štucin, Matjaž Marko), Damjan Huber pa je predstavil dejavnosti CSD/TJ. V juniju je Fakulteto za evropske študije Univerze za tuje jezike v Pekingu obiskala delegacija s FF UL z dekanom dr. Valentinom Bucikom. Med drugim so se sreali s študenti slovenistinega lektorata in se pogovarjali o njegovem razvoju v študij. Oktobra je delegacija s FF UL obiskala Filozofsko fakulteto Univerze M. Lomonosova v Moskvi, kjer so se pogovarjali o perei temi študija slovenšine, saj moskovska fakulteta v letu 2010 ni razpisala študija slovenšine, kot je bilo predvideno (študij je razpisan samo vsakih 5 let), in zagotovila ustreznega statusa slovenski lektorici Katarini Ogrinc. V zaetku decembra smo v okviru projekta Svetovni dnevi sodobne slovenske literature predstavniki STU soorganizirali literarni veer z Andrejem E. Skubicem in se ga udeležili na Filozofski fakulteti Univerze v Padovi. Ob obisku je bil tudi sestanek s profesorjem slovenšine dr. Hanom Steenwijkom o delovanju slovenistike. Padovanska univerza slovenšino podpira in vsako leto razpisuje študij slovenšine. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT), ki nancira program STU in je zanj pristojno, je v zadnjih nekaj letih z zviševanjem sredstev omogoilo obutno izboljšanje materialnega položaja uiteljev STU ter razvoj dejavnosti programa in širitev mreže lektoratov. V letu 2010 zaradi recesije ni bilo odobreno nikakršno širjenje programa, MVZT pa je jeseni celo napovedalo zmanjšanje sredstev v letu 2011 za 500.000 evrov in posledino krenje programa. Zaradi nenapovedanega dejanja in naina predloga Vladi RS smo v okviru nosilca programa s podporo senata FF UL poslali dopis ministru Gregorju Golobiu in o tem obvestili tudi lektorje in partnerje programa, kulturne institucije ter medije. Odziv je bil izreden, saj so vsi izrazili svojo podporo programu in se izrekli proti ukinjanju lektoratov slovenšine na univerzah v tujini, ki zelo uspešno delujejo in predstavljajo Slovenijo. (O tem gl. ve tudi v poglavjih Status programa STU in Objave v medijih.) Posledino je decembra 2010 MVZT oblikovalo medresorsko delovno skupino, v kateri je 7 lanov: z MVZT dr. Stojan Soran, generalni direktor in predsednik skupine, dr. Meta Dobnikar, vodja sektorja za VŠ, in Andrej Kotnik, sekretar, z Ministrstva za kulturo dr. Stojan Pelko, državni sekretar, z Ministrstva za zunanje zadeve Jaka Miklavi, z Ministrstva za nance Simona Jerman ter z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak. Na seje pa sta v delovno skupino vabljeni kot predstavnici nosilca tudi dr. Alojzija Zupan Sosi in mag. Mojca Nidorfer Šiškovi. Naloge medresorske skupine so predvsem naslednje: pripraviti nacionalne smernice za dolgoroni razvoj in delovanje mreže lektoratov, povezati zainteresirane resorje in urediti nanciranje, predlagati možne rešitve zagotavljanja manjkajoih nannih sredstev. Predloge mora skupina oblikovati do marca 2011, da jih bo obravnavala Vlada RS. Prav tako še vedno ostaja nerešen nain nanciranja dejavnosti, saj je bila v letu 2010 višina zneska, s katerim razpolaga program STU, znana šele v juniju, zato je nartovanje dejavnosti in dogovarjanje s tujimi univerzami zelo oteženo. FF UL program sicer zelo podpira z zagotavljanjem rednih pla zaposlenim in tako pomaga pri nemotenem delovanju programa, a bi bilo treba program umestiti v redno vsakomeseno nanciranje MVZT. Tako bi tudi omogoili ustreznejše nartovanje porabe denarja in delovanja programa. Da je delovanje programa STU uspešno, gre zahvala tudi Ministrstvu za zunanje zadeve, posebej Sektorju za mednarodno sodelovanje v kulturi in slovenski diplomatski mreži, ki z lektorati odlino sodeluje. Mnogo slovenskih diplomatskih predstavnikov je v preteklem študijskem letu obiskalo lektorate oziroma se srealo z vodstvi tujih univerz, sodelovalo pri kulturnih prireditvah in pripravilo sprejeme. Zadnja leta se je izredno izboljšalo tudi sodelovanje pri skupnih kulturnih projektih (gl. tudi Kulturne dejavnosti po lektoratih), predvsem pa je bil program deležen velike podpore ob napovedanem zmanjševanju denarja in krenju mreže lektoratov. V preteklem letu smo intenzivno sodelovali z Javno agencijo za knjigo RS, kjer so za lektorate zbrali ve kot 500 knjig, in z drugimi organizacijami, zlasti v okviru projekta Svetovni dnevi. Uitelji v tujini redno sodelujejo z društvi Slovencev v najbližjih krajih in s slovenskimi gospodarskimi predstavništvi. Slovenšina na tujih univerzah Vsi uitelji so v svojih poroilih pohvalili vsestransko podporo programa STU in CSD/TJ v smislu organizacijske podpore, pomoi pri projektih, nakupu knjig in drugih gradiv za študente ter organizacije kakovostnih sreanj in strokovnih izpopolnjevanj, ki so zanje organizirana trikrat letno. Prav tako uitelji zelo cenijo štipendije, ki jih prispeva MVZT za udeležbo študentov in uiteljev slovenistike iz tujine na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture (SSJLK), ki je organiziran na visoki strokovni ravni in z bogatim programom. Študentom slovenšine na tujih univerzah omogoajo, da se s slovenšino podrobneje seznanijo v Sloveniji in poslušajo predavanja strokovnjakov slovenistov ter vzpostavijo strokovne in kulturne stike, ki jih ponujajo kljune institucije v glavnem mestu Slovenije. 6 Status programa STU V letu 2010 je bil osnutek Zakona o izvajanju programa Slovenšina na univerzah v tujini, ki ga je v letu 2009 pripravila posebna delovna skupina s pravnico mag. Natašo Belopavlovi, obravnavan na 85. seji sveta programa STU, 9. aprila 2010 (za ve gl. poroilo o programu 2009), kjer so ga lani, z nekaj spremembami, potrdili. V zaetku septembra je MVZT na sejo Vlade RS nenapovedano predlagalo gradivo, s katerim je Vlado seznanilo s pomanjkanjem nannih sredstev za lektorate v višini 500.000 evrov. V predlogu je bilo zapisano, da bo zaradi pomanjkanja sredstev potrebna ukinitev 10–11 lektoratov slovenšine na tujih univerzah. Poleg tega je ministrstvo predlagalo še oblikovanje medresorske skupine, ki bi predlagala Vladi RS novo, zmanjšano, mrežo lektoratov, ki bo v okviru zagotovljenih sredstev še lahko delovala od 1. 10. 2011 dalje; možne rešitve zagotovitve manjkajoih nannih sredstev za nadaljevanje nanciranja obstojee mreže lektoratov; prouila možnost prenosa celotne dejavnosti in obstojeih nannih sredstev v ustreznejši resor, ki bo kompetentno s strokovnega in politinega vidika vodil to vsebino, in pripravila nacionalne smernice za dolgoroni razvoj, delovanje, ustanavljanje in ukinjanje posameznih lektoratov oz. celotne mreže lektoratov. Na ta Predlog MVZT Vladi RS smo se v okviru programa STU in FF UL odzvali z javnim pismom ministru Gregorju Golobiu, ki je imelo v javnosti zelo velik odmev. Podporo ohranitvi lektoratov so izrazili Društvo slovenskih pisateljev, Javna agencija za knjigo, Ministrstvo za zunanje zadeve ter veliko število slovenskih veleposlaništev in konzulatov po svetu, Ministrstvo za kulturo, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Študentska založba Ljubljana, predsednik RS dr. Danilo Türk, v medijih je bilo ve kot 20 objav, intervjujev, pogovorov itn. V novembru so zato na MVZT oblikovali delovno skupino, v kateri sodeluje tudi nosilec programa STU, vodi pa jo direktor Direktorata za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Stojan Soran. MVZT skuša povezati resorje, na novoletnem sreanju 22. decembra 2010 so se lani medresorske skupine sreali z lektorji na okrogli mizi, MVZT pa je Fakulteti za podiplomski humanistini študij Ljubljana (ISH) konec leta 2010 naroilo izvedbo raziskave o delovanju lektoratov in programa STU. Medresorska skupina bo z delom nadaljevala v letu 2011, predloge o ureditvi programa STU pa naj bi predložila v obravnavo Vladi RS do marca 2011. Slovenšina na tujih univerzah 7 Študentske in uiteljske V zadnjih letih se je na lektoratih zelo povealo število izmenjav in gostovanj tako študentov izmenjave kot tudi uiteljev slovenistov. K temu so najve pripomogli uitelji s podpisom novih pogodb Erasmus Socrates med slovenistikami na tujih univerzah in slovenistikami na vseh slovenskih univerzah. Precej izmenjav poteka tudi preko akademske mreže Ceepus, programa Basileus in bilateralnih pogodb ter programov o sodelovanju, ki jih Republika Slovenija podpisuje z drugimi državami. Gostovanja študentov slovenistike in drugih smeri so tako vedno pogostejša, na tuje slovenistike pa vedno pogosteje odhajajo tudi študenti slavistike in slovenistike s slovenskih univerz. Prav tako se vea število gostovanj habilitiranih uiteljev iz Slovenije, ki predavajo na tujih slovenistikah in pomagajo pri izvedbi študijskega programa. Pere problem študentov, še zlasti tistih, ki slovenšino študirajo kot diplomski predmet in prihajajo gostovat na slovenske univerze, je, da v asu bivanja v Sloveniji nimajo možnosti udeležbe na teajih slovenšine, razen nekaj ur, namenjenih tistim, ki gostujejo v okviru programa EU Erasmus. Za vse druge, ki prihajajo iz držav zunaj EU, pa bi za izvedbo programa teajev slovenšine potrebovali posebnega uitelja. To delo bi lahko opravljali tudi uitelji STU, ki bi v okviru svoje napotitve na delovno mesto na tujo univerzo vsakih pet let leto dni bivali in delali v Sloveniji. 8 Objave v medijih (gl. pogl. Uitelji in študenti z lektoratov so bili v preteklem letu pogosto gostje radijskih oddaj RTV Objave v medijih v Poroilu Slovenija, zlasti oddaje, namenjene Slovencem po svetu na Radiu Slovenija 1 v petek zveer, Centra) ter drugih oddaj in programov lokalnih radijskih in televizijskih hiš v okolju in mestih, kjer delujejo lektorati. Medijska pozornost je bila posebej velika jeseni 2010, in sicer najprej zaradi odmevov na predloge MVZT o ukinjanju lektoratov (gl. pogl. 6), potem pa tudi v asu projekta Svetovni dnevi sodobne slovenske literature v novembru in decembru 2010 ter ob novoletnem sreanju 22. in 23. decembra 2010, ko so MVZT, Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ter Ministrstvo za zunanje zadeve pripravili poseben sprejem za uitelje slovenšine v Vili Podrožnik, uitelje so sprejeli vsi trije ministri Gregor Golobi, dr. Boštjan Žekš in Samuel Žbogar. Una jezikoslovna gradiva za lektorate 10 Kulturne dejavnosti in projekti programa 10.1 Dejavnosti na lektoratih (povzetek iz poroil uiteljev) Od leta 2010 so v nastajanju una gradiva za pouevanje študentov na izpopolnjevalni stopnji. Konec leta 2010 je bila besedilna zbirka z vajami pripravljena za zadnje korekture, v letu 2011 pa jo bodo uitelji testirali. Pri sestavljanju zbirke sodelujejo Andreja Ponkvar, Tatjana Vuajnk, Janja Vollmaier Lubej, Polona Liberšar, Saša Vojtech Pokla, Ivana Petric Lasnik, Rada Lei, Katarina Ogrinc, Lara Pižent in Maja ukanovi. Na rednem delovnem sreanju avgusta 2010 smo z uitelji zaeli razpravo o gradivih za pouevanje jezikoslovja. Pregledali smo stanje na tujih univerzah – obstojea gradiva in predmete, ki jih pouujejo slovenski lektorji in tuji habilitirani uitelji na univerzah po svetu, predvsem tam, kjer je slovenšina študij. V tem okviru sta decembra dr. Erika Kržišnik in dr. Andreja Žele pripravili morfosintaktino delavnico, imeli pa smo tudi pogovor o pripravi gradiv. Na lektoratih so bili v študijskem letu 2009/10 uitelji izredno dejavni na podroju organiziranja dodatnih kulturnih dejavnosti, ki so dopolnile pedagoško delo s študenti. Skupaj smo izvedli projekt Svetovni dnevi sodobne slovenske literature, v okviru katerega je izšla Antologija sodobne slovenske literature, uitelji pa so na tujih univerzah prevajali, pripravili knjižice s prevodi, organizirali literarne, lmske in glasbene veere, prevajalske delavnice in gostovanja slovenskih literarnih ustvarjalcev. Poleg Svetovnih dni, ki so se odvijali predvsem od 29. 11. do 3. 12. 2010, pa so uitelji na interni razpis za so nanciranje projektov v okviru programa STU prijavili 24 projektov in jih uspešno izvedli s svojimi študenti na univerzah v tujini in ob pomoi strokovnih delavcev programa STU, veinoma v prvi polovici leta 2010. V okviru ekskurzij smo na CSD/TJ sprejeli študente in uitelje iz Beograda, Bratislave in Katovic. Uitelji so pri organiziranju dodatnih dejavnosti na lektoratih zelo dobro sodelovali z veleposlaništvi in s svojimi študenti pomagali pri izvedbi kulturnih projektov in predstavitev ter veliko prevajali slovensko literaturo. Projekte so izpeljali s nanno podporo društev, predstavništev slovenskih podjetij, slovenskih kulturnih ustanov, založb itn. Na slovenistiki na Filološki fakulteti v Beogradu so oktobra 2009 gostili slovenske literate iz Kulturnega društva Franc Bogovi iz Dobove, ki so predstavili literarno recitacijsko lepljenko Franceta Prešerna križev pot. Študenti so se udeležili tudi gledališke predstave Vaje v slogu, ki so jo odigrali amaterski gledališniki iz Gledališke skupine društva DKD Senovo. Študentke so v ta namen prevedle gledališki list in predstavitev igralske zasedbe iz slovenšine v srbšino. Oktobra 2009 jim je o slovenski literaturi predavala dr. Alojzija Zupan Sosi. Novembra 2009 je bila v Beogradu predstavitev nove knjige Južnoslovanski jeziki: slovnine strukture in funkcije (Južnoslovenski jezici: gramatine strukture i funkcije) avtorjev Vjare Maldzijeve, Susane Topolinjske, Maje ukanovi in Predraga Pipra s pregledom pomembnejših slovninih zakonitosti sodobnih južnoslovanskih jezikov: bolgaršine, makedonšine, slovenšine in srbšine. Aprila 2010 je potekala 4-dnevna ekskurzija po Sloveniji, ki se je je udeležilo 30 udeležencev, poleg študentov in lektorice Zvonke Kajba tudi tri profesorice in prodekanja Filološke fakultete. V Ljubljani jih je sprejel župan Zoran Jankovi, obiskali pa so tudi CSD/TJ. Junija 2010 je bila v Kragujevcu prireditev Jernej Kopitar – 200 let po izidu prve slovenske slovnice. Skupina šestih študentov je na njej predstavila Kopitarja in njegovo delovanje ter njegov vpliv na utemeljitelja srbskega jezika Vuka Stevanovia Karadžia, hkrati pa so pripravili literarni program, v katerem so predstavili svoj prevod slovenske ljudske pesmi Lepa Vida v srbšino. S tem programom so konec junija nastopili tudi na prireditvi ob zakljuku šolskega leta v društvu Slovencev v Beogradu. V Bielsku Biaa so gostovali dr. Aleksander Bjelevi, dr. Erika Kržišnik, dr. Nada Šabec, dr. Anka Krašna Kocijan, dr. Jacek Kozak, dr. Alenka Jensterle Doležal, dr. Simona Klemeni in dr. Vincenc Rajšp. Maja je potekala 7. prevajalska delavnica (izdali so poljsko-slovensko objavo Przekladka V/Premost V), organizirali so lmski veer, slovenistika pa je vkljuena v mednarodni projekt Moderna znanstveno-gospodarska orodja v srednjeevropskem prostoru, ki ga nancira Norveška. V Bratislavi so oktobra 2009 v okviru lektorata organizirali dvodnevno mednarodno znanstveno konferenco ob 90-letnici ustanovitve UL in Univerze Komenskega v Bratislavi, na kateri je sodelovalo 36 udeležencev iz Slovenije, Makedonije, z Madžarske, s Poljske in Slovaške. Prispevki so objavljeni v zborniku, ki je izšel oktobra 2010. V okviru konference so v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom in z Zavarovalnico Triglav pripravili literarni veer s slovenskim pesnikom, pisateljem, prevajalcem in literarnim kritikom Klemenom Piskom s prevodi študentov Piskovih del v slovašino. Študentski prevodi so izšli tudi v dvojezini knjigi z naslovom Pustovník a vlk (Pušavnik in volk). Slovenšina na tujih univerzah Slovenšina na tujih univerzah V okviru tedna slovenske kulture jih je obiskal veleposlanik RS na Slovaškem mag. Stanislav Vidovi in pripravil predavanje. Decembra je v prostorih slovenskega veleposlaništva potekalo sreanje študentov z veleposlanikom in prvim svetovalcem Mihom Rösslerjem. Študenti slovenšine so na decembrskem sreanju študentov slavistike predstavili praznovanje božia v Sloveniji, lektorica Saša Vojtech Pokla pa slovensko kulinariko. Aprila so v okviru lektorata pripravili 4-dnevno strokovno ekskurzijo v Slovenijo, ki se je je udeležilo 44 udeležencev. Med drugim so obiskali CSD/TJ in si ogledali prostore slovenskega parlamenta. Lektorica je v pogovoru za asopis Delo predstavila delovanje lektorata, v radijski oddaji Hovorime po ... pa predstavila slovensko-slovaške odnose. V Brnu je oktobra 2009 v prostorih Slovanske knjižnice na FF potekala predstavitev novoizdane knjige Slovenska drama danes. Knjigo so prevedli štirje brnski in en praški slovenist, trije izmed njih (Petr Mainuš, Libor Doležan in Zdenek Rejda) so jo predstavili študentom. Nato so predstavili še druge svoje nove prevode: Petr Mainuš je prevedel Skubi ev Grenki med, Libor Doležan pa Janarjev Severni sij. Februarja 2010 je v prostorih galerije Sklenena louka potekal literarni veer s pisateljem Dragom Janarjem, ki ga je lektorica Laura Fekonja organizirala ob izidu prevoda Janarjevega romana Severni sij (Polární záe). Poleg brnskih študentov slovenistike in zunanjih slušateljev slovenšine so se ga udeležili tudi drugi obiskovalci, na zaetku jih je nagovoril veleposlanik RS na eškem mag. Franc But. Program je popestrila glasbena skupina Livada s programom južnoslovanskih ljudskih pesmi. Marca so gostili ustvarjalce novo ustanovljene literarne revije OtojeO. Tretja številka revije je bila namenjena eški. Literarno-glasbeni veer je potekal v prijetnem umetniškem ambientu literarne kavarne Daguerre. Na zaetku je Mitja Godnjavec zbranim predstavil revijo, nato je sledilo avtorsko branje Mareta Cestnika ter Marijana Pušavca. Vmes je zbrane navduševal stripar in kantavtor Martin Ramoveš, sledil je živahen pogovor o literaturi, umetnosti ipd. Aprila so se brnski slovenisti (skupaj s pardubiškimi) odpravili na 4-dnevno strokovno ekskurzijo po Sloveniji. V Budimpešti so decembra 2009 na Spominski seji ob 230. obletnici smrti Števana Küzmia predavali dr. Zinka Zorko, dr. Jožef Smej, dr. Martina Orožen, dr. Marko Jesenšek, dr. István Nyomárkay in dr. Marija Bajzek Luka. Maja 2010 so na slovenistiki predavali dr. Natalija Ulnik, dr. Mihaela Koletnik in dr. Marko Jesenšek. Na lektoratu so si ogledali lme Kruh in mleko, V leru, Rdei boogie in Porno lm, aprila pa so organizirali tudi literarno prireditev z Natašo Kramberger. V Buenos Airesu so si v prvi polovici leta študentje v znanem kulturnem centru Recoleta lahko ogledali razstavo o slovensko-argentinskem arhitektu Víctorju Suliu, aprila pa je na eni osrednjih buenosaireških avenij potekalo praznovanje t. i. slovenskega dne. Oba dogodka sta bila organizirana pod okriljem veleposlaništva RS v Argentini, in sicer v okviru praznovanj ob 200-letnici Argentine. V drugi polovici leta so se slušatelji lektorata lahko udeležili predstavitve novih knjig založbe Gog y Magog, med katerimi so izšle tudi štiri knjige slovenskih avtorjev, od tega sta dve v španšino prevedli (s pomojo lektorice) slušateljici lektorata María Florencia Ferre in Julia Sarachu, slednja je sicer tudi ena od lastnic založbe. Po materini strani ima slovenske korenine in njena založba je do zdaj izdala že devet naslovov slovenskih avtorjev. Novembrske predstavitve knjig sta se udeležila tudi pesnika dr. Alojz Ihan in Primož unik. Aprila je bil na obisku v Argentini minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš, ki se je sreal tudi z lektorico Mojco Jesenovec. V Bukarešti je lektor Boštjan Boži oktobra 2009 sodeloval na mednarodnem slavistinem simpoziju 60 let slavistike na Univerzi v Bukarešti, kjer je predstavil program STU, prispevek pa je bil objavljen tudi v romunski slavistini reviji Romanoslavica maja 2010. Novembra 2009 je lektor na povabilo dr. Sorina Palige za študente bohemistike in druge zainteresirane pripravil predstavitev Slovenije. Na lektoratu so si ogledali naslednje lme: Outsider, Estrellita – pesem za domov, Instalacija ljubezni, Petelinji zajtrk, Kajmak in marmelada, Pod njeni oknom ter Kruh in mleko. Maja, ob koncu predavanj, je lektor za študente prvih letnikov slovanskih jezikov organiziral mini predstavitve Slovenije ter »življenja in dela« lektorata slovenšine, da bi jih spodbudil k fakultativnemu uenju slovenšine. V Clevelandu je septembra 2009 lektor Luka Zibelnik sodeloval pri pogovorih o pospešenem sodelovanju ve univerz s podroja severovzhodne Amerike in pripravi programa, ki bi to omogoal. Oktobra je na Cleveland State University (CSU) gostoval dr. Božidar Jezernik s FF UL. Istega meseca je lektor pripravil predavanje na fakulteti Cuyahoga Community College v okviru tedna mednarodnega izobraževanja, na katerem je predstavil delovanje slovenskih lektoratov in lektorata v Clevelandu. Novembra 2009 je lektor pripravil pesniški veer za študente in zunanje slušatelje v sodelovanju s slovenskim pesnikom in igralcem Tonetom Kuntnerjem, ki je zaradi zanimanja nastopil kar trikrat, dvakrat na CSU in enkrat v sodelovanju s slovenskim muzejem in arhivi ter Generalnim konzulatom Republike Slovenije. O dogodku so poroali tako slovenski (RTV SLO, Radio Ognjiše) kot clevelandski mediji. Februarja 2010 je dr. Vladimir Rus predaval o Soški fronti; predavanja so se udeležili dekani, profesorji, študentje in zunanji slušatelji. Skupaj z Generalnim konzulatom RS ter šolama St. Vitus in St. Mary’s so organizirali recital ob slovenskem kulturnem dnevu. Na recitalu so študentje in uenci brali slovensko poezijo in prevode. Na CSU jih je obiskal dr. Timothy Pogaar z Bowling Green University s študenti in lektor jim je predstavil delovanje slovenskih institucij, moderno Slovenijo in clevelandsko slovensko skupnost. Marca 2010 je lektor na povabilo Nazareth Collega iz Rochestra pripravil predavanje o prostoru in asu v slovenski literaturi in kulturi v primerjavi z ameriško. Predavanje na CSU je v okviru lektorata pripravil generalni konzul RS Jurek Žmauc, aprila je lektor predstavljal slovensko državo in UL na konferenci Midwest Slavic na eni najvejih državnih univerz Ohio State University s predavanjem o antisemitistinih metaforah in teorijo o njihovem prepoznavanju, maja 2010 je imela predavanje o slovenski tekstilni industriji v devetdesetih letih 20. stoletja dr. Nina Vodopivec, Barbara Martini Zibelnik pa predavanje o slovenski skupnosti za SAHF. V Kirtlandu so aprila organizirali lmski veer, kjer je predgovor Petelinjemu zajtrku pripravil znani slovenski lmski kritik Joe Valeni. S pomojo denarnih sredstev CSD/TJ, sredstev CSU in Slovenian-American Heritage foundation je lektor Luka Zibelnik za študente organiziral predavanje na Pittsburški državni univerzi v katedrali uenosti s pomojo prof. Emilie Zankine. Sodelovanje lektorata z generalnim konzulatom RS je zelo dobro, prav tako tudi izmenjava informacij z generalnim konzulatom v New Yorku in ambasado v Washingtonu. Na slovenistiki Univerze na Dunaju sta gostovali dr. Alenka Jensterle Doležal in dr. Milena Mileva Blaži. V Gentu je oktobra lektorat slovenšine obiskal pesnik Tomaž Šalamun in navdušil študente v dvournem pogovoru in branju poezije. Februarja 2010 je v okviru Erasmusove izmenjave na lektoratu gostovala dr. ura Strsoglavec s FF UL. V treh prevajalskih delavnicah je Tanja Mlaker, kulturna menedžerka, prevajalka in tolma ka, skupaj z lektorjem mag. Pavlom Ocepkom študente popeljala skozi faze prevajanja od teoretinega predavanja do konkretnih primerov in praks. Rezultat treh peturnih delavnic so prevodi osmih pesmi in osmih pravljic Svetlane Makarovi. Dosežena raven prevodov je po mnenju mentorice na zavidljivi ravni, zato so prevode ponudili založbam v Belgiji in na Nizozemskem. Marca 2010 je v prostorih študentske kinoteke lektor organiziral ogled slovenskega lma Pokrajina št. 2 za študente in uitelje slavistike. Od januarja do aprila 2010 je skupaj s lani društva Pranger pripravil zgošenko obstojeih prevodov sodobne slovenske poezije v anglešini, francošini in nemšini. Lektor je v minulih sedmih letih zbral gradivo z 18.000 gesli slovensko­nizozemskega glosarja, ki ga bodo študenti testirali, natisnila pa ga bo Znanstvena založba Univerze v Gentu. S pomojo Urada Vlade RS za informiranje in Ambasade RS v Belgiji ter Slovenske turistine organizacije so ob zakljuku študijskega leta študente prvega letnika obdarili s slovenskim turistinim materialom in pismom Študent študentu, v katerem so študentje višjih letnikov svojim bodoim kolegom predstavili Slovenijo in slovenšino. V Gradcu sta preko akademske mreže Ceepus gostovali dr. Vesna Požgaj Hadži s FF UL in dr. Lidija Arizankovska z Univerze v Skopju. Iz sredstev tuje univerze so gostovali dr. Jožica eh Šteger s FF UM, dr. Ada Gruntar Jermol s FF UL ter dr. Aleksandra Nu, dr. Metka Filipi in dr. Blanka Bošnjak z UM. Inštitut za slavistiko je v sodelovanju s Kulturnim društvom Mariborska literarna družba ter Društvom avstrijsko-slovensko prijateljstvo Gradec organiziral dva literarna veera, novembra z Meto Kušar, januarja pa z Bredo Smolnikar. Študenti prevodoslovja so prevedli besedila v nemšino, Mariborska literarna družba pa je za obe branji izdala publikaciji. Decembra 2009 je na Inštitutu za prevodoslovje potekala božinica za vse študente graške slovenistike z ogledom lma Pod njenim oknom in glasbeno-literarnim kulturnim programom. Maja so si skupaj z lektorico Tjašo Ali v lokalu Die Scherbe (v soorganizaciji Kluba slovenskih študentk in študentov Gradec) ogledali monokomedijo Gulyás, naslednji dan pa je potekal lmski veer, v katerem so si ogledali tri kratke lme: Kralj Matjaž, Srce je žalostno in Vuko. Maja 2010 je na slavistinem inštitutu v Gradcu potekal 8. slovenistini simpozij z naslovom Gradec in Slovenci, ki se ga je udeležilo 19 predavateljev iz Avstrije in Slovenije. Prireditelja sta bila graški Inštitut za slavistiko in Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju. Med predavatelji so bili npr. dr. Ludvik Karniar, dr. Gernot Kocher, dr. Peter Vodopivec, dr. Marko Jesenšek. Spremljevalna prireditev ob simpoziju je bila razstava plakatov, ki so jih pripravili študenti prevajalstva skupaj z lektoricama Tjašo Ali in Kasildo Bedenk ter na njih predstavili zanimive in znane Slovence, ki so v Gradcu pustili svoj peat: Janeza Nepomuka Primica, Gregorja Kreka, Benjamina Ipavca, Jakoba Lorberja, Antona Murka, Karla Štreklja, Frana Ramovša, Friderika Pregla, Matija Murka, Rajka Nahtigala in Stanislava Hafnerja. Razstava plakatov ne bi bila mogoa brez nanne pomoi graškega inštituta za slavistiko in CSD/TJ. Maja so organizirali literarni veer s slovensko pesnico Matejo Bizjak Petit – Mathčo z branjem pesmi iz nove knjižice prevodov Tipam skozi as. Inštitut za slavistiko zelo intenzivno sodeluje z Društvom avstrijsko-slovenskega prijateljstva v Gradcu, Klubom slovenskih študentk/študentov Gradec (KSŠŠG), Slovenskim znanstvenim inštitutom na Dunaju ter Mariborsko literarno družbo; skupaj organizirajo literarne veere, številne delavnice, ekskurzije in druge kulturne dogodke. V Granadi je lektorica Ana Fras organizirala Ure slovenske glasbe, na katerih jih je obiskala pianistka skupine Katalena in jim zaigrala nekaj slovenskih tradicionalnih pesmi. V februarju, marcu in aprilu je organizirala Cikel slovenskega lma, na katerem so si Slovenšina na tujih univerzah Slovenšina na tujih univerzah študentje ter ostali zainteresirani lahko ogledali osem slovenskih lmov, dva izmed teh je tudi prevedla v španšino. V aprilu so lektorat obiskali študentje španšine iz Slovenije, pripravili so kulturno sreanje in predstavitev Slovenije ter študente slovenšine pogostili s tipino slovensko hrano. V Hamburgu je gostoval dr. Zvonko Kova s FF v Zagrebu, lektorica Monika Pemi je nadaljevala s projektom Slowenisch lernen – uenje slovenšine na daljavo za nemško govoree, na splet so dodali dve novi lekciji, tonske posnetke, ki jih je prispeval RA SLO, teaj pa so preselili na nov strežnik: http://www.slowenisch-lernen.uni-hamburg. de/. V zadnjih letih je teaj postal prepoznan in zelo obiskan, saj je število obiskov preseglo število 24.000. V svoje baze podatkov so ga vkljuili nemški zvezni zavod za zaposlovanje Arbeitsagentur, številne univerze (mdr. Celovec, Salzburg, München, Marburg), slovenska italnica v Regensburgu in slovenska diplomatska predstavništva v Berlinu, Bernu, Celovcu in Münchnu. V intervjujih ga je lektorica predstavila na RA SLO v oddaji za Slovence po svetu (september 2010) in na RAI (maj 2010), so nancirala pa sta ga program STU in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Decembra je lektorica organizirala predbožino praznovanje slovenistov, januarja je lektorje zahodnih in južnoslovanskih jezikov z inštituta povezala, da so v sodelovanju z distributerjem kratkometražnih lmov KurzFilmAgentur Hamburg pripravili veer kratkih lmov. Slovensko veleposlaništvo jim je ponudilo pijao, študentke in študenti pa so prispevali prigrizke. Februarja je v Hamburgu gostovala skupina Siddharta, v okviru harmonikarskega festivala pa je nastopil Bratko Bibi. Lektorica je z Markom Štucinom z Veleposlaništva RS v Berlinu soorganizirala Sreanje študentov slovenistov v ZRN od 7. do 8. maja, na sreanju je vodila okroglo mizo s predstavnicami vodilnih nemških medijev (Deutschlandradio Kultur, Tageszeitung in prevajalske mreže TRADUKI) in predstavila spletni teaj slovenskega jezika za nemško govoree. Junija je študente peljala na razstavo slovenskega slikarja Gašperja Jemca, ki je bila v galeriji fundacije Töpfer. Lektorica Barbara Upale v Katovicah se je s svojimi študenti oktobra udeležila sreanja s slovenskimi besednimi ustvarjalci Milanom Jesihom, Janijem Virkom, Miho Mazzinijem, Suzano Tratnik, Mitjo androm in z glasbenikom Vladom Kreslinom v Varšavi ter predavanja dr. Matevža Kosa. Prireditve se je udeležilo 35 katoviških študentov in dr. Monika Gawlak, ki predava slovensko književnost. Oktobra 2009 je v Katovicah potekalo sreanje s pisateljem Miho Mazzinijem. V kinu wiatovid so imeli dva zelo dobro obiskana lmska veera (v obeh skupaj si je lme ogledalo okoli 150 gledalcev). Predvajali so vse Mazzinijeve lme (pri katerih je sodeloval kot režiser, scenarist ali oboje skupaj) – 2 celoveerca in 3 kratke lme, ter vse podnaslovili v poljšini. Miha Mazzini je imel tudi predavanje (udeležilo se ga je okoli 50 študentov in kolegov) z naslovom Zakaj pisatelji pišejo. Osrednji del prireditve je bilo literarno sreanje v klubu Cogitatur, ki ga je obiskalo okoli 40 ljudi in na katerem so študentje brali odlomke iz njegovih del, ki so jih prevedli v poljšino. Pogovor s pisateljem in simultano prevajanje so izvedle študentke 5. letnika slovenistike. Konec aprila 2010 je lektorica za študente organizirala strokovno ekskurzijo v Slovenijo. Udeležilo se je je 35 študentov, obsežen program obiska vseh slovenskih pokrajin pa so v celoti izvedli. Za študente je lektorica pripravila folklorno delavnico (vodila jo je etnologinja Vesna Sever, skupaj s kolegi iz folklorne skupine France Marolt). 12 študentov je imelo priložnost nastopiti pred kamero oz. mikrofonom, in sicer so jih intervjuvali za spletni portal kamnican.si (zgodovinar dr. Damjan Hani jih je popeljal na ogled Kamnika), na RA SLO in Radiu Ognjiše pa so nastopili v oddajah, ki sta namenjeni Slovencem po svetu. V Krakovu so s predavanji gostovali dr. Matej Šekli s FF UL, dr. Matej Krajnc in dr. Iztok Osojnik. Oktobra 2009 je lektorica mag. Bojana Todorovi skupaj s študenti obiskala literarni veer s slovenskimi pisatelji v Varšavi, ki ga je organizirala založba Beletrina. Ob 3. decembru 2009 so s študenti najvišje skupine lektorata pripravili priložnostno razstavo ob 90-letnici UL, ki je celo študijsko leto krasila prostore Instituta za slovansko lologijo. Decembra 2009 je bila v Krakovu že deveti podeljena nagrada Wacawa Felczaka in Henryka Wereszyckega, ki je namenjena delom, posveenim zgodovini Srednje Evrope v 19. in 20. stoletju. Tokrat jo je prejel dr. Peter Vodopivec za knjigo Od Pohlinove slovnice do samostojne države. Sveanosti so se udeležili predstavniki rektorata Jagelonske univerze, drugih krakovskih univerz in Akademije znanosti, pa tudi profesorja slovenske zgodovine A. Cetnarowicz in slovenske književnosti Z. Darasz ter lektorici slovenš ine iz Katovic in Krakova. Februarja 2010 je potekalo literarno branje pesnice Barbare Poganik v krakovski galeriji Delikatesy, na katerem je konsekutivno prevajal študent slovenskega lektorata Jacek Lenkiewicz. Od 31. maja do 2. junija 2010 so v Krakovu organizirali festival slovenske kulture Zlati oln. Prvi dan se je festivala udeležil veleposlanik RS na Poljskem Marjan Šetinc, ki je imel otvoritveni govor. Sledilo je odprtje razstave fotogra j Jasne Klanišar in projekta Samoportreti Bojana Breclja, nato so prisluhnili poeziji dr. Iztoka Osojnika in prozi mag. Tatjane Jamnik. Literarni veer z avtorjema sta vodila prevajalca slovenske književnosti dr. Michal Kopczyk in dr. Agnieszka Bendkowska - Kopczyk. Naslednjega dne je v klubu nastopil kantavtor Matej Krajnc, zadnji dan pa so si ogledali izbor novejših slovenskih kratkih lmov v režiji R. Bika, J. Cvitkovia, M. Luzarja, M. Mazzinija, A. V. Prosenc in M. Turka. V okviru festivala je potekala tudi delavnica kreativnega pisanja za študente, ki sta jo vodila mag. Tatjana Jamnik in dr. Iztok Osojnik. Projekt sta nancirala CSD/TJ in Ustanova patra Stanislava Škrabca, soorganizatorji pa so bili KUD Police Dubove, Literarno društvo IA in Center za slovensko književnost. Junija 2010 so gostili lane slavistinega društva in društva knjižniarjev iz Prekmurja in Porabja. Lektorica jim je predstavila zgodovino krakovske slavistike in zlasti slovenistike, pa tudi delovanje drugih slovenistinih lektoratov na Poljskem ter STU. Gostje so oddelni knjižnici podarili knjige založbe Franc Franc. V Lizboni je v okviru programa Erasmus gostovala dr. Alojzija Zupan Sosi, v prvem semestru je lektorica mag. Mateja Rozman organizirala gledališke delavnice, kjer so s študenti vadili priredbo Maka Murija, novembra pa kratko predavanje Casimira de Brita na temo Antologija trinajstih slovenskih pesnikov, prevedenih v portugalski jezik. Februarja 2010 je lektorat organiziral Teden portugalsko-slovenskih literarnih in kulinarinih dialogov. Pri organizaciji so sodelovali Veleposlaništvo RS v Lizboni, profesorji in študenti slovanskih študij, Kulturni center Braço de Prata ter lastnik dveh restavracij na Faculdade de Letras. Gostja je bila strokovnjakinja za slovensko literaturo dr. Alojzija Zupan Sosi, ki je predavala o sodobnem slovenskem romanu in erotini poeziji. V Kulturnem centru Braço de Prata je bilo predavanje za širšo publiko, sledil je pogovor med dr. Alojzijo Zupan Sosi ter znanim portugalskim pesnikom Casimirom de Britom. Na koncu so predstavili antologiji Trinajstih slovenskih pesnikov,prevedenih v portugalšino, in Trinajstih portugalskih pesnikov, prevedenih v slovenšino. Slovensko hrano so ob tem projektu stregli ves teden v dveh restavracijah na Faculdade de Letras in v restavraciji na Faculdade de Cięncias. Kuhala je gospa Iva Dolenc in pod njenim stalnim nadzorom tudi portugalski kuharji, brezplano so stregli slovensko vino in liker iz Go. Slovensko kosilo si je naroilo okoli sedemsto ljudi. Kulinarino ponudbo so obogatili z razstavo knjig slovenske in portugalske kulinarike ter obeh omenjenih antologij. Vsi so dobili tudi kuharske recepte slovenskih jedi v slovenšini in portugalšini, portugalske in slovenske pregovore o hrani ter majhne zemljevide Slovenije in Portugalske. Poleg tega je bila v eni od restavracij na ogled razstava fotogra j Lada Jakše z naslovom Slovensko-portugalski dialogi. Aprila je imel dr. Vojko Gorjanc predavanje z naslovom Corpus Linguistics Meets Translation Studies, ki so se ga udeležili študenti in profesorji slovanskih študij. V letu 2010 so znova organizirali že tradicionalni ibero-slovanski kongres, lektorica pa je organizirala otvoritveni veer z Ladom Jakša, ki je uprizoril multivizijo na temo ResPublica in s tem zelo izvirno predstavil Slovenijo. Maja je lektorica skupaj s hrvaško kulturno atašejko koordinirala tedne slovanskega in iberskega lma. Med drugim so predvajali slovenski lm Kajmak in marmelada. Junija je lektorica z založbo Beletrina soorganizirala prihod štirih slovenskih pisateljev in pesnikov ter izdajo brošure. Mitja ander, Boris A. Novak, Milan Jesih in Dušan Jovanovi so predstavili brošuro Katalog fantazem ter antologiji Trinajst slovenskih pesnikov in Trinajst portugalskih pesnikov. Brezplano brošuro, ki ima osemdeset strani, je izdala znana portugalska založba Colibrí in je bila poslana v enajst vejih portugalskih knjižnic. Pisatelji so gostovali tudi v enem od vejih portugalskih mest Vili Novi de Gaia, kjer sta gostovanje soorganizirala Del m Sousa, direktor muzeja Casa Museu, in mestna hiša Vile Nove de Gaia. Vsi našteti dogodki so bili organizirani v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom v Lizboni. Decembra 2009 in avgusta 2010 je imela lektorica na prvem in tretjem programu RA SLO intervjuja na temo izdanih antologij in dogodkov v Lizboni. V Lodžu je lektorica Janja Vollmaier Lubej na Filološki fakulteti v decembru 2009 organizirala lmski veer z ogledom lma Estrellita – pesem za domov. V nadaljevanju študijskega leta so si ogledali še lme Šelestenje, Babica gre na jug, Slovenka in Trst je naš. Konec marca sta na lektoratu s predavanjem gostovali dr. Katja Mihurko Poniž in dr. Danila Zuljan Kumar z Univerze v Novi Gorici. Aprila so imeli literarni veer loških slovenistov in slavistov, ob katerem so izdali knjižico Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca, maja pa so organizirali literarni delavnici in literarni veer z Barbaro Simoniti. Študenti so se oktobra 2009 udeležili literarnega veera v Varšavi, sodelovali so na sejmu na stojnici o Sloveniji, ki jo je organiziralo društvo Triglav Rysy, marca pa so si ogledali gledališko predstavo Hiša Marije Pomonice (SMG Ljubljana). V Londonu je študente in lektorico Ivano Petric Lasnik obiskala novinarka slovenskega radia Mojca Dela in pripravila reportažo o uenju slovenšine v Londonu. Oddaja je bila predvajana v okviru petkove veerne oddaje na 1. programu RA SLO, namenjene Slovencem po svetu. Slovensko veleposlaništvo je konec marca povabilo nekaj študentov na sreanje s slovenskim predsednikom dr. Danilom Türkom v prostorih Britanske kraljeve družbe, ko je akademiji podaril faksimilirano izdajo zbirke Iconotheca Valvasoriana. V Louvainu je Institut des Langues vivantes (ILV) znova organiziral Teden jezikov in kultur II s ciljem širši javnosti predstaviti jezike, ki se pouujejo na tem inštitutu. Marca 2010 se je odvijal festival petnajstih lmov v štirinajstih jezikih, ki se pouujejo na ILV-ju Movies on air. Slovenske barve je zastopal lm Petelinji zajtrk. Aprila 2010 se je odvijal Fairy tale festival zgodb, pravljic, pripovedk v dvanajstih jezikih. Za ta dogodek so s študenti iz Bruslja in Louvaina v francošino prevedli tri pravljice: Vetrovi se prepirajo, Kako se je ženila veverica ter Fižolek, Slovenšina na tujih univerzah Slovenšina na tujih univerzah ogelek in slamica. Študenti so se pravljice v slovenšini nauili na pamet in jih prepriljivo odigrali, kar je pri gledalcih poželo velik aplavz, potem pa so jih prebrali še v francošini. Aprila 2010 je bil organiziran festival Ŕ la claire fontaine festival narodne glasbe in plesa v štirinajstih jezikih. S študenti so izbrali ljudsko pesem, ki gre hitro v uho Sijaj, sijaj sonece. Nekaj študentov se je obleklo v narodne noše, na odru zaplesalo polko in zapelo pesem, nato pa je študent pesem zapel in zaplesal še v »rap« verziji. Nastopili so dvakrat: dopoldanska predstava je bila namenjena dijakom (bilo jih je okoli 60), veerna pa vsem ostalim (okoli 100 gledalcev), posnetek predstave je tudi na DVD-ju. V drugem semestru sta študentki Julie Cnudde in Sanna Kuivalainen pri predmetu Culture et civilisation slovčnes izdelali seminarsko nalogo, v kateri obravnavata slovensko zgodovino, geogra jo, ekonomijo, kulturo in gastronomijo. V Lvovu je zadnji teden oktobra 2009 lektor Jernej Kljuevšek v sodelovanju s Študentsko založbo, Veleposlaništvom RS v Kijevu, astnim konzulatom RS v Lvovu, CSD/TJ, Narodno Univerzo Ivana Franka v Lvovu in Narodno Univerzo Tarasa Ševenka pripravil obsežen kulturno-promocijski dogodek Dnevi slovenske kulture v Ukrajini. V Lvovu in Kijevu so bili trije literarni veeri z Milanom Jesihom, Suzano Tratnik in Janijem Virkom ter glasbenikom Vladom Kreslinom, prikazali so tri slovenske celoveerne lme (enega v ukrajinskem prevodu) in skupaj z lvovskimi študenti pripravili tudi multimedijsko predstavitev Slovenije. V Lvovu so projekcije lmov in literarni veer s koncertom potekali v Palai Potockih, dan kasneje pa je dr. Matevž Kos na Univerzi v Lvovu pripravil predavanje za študente slovenšine z naslovom Evropska kratka proza v asu globalizacije. Še en literarni veer s koncertom pa so priredili v povsem novi e-knjigarni v centru Lvova. V Kijevu so vsi dogodki potekali na Narodni univerzi Tarasa Ševenka. Poleg promocijskega materiala je lektor Jernej Kljuevšek s študenti v Lvovu pripravil tudi brošuro s prevodi gostujoih piscev v ukrajinski jezik. Na vseh dogodkih je bilo mo okušati slovensko hrano in pijao, dogodkov pa se je udeležilo približno 300 obiskovalcev. Plod uspešnega sodelovanja z Veleposlaništvom RS v Kijevu je bil obisk Narodne univerze Tarasa Ševenka v Kijevu in 5-dnevni teaj slovenskega jezika za študente kijevske univerze (30 udeležencev) ter teaj slovenskega jezika za zaposlene v slovenskih podjetjih v Ukrajini (12 udeležencev) na Veleposlaništvu RS v Kijevu. Obisk univerze v Kijevu in oba teaja so ponovili tudi aprila 2010. Marca 2010 je lektor v Lvovu pripravil Festival slovenskega kratkega lma, s študenti pa so en lm tudi prevedli in podnaslovili v ukrajinšini. Lektorat ima ob vseh projektih veliko podporo pri Veleposlaništvu RS v Kijevu (Boris Gole, Miloš Prislan, Mateja Prevolšek, Sašo Antolin), delno pa tudi pri astnem konzulatu RS v Lvovu. V Münchnu so lektorica Marjanca Jerman in študenti obiskali prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v Münchner Künstlerhaus, kjer je bil nastop pianista Aca Biševia in avtistk, se udeležili predavanja prof. Marije Bidovec z Univerze v Vidmu o Valvazorju v organizaciji Bavarsko-slovenskega društva, maja pa so se v Berlinu udeležili sreanja študentov in lektorjev. Ob slovenskem dnevu državnosti je bil v Münchner Künstlerhausu nastop harmonikaša Marka Hatlaka, ogledali pa so si tudi Bavarsko državno knjižnico in Brižinske spomenike. Lektorica ima redne stike z Generalnim konzulatom RS v Münchnu, s predstavništvom Slovenske turistine organizacije v Münchnu, z Bavarsko-slovenskim društvom in z vodjo Slovenske italnice v Regensburgu. V Nottinghamu je lektorica Ivana Petric Lasnik skupaj s študenti slovenšine pripravila praznovanje Prešernovega rojstnega dne. Študenti prvega letnika so pripravili prezentacijo o življenju in delu Franceta Prešerna, nato pa so si ogledali lm Kajmak in marmelada. Veera se je udeležilo približno 25 študentov slovenšine, uitelji in predstojnik z Oddelka za ruske in slovanske študije (skupaj s predstojnikom oddelka) ter Erasmus študentki iz Ljubljane. Maja je univerzo v Nottinghamu obiskala novinarka slovenskega radia Mojca Dela, ki je pripravila kratko reportažo o lektoratu slovenšine. Skupaj s študenti je lektorica že etrto leto pripravila asopis študentov slovenšine v Angliji. Lektorica poroa, da odlino sodelujejo z ambasado v Londonu (Mateja Dolenc, Matej Zakonjšek). Študentom slovenšine in lektorici so pripravili tudi prijetno preseneenje, saj so bili konec marca povabljeni na sreanje s slovenskim predsednikom dr. Danilom Türkom v prostorih Britanske kraljeve družbe. Na sreanju je slovenski predsednik Kraljevi družbi ob praznovanju 350. obletnice njene ustanovitve podaril faksimilirano izdajo zbirke Iconotheca Valvasoriana. Študenti so bili nad sreanjem navdušeni, še posebej, ker so se s predsednikom tudi rokovali in z njim spregovorili nekaj besed po slovensko, obenem pa spoznali ostale udeležence sprejema, predstavnike Kraljeve družbe, študente iz Slovenije, lane Slovensko-britanskega društva idr. V Padovi so vsakomeseni lmski veeri slovenskih lmov takšna stalnica, da so navado prevzeli še ostali lektorati slovanskih jezikov in tudi študentje jih jemljejo kot nekaj povezovalnega. Ker je Sekcija za slavistiko nekoliko loena enota, se to pozna pri medsebojnem povezovanju in tudi neformalnem druženju. Z drugimi lektorati slovanskih jezikov so organizirali praznovanje božia. Skupaj z lektorati v Vidmu, Trstu in Parizu so za študente organizirali strokovno ekskurzijo v Trst in na slovensko Obalo preko Istre in Krasa. Po Trstu jih je vodil prof. Miran Košuta, nato pa so prisluhnili predavanju prof. Jožeta Pirjevca. Naslednji dan so obiskali Univerzo na Primorskem, Fakulteto za humanistine študije, o ekskurziji je poroal tudi Radio Slovenija. Univerza v Padovi je kot svojega posebnega gosta povabila Borisa Pahorja, dogodek je privabil številne poslušalce tudi iz neakademskega okolja, kot svojega diplomanta pa ga bodo poastili s knjižno izdajo njegove diplomske naloge. V Parizu sta gostovali s FF UL dr. Sonia Vaupot vse leto in dr. Mojca Schlamberger Brezar en teden. Maison d’Europe et d’Orient je oktobra 2009 organiziral Teden jezikov in kultur v Parizu, na katerem je slovenšino predstavila lektorica mag. Meta Klinar. Prav tako je preko društva Tourraine-Slovénie decembra pripravila u no uro in predavanje na Festivalu jezikov v Toursu, moderirala literarni veer s pesnico Matejo Bizjak Petit na slovenskem veleposlaništvu. Februarja je izvedla uno uro slovenskega jezika na sejmu jezikov Expolangue, marca pa sodelovala na veeru z Dragom Janarjem v pisateljski rezidenci pri Lillu in moderirala pogovor z njim na Inštitutu za slovanske študije ob francoskem izidu njegovega romana Katarina, pav in jezuit. Aprila je lektorica sodelovala pri organizaciji in izvedbi Dneva evropskih jezikov in civilizacij na Inalcu ter soorganizirala ekskurzijo s študenti po slovenskem Primorju in Krasu. Maja je predstavila Slovenijo in slovenski jezik v okviru Dneva Evrope v Parizu pod okriljem Fédération des associations culturelles de l’Ile de France in organizirala letno sreanje Mladi Pariz, junija pa je vodila pesniški veer s Tomažem Šalamunom in Matejo Bizjak Petit v Atelier des langues et cultures slaves. Sodelovala je pri organizaciji in izvedbi mednarodne konference skupine PLIDAM (didaktine študije). Lektorat dobro sodeluje s slovenskim veleposlaništvom pri razlinih kulturnih dogodkih, lektorica je povezana tudi z Društvom Slovencev v Parizu (Ano Vii). V Pekingu so se junija 2010 študenti slovenšine z lektorico Natalijo Toplišek ob slovenskem državnem prazniku udeležili sprejema pri veleposlanici RS, kamor so prišli tudi slovenski gospodarstveniki ter visoki predstavniki veleposlaništev nekaterih drugih držav (objava v Nedelu, 11. junija 2010, lanek Sijaj, sijaj sonece). Septembra 2010 je na lektoratu gostovala delegacija Društva slovenskih pisateljev – Sekcije za mladinsko in otroško književnost (dr. Igor Saksida, Janja Vidmar, Andrej Rozman Roza, Lila Prap, Cvetka Vidmar, Janez Miš, Irena Svoljšak Miš). Izšla je publikacija s kratkim pregledom prevodov odlomkov iz otroške in mladinske književnosti z naslovom Barviti svet besed (objava China Radio International, 9. september 2010 http://croatian.cri.cn/361/2010/09/20/21s37149.htm). Stiki lektorata z Veleposlaništvom RS v Pekingu in veleposlanico Marijo Adanja so zelo plodni. V Pragi je gostovala dr. Urška Pereni s FF UL, študentje, tudi nekdanji, so skupaj z lektorjem dr. Andrejem Šurlo sodelovali na literarnem veeru ob slovenskem kulturnem prazniku na Veleposlaništvu RS. Marca so z dobro obiskanim literarnim veerom v prostorih praške Narodne knjižnice zakljuili poleti zaet projekt, v katerem so sodelovali s KUD-om OtojeO: za posebno, eško obarvano tretjo številko istoimenske literarne revije so prevedli precej pester izbor literature njenih ustvarjalcev in na literarnem veeru gostili nekaj prevedenih avtorjev (Ingrid Lemut Vostra, Natašo Burger, Mareta Cestnika, Mitjo Godnjavca, Andraža Polia, Marijana Pušavca in Martina Ramoveša). Aprila so na FF pripravili sreanje s skupino literatov skupine Zlati oln: dr. Iztokom Osojnikom, dr. Alenko Jensterle Doležal in mag. Tatjano Jamnik, kot eški literat in prevajalec pa je nastopil še dr. Aleš Kozár. Prav tako aprila so sodelovali pri tehnini izvedbi literarnega veera Josipa Ostija v Narodni knjižnici. V poletnem semestru so prirejali slovenske lmske veere, za kar jim je Slovenska kinoteka pripravila kopije devetih slovenskih lmskih uspešnic iz obdobja med letom 1960 in slovensko državno osamosvojitvijo. Ogledali so si naslednje lme: Vesna, Ne akaj na maj, Naš avto, Ples v dežju, Cvetje v jeseni, Moj ata, socialistini kulak, To so gadi, Nasvidenje v naslednji vojni in Kek eve ukane. Veleposlaništvo lektorat redno obveša o kulturnih in znanstvenih dogodkih s slovenskim poudarkom, ki se dogajajo na eškem. Prispevali so tudi vino in prigrizek za literarni veer revije OtojeO. Dva literarna veera (recital slovenske ljubezenske poezije v izvirnikih in eških prevodih ter sreanje s pesnikom, prevajalcem in diplomatom dr. Andrejem Capudrom) je veleposlanik mag. Franc But gostil v svoji rezidenci. Lektor in ena od študentk sta obiskala literarni veer, ki so ga pripravili brnski kolegi, tamkajšnja lektorica Laura Fekonja pa je sodelovala pri pripravi dodatnega nastopa literatov revije OtojeO. V Rimu so decembra 2009 lektorica Sanja Pirc in študenti v sodelovanju s Študentsko založbo in Veleposlaništvom RS v Rimu na univerzi organizirali slovensko literarno popoldne z gostovanjem mag. Mihe Mazzinija, dr. Gorazda Kocijania in Jurija Hudolina. Januarja 2010 so lektorat obiskali slovenski študentje s Turistice v Kopru, maja pa je bila organizirana strokovna ekskurzija po Sloveniji (Dolenjska). Prav tako maja je bilo na lektoratu predavanje dr. Alojzije Zupan Sosi o slovenski erotini poeziji in predstavitev CSD/TJ mag. Mojce Nidorfer Šiškovi. V Sankt Peterburgu je jeseni 2009 tri mesece gostoval dr. Andrej Rozman s FF UL in predaval na temo Literatura Srednje Evrope študentom ešine, ki imajo slovenšino kot drugi slovanski jezik, in študentom srbohrvašine. V Skopju so na slovenistiki gostovale dr. ura Strsoglavec in dr. Erika Kržišnik s FF UL, dr. Andreja Žele z ZRC SAZU ter ve profesorjev s FF UL, dekan FF UM dr. Marko Jesenšek in dekanja Fakultete za humanistiko UP ob 50-letnici pouevanja slovenskega jezika na Filološki Slovenšina na tujih univerzah Slovenšina na tujih univerzah fakulteti v Skopju. Slovesni program je bil organiziran pod vodstvom dr. Lidije Arizankovske v sodelovanju s FF UL in CSD/TJ ter Ustanovo patra Stanislava Škrabca, nastopili so študenti slovenšine z literarno-kulturnim programom, obenem je bila še promocija Zbornika Tretje makedonsko-slovenske znanstvene konference na Ohridu leta 2007. Organizirali so okroglo mizo na temo Slovenistika in makedonistika – izkušnje, perspektive in ideje. O obletnici in dogodkih je bilo ve odmevov v medijih, tako makedonskih kot slovenskih. Lektorat ima stalne stike z veleposlaništvom RS v Makedoniji in s slovenskim združenjem France Prešeren, še zlasti intenzivno ob slovenskem kulturnem dnevu. V So ji se je leta 2009 zakljuil projekt Stenska poezija nizozemskega veleposlaništva v So ji, v katerega se je Slovenija vkljuila leta 2008 preko zaasnega odpravnika poslov Milana Predana. Vsako diplomatsko predstavništvo držav lanic EU je eno od proelij doloenih stavb v centru mesta okrasilo s plastiko s stihom v nacionalnem jeziku in v prevodu v bolgaršino ter z likovnim elementom. Slovenci so izbrali kitico Prešernove Zdravljice s prevodom Dimitra Panteleeva, steno pa je oblikoval prof. Veliko Minekov. Inštalacija stoji na so jski šoli Georgija Save Rakovskega, slavnostna otvoritev pa je bila decembra 2009. Lektorica Eva Šprager je pri projektu sodelovala od zaetka in ga vodila zlasti po vrnitvi gospoda Predana v Slovenijo. Aprila 2010 so skupaj s slovensko ambasado na Madžarskem organizirali literarni veer France Prešeren in evropska romantika, ki ga je otvorila slovenska veleposlanica Darja Bavdaž Kuret, študentke slovenšine pa so publiki predstavile (v bolgaršini in slovenšini) Prešerna in njegova dela. Od julija 2009, ko je bila za veleposlanico na Madžarskem imenovana Darja Bavdaž Kuret, so stiki med lektoratom in veleposlaništvom postali veliko intenzivnejši, sreala se je tudi z dekanom dr. Panajotom Karagjozevom. V Tokiuso konec leta 2009 organizirali Slovenski seminar na Univerzi v Tsukubi s predavanjem in pripravljalno delavnico za japonske študente, ki so se v oktobru udeležili 2. slovensko-japonskega meduniverzitetnega foruma v Ljubljani. Junija je bil na Univerzi v Tokiu Slo lm festival s 120 udeleženci, ki so poslušali predavanja treh strokovnjakov ter si ogledali tri tematsko in asovno raznolike slovenske lme. V Trstu je bil medijsko odmeven prevod knjige Osnove slovenskega jezika lektorice na FF mag. Rade Lei v italijanšino, ki so ga predstavili na FF v Trstu. V soorganizaciji z Narodno in študijsko knjižnico Trst in FF v Trstu ter CSD/TJ so organizirali cikel predavanj Slovenski jezik in kultura. Gostovali so dr. Jože Pirjevec iz Trsta, dr. Marko Jesenšek s FF UM, dr. Martina Ožbot s FF UL, dr. Andreja Žele z ZRC SAZU, dr. Vesna Mikoli s FHŠ UP, mag. Jernej Vii s Famnit UP. Vabila in povzetki predavanj so bili objavljeni tudi v Primorskem dnevniku. Za študentke specialistike je lektorica dr. Karin Marc Bratina organizirala predavanje o strojnem prevajanju. Lektorice slovenšine v Padovi, Vidmu, Trstu in Parizu so organizirale skupno ekskurzijo študentov po slovenski Istri in Krasu. Novembra 2009 je univerzo obiskal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, v Narodnem domu je bilo sreanje z rektorjem Univerze v Trstu in dekanjo Fakultete modernih jezikov za prevajalce in tolmae s pogovorom o problemih slovenistike na fakulteti. Prof. Miran Košuta in lektorici mag. Rada Lei ter dr. Karin Marc Bratina so se udeležili pogovora z generalno konzulko Vlasto Valeni Pelikan. Lektorata dobro sodelujeta z Narodno in študijsko knjižnico v Trstu pri organizaciji predavanj slovenskih slovenistov in zgodovinarja, prav tako s Slavistinim društvom Trst z vkljuitvijo študentov v predavanja v organizaciji Slavistinega društva Trst ter s Slovenskim izobraževalnim konzorcijem Slovik pri jezikovnem svetovanju in vzpostavitvi opravljanja študentske prakse. V Tübingenu so vse leto organizirali lmske veere, za katere je lme posodil Filmski sklad RS. Maja 2010 se je lektorica Mojca Šoštarko s študenti udeležila sreanja lektorjev in študentov slovenšine na nemških univerzah v Berlinu. Sreanja so se udeležili lektorji in študenti z univerz v Berlinu, Hamburgu, Münchnu, Regensburgu in Tübingenu. Pobuda za sreanje je prišla s strani nekaterih lektorjev, nanno pa sta ga omogoila Veleposlaništvo RS v Berlinu in CSD/TJ ob pomoi matinih nemških univerz. V okviru sreanja je potekal tudi sestanek lektorjev s slovenskim veleposlanikom Mitjem Drobniem in predstojnikom CSD/TJ dr. Markom Stabejem o prihodnosti slovenšine na nemških univerzah. Lektorat ima stike s konzulatom v Münchnu, z veleposlaništvom v Berlinu, s slovenskimi društvi v Baden-Württembergu in s slovensko župnijo v Stuttgartu. V Varšavi je gostovala dr. Mateja Pezdirc Bartol s FF UL, oktobra 2009 pa so študentje slovenšine univerz v Varšavi in Gdansku z lektoricama dr. Jasmino Šuler Galos in mag. Mašo Guštin pripravili izbor sodobne kratke proze ter dela tudi prevedli. Antologijo z naslovom Noc w Lublanie (No v Ljubljani) je izdala gdanska založba Midzymorze. Oktobra 2009 so organizirali literarni veer v sodelovanju z založbo Beletrina. Takrat so Varšavo obiskali Jani Virk, Suzana Tratnik, Miha Mazzini in Milan Jesih, imeli so glasbeni veer z Vladom Kreslinom ter predavanje dr. Matevža Kosa. Kulturno sodelovanje poteka organizacijsko skupaj z veleposlaništvom RS na Poljskem in z Društvom poljsko­slovenskega prijateljstva. V Vidmu sta gostovali dr. Jožica Ško c z ZRC SAZU in FHŠ UP ter dr. Irina Makarova Tominec s FHŠ UP, v novembru 2009 pa so gostili pesnika in pisatelja Aleša Štegra, ki je predstavil svojo knjigo Berlin, prevedeno v italijanšino. V januarju je Videm obiskal Boris Pahor, ki je v dvorani Aiace v obinski palai spregovoril o svojem življenju in pisateljevanju. Dogodka se je udeležilo veliko ljudi, ki jih je pozdravil tudi videmski župan Furio Honsell. O dogodku so poroali tako italijanski kot tudi slovenski mediji. Boris Pahor je študente tako navdušil, da so se nekateri udeležili tudi spomladanskega sreanja z njim v Padovi, ko so skupaj z lektorico Urško Kerin obiskali študente slovenšine na lektoratu slovenšine v Padovi. Konec aprila je bila že tradicionalna ekskurzija v Slovenijo, skupaj s študenti iz Padove, Trsta in Pariza. Tokrat so se odpravili po slovenski Obali in Krasu ter napisali o tem prispevek, ki je bil objavljen tudi v medijih. Na ekskurziji so obiskali Narodno knjižnico v Trstu in SLORI, kjer so študenti navezali stike in kasneje nekateri tam celo opravljali študijsko prakso. V Vilni so oktobra gostili pisateljico Vesno Lemai in pisatelja ter novinarja Igorja Bratoža. Pisatelja sta se udeležila festivala Evropski literarni dnevi v Šiauliai v Litvi, kjer sta predstavila antologijo slovenskih sodobnih kratkih zgodb, ki jih je v litovšino prevedla Laima Masyte. Zveer je bil v prostorih Društva litovskih pisateljev tudi literarni veer. Igor Bratož je v Delu objavil izrpno poroilo o dogajanju (Zlato v litovskem žepu, Delo, 4. 11. 2009). Tretji vikend v maju je v Vilni potekal tradicionalni Slovenski vikend, tokrat na temo Tradicija in sodobnost v slovenskem in litovskem jeziku, kulturi in književnosti. Lektorici Lari Pižent, dr. Jeleni Konickaji in študentom so se pridružili tudi veleposlanik RS Bogdan Benko in dekan Filološke fakultete Univerze v Vilni dr. Antanas Smetona. Študentje so predstavili svoje letne naloge, sledila je slovenska zakuska. V soboto se jim je pridružil Vlado Kreslin in skupaj so odšli v staro prestolnico Litve, srednjeveško mestece Trakaj. Vodenje po mestu so v slovenšini prevzeli študenti, zveer pa je bil v Glasbeni šoli Trakai Kreslinov koncert, med katerim so študenti brali prevode njegovih pesmi v litovšino. Novice in slike o dogodku so objavljene na Kreslinovi spletni strani, na spletni strani Filološke fakultete Univerze v Vilniusu ter na spletni strani Veleposlaništva RS Kopenhagen. Marca jih je obiskal slovenski predsednik dr. Danilo Türk, ki je z redom za zasluge odlikoval dr. Jeleno Konickajo in se sreal s študenti. Ve na http:// www.rtvslo.si/kultura/novice/red-za-zasluge-pri-poucevanju-slovenscine-v-litvi/225470. V Zagrebu je gostovala dr. Milena Mileva Blaži s PF UL, maja 2010 pa dr. Erika Kržišnik s FF UL. V Slovenskem domu v Zagrebu so gostili pisca romana efurji raus Gorana Vojnovia. Pogovor z avtorjem je vodila dr. Anita Peti Stanti, predstojnica Katedre za slovenski jezik, študenti pa so brali odlomke iz romana v slovenšini in hrvašini. Maja 2010 se je 41 študentov slovenistike skupaj z lektorico Andrejo Ponikvar in asistentko za slovensko književnost Ivano Latkovi odpravilo na enodnevno strokovno ekskurzijo v Ljubljano, kjer so prisluhnili mednarodnemu simpoziju Ivan Cankar, podoba iz sanj, nato pa se z dr. Miranom Hladnikom sprehodili po literarni Ljubljani. Slovenšina na tujih univerzah Podatki o lektoratih za študijsko leto 2009/2010 Slovenšina na tujih univerzah Slovenšina na tujih univerzah Lektorati tipa A Lektor/-ica v štud. l. 2009/10 Status predmeta: dipl., obv., izb. Število ur tedensko (štud. leto 2009/10) Število študentov v štud. letu 2009/10 Status slovenistike v 2010/11 enak/spremenjen Slovenistika ima habilitiranega uitelja (domai – D; gostujoi – G) Beograd Zvonka Kajba dipl., izb. 16 150 enak D (1) Bruselj mag. Vesna Nedelko izb. 14 13 spremenjen – v drugem (BA2) in tretjem (BA3) letu študija lahko slovenšino izberejo vsi študenti in zunanji slušatelji, razen študenti modernih jezikov, ki jo lahko izberejo v okviru podiplomskega študija Master 1 in 2 / Louvain mag. Vesna Nedelko – dodatni lektorat izb. 6 3 enak / Buenos Aires Mojca Jesenovec izb., obv. ZS 12, PS 16 113 enak / La Plata Mojca Jesenovec – dodatni lektorat izb. 2 11 enak / Gent mag. Pavel Ocepek obv. izb., izb., podipl. 15 20 enak / Hamburg Monika Pemi obv. izb., izb. ZS 6, PS 8 43 enak D (2) Lizbona Mateja Rozman obv. izb., izb. ZS 18, LS 26 43 enak / Vilna Lara Pižent dipl., izb. 10 18 enak D (1) Lektorati tipa B Lektor/-ica v štud. l. 2009/10 Status predmeta: dipl., obv., izb. Število ur tedensko (štud. leto 2009/10) Število študentov v štud. letu 2009/10 Status slovenistike v 2010/11 enak/spremenjen Slovenistika ima habilitiranega uitelja (domai – D; gostujoi – G) Bern Jasmina Lepoša izb. 4 7 enak / Bratislava Saša Vojtech Pokla obv. izb., izb. 14 ZS 72, PS 53 enak / Nitra Saša Vojtech Pokla – dodatni lektorat lektorat ni deloval / / enak / Brno Laura Fekonja dipl., podipl., izb. ZS 16, LS 12 35 enak D (1) Budimpešta dr. Mladen Pavii dipl., obv. izb., izb. ZS 24, LS 21 24 enak D (2) Bukarešta Boštjan Boži izb. 8 11 enak / Cleveland Luka Zibelnik izb. 10 20 spremenjen – na obeh fakultetah so predmeti spremenjeni iz poskusnih v regularne / Kirtland Luka Zibelnik – dodatni lektorat izb. 5 19 / Gdansk mag. Maša Guštin obv., obv. izb. 12 50 enak / Göteborg Morgan Nilsson izb. 6 23 enak / Gradec Tatjana Vuajnk/Tjaša Ali dipl., obv., obv. izb., izb. 13 91 enak D (1), G (1) Granada Ana Fras izb. ZS 8, LS 12 20 spremenjen – slovenšina je eden izmed jezikov, ki se lahko uradno uvrsti v študijski program kot tretji tuji jezik s 120-urnim programom / Katovice Barbara Upale dipl., obv. izb 18 86 enak D (6) Krakov mag. Bojana Todorovi dipl., izb. ZS 14, LS 12 ZS 94, PS 88 enak / Lodž Janja Vollmaier dipl. ZS 12, LS 13 35 spremenjen – slovenistike kot samostojnega študija ne bo ve, imela bo status B- jezika D (3) Lvov Jernej Kljuevšek obv., obv. izb. ZS 24, LS 17 ZS 107, LS 35 enak / Moskva Katarina Ogrinc dipl., obv. izb., izb. 16 13 spremenjen; univerza ni razpisala diplomskega študija, zato samo obv. izb. in izb. lektorat D (2) München Marjanca Jerman obv. izb. 8 25 enak / Nottingham Ivana Petric Lasnik izb. 14 13 enak / London Ivana Petric Lasnik – dodatni lektorat izb. 2,6 6 enak / Padova Polona Liberšar dipl., izb. 12 9 enak D (1) Pariz mag. Meta Klinar dipl. 13 18 enak G (1) Peking Natalija Toplišek izb. 8 24 enak / Praga dr. Andrej Šurla dipl., obv., obv. izb., izb. 20 20 enak/dopolnjen – poleg rednega statusa prvega jezika bo postala slovenšina tudi drugi (tj. izbirni) jezik zainteresiranih udeležencev novoakreditiranega magistrskega študija D (2) Regensburg Slavo Šerc izb. 6 14 enak / Rim Sanja Pirc dipl. 15,5 57 enak / S. Peterburg dr. Anna Bodrova obv. izb., izb. ZS 8, LS 2 10 enak D (1) So ja Eva Šprager obv., izb. 8 29 enak D (1) Tokio mag. Jelisava Dobovšek Sethna izb. 2 13 enak / Trst (FF) mag. Rada Lei dipl. ZS 12, LS 14 33 enak / Trst (PI) dr. Karin Marc Bratina obv. izb., izb. 12 38 enak D (5) Tübingen Mojca Šoštarko obv. izb., izb. 10 13 enak / Varšava dr. Jasmina Šuler Galos dipl., izb. ZS14, LS 10 51 enak D (2) Zadar dr. Klemen Lah obv. izb., izb. 6 43 enak D (1) Zagreb Andreja Ponikvar dipl., izb. ZS 18, LS 14 104 enak D (3), G (1) Lektorati tipa C Lektor/-ica v štud. l. 2009/10 Status predmeta: dipl., obv., izb. Število ur tedensko (štud. leto 2009/10) Število študentov v štud. letu 2009/10 Status slovenistike v 2010/11 enak/spremenjen Slovenistika ima habilitiranega uitelja (domai – D; gostujoi – G) Berlin* dr. Boštjan Dvoak izb. / / / / Bielsko-Biaa dr. Agnieszka Bedkovska Kopczyk dipl. 12 28 enak D (ve), G Celovec Ljubica rnivec dipl., obv. izb., izb. 12 40 enak D (ve), G Dunaj dr. Elizabeta Jenko, Eva Tesar Terseglav dipl., izb. 13 66 enak D (ve), G Kansas* Marta Pirnat Greenberg izb. 3 1 enak / Neapelj* Saša Žabjek Scutteri dipl. 12 14 enak D (1) Novi Sad mag. Željko Markovi izb. ZS 6, LS 7 20–30 enak / Pardubice* dr. Aleš Kozár dipl. 15 29 enak D (1) Perm Ekaterina Storoževa obv. izb. 2 16 enak D (1) Seattle* dr. Michael Biggins izb. 3 1–3 enak D (1) Skopje dr. Lidija Arizankovska dipl., obv., izb. 16 53 enak D (4), G (1) Videm Urška Kerin dipl., obv., izb. 11 30 enak D (3) * – letnega poroila nismo prejeli, podatki iz preteklih let Tip lektorata: A: lektor je zaposlen na slovenski strani, uitelja plauje samo Republika Slovenija; B: lektorat je sistemiziran in nanciran na slovenski in tuji strani – uitelja so nancirata Slovenija in univerza gostiteljica; C: uitelj na slovenski strani ni nanciran (razen, e gre za njegov dodatni lektorat), v doloenih primerih je plaan po pogodbi, na voljo ima sredstva za strokovno literaturo ter izobraževanje, na univerzi gostiteljici ima razline statuse. dipl. – diplomski študij obv. – obvezni predmet obv. izb. – obvezni izbirni predmet izb. – izbirni predmet D – domai uitelj G – gostujoi uitelj ZS – zimski semester PS – poletni semester Bibliografija uiteljev slovenšine na tujih univerzah v študijskem letu 2009/2010 Slovenšina na tujih univerzah Tjaša Ali, Gradec Boštjan Boži, Bukarešta Jelisava Dobovšek Sethna, Tokio Polona Liberšar, Padova Karin Marc Bratina, Trst Vesna Nedelko, Bruselj Mladen Pavii, Budimpešta Monika Pemi, Hamburg - Mihaela Knez, Matej Klemen, Damjana Kern, Tjaša Ali, Katja Kralj, Andreja Markovi, Staša Pisek, Mojca Stritar, 2010: Slika jezika. Slikovno gradivo za pouevanje slovenšine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. - Mojca Stritar, Damjan Huber, Damjana Kern, Tjaša Ali, Tanja Jerman, 2010: Priprava na izpit na visoki ravni. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. - Boštjan Boži, 2010: Predstavitev programa Slovenšina na tujih univerzah (STU). Romanoslavica XLVI/1. 41–46. - Jelisava Dobovšek Sethna, Stoga F. & Duval C. (ur.): Collected Proceedings of Linguapax Asia Symposia 2004–2009 (v pripravi). Linguapax Asia: a Retrospective Edition of Language and Human Rights Issues (v zbornik sta vkljuena tudi lanka o slovenskih govornih skupnostih na Koroškem in v Italiji). - Jana Zemljari Miklavi, Tanja Jerman, Polona Liberšar, 2009: 2nd Click on Slovene (CD­ROM za uenje slovenšine). - Karin Marc Bratina, 2009: Izražanje abstraktnega v slovenskih istrskih govorih (doktorska disertacija). Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Strokovni lanki - Karin Marc Bratina: Etape zbiranja narenega frazemskega gradiva (lanek). - Karin Marc Bratina: Razlini pristopi k medkulturni zmožnosti (v soavtorstvu). - Karin Marc Bratina: Kultura v frazeologiji istrskega nareja (poglavje v monografski publikaciji). - Karin Marc Bratina, 2009: Zasnova narenega frazeološkega slovarja. Marko Stabej (ur.): Infrastruktura slovenšine in slovenistike. Obdobja 28. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Recenzija knjige - Goran Vojnovi: efurji raus! Slavica Bruxellensia (Revue polyphonique de littérature, histoire et culture slaves de l’Université Libre de Bruxelles), št. 4, oktober 2009. 6869. - Mladen Pavii, 2009: O Szlovén irodalmi antológia. Irena Novak Popov (ur.): Slovenski mikrokozmosi – medetini in medkulturni odnosi. Ljubljana: Zveza društev Slavistino društvo Slovenije. 261–272. - Mladen Pavii, 2009: Infrastruktura slovenistike na Filozofski fakulteti Univerze Loránda Eötvösa. Marko Stabej (ur.): Infrastruktura slovenšine in slovenistike. Obdobja 28. Znanstvena založba Filozofske fakultete. 291–294. - Mladen Pavii, 2009: Deveta dežela, podobi pojugoslovanske sedanjosti in antiutopina podoba (evropske?) prihodnosti. Slavia Centralis II (2009)/2. 184–194. - Mladen Pavii, 2010: Szlovén irodalmi antológia III. Budapest, Balassi Kiadó. - Mladen Pavii, 2010: Ne samo kanon. O kriterijima za izbor tekstova za Szlovén irodalmi antológia III. Kanoni doma i vani. Stjepan Luka (ur.): Zbornik radova. Budimpešta: Hrvatska manjinska samouprava Budimpešte. 214–220. Uredništvo - Od Narodnega doma do Narodne galerije (skupaj z Mojco Jenko), Ljubljana 2009. Strokovni lanki - Monika Pemi, 2009: Srednja Evropa med Vzhodom in Balkanom. Slovenistika v Zvezni republiki Nemiji in njena kulturna zasidranost. Marko Stabej (ur.): Infrastruktura slovenšine in slovenistike. Obdobja 28. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 295–299. - Monika Pemi, 2009: Dom za Narodno galerijo. O arhitekturi in nastanku najstarejše galerijske zgradbe na Slovenskem. Mojca Jenko in Monika Pemi (ur.): Od Narodnega doma do Narodne galerije. Ljubljana. 9–41. - Monika Pemi, 2010: Heime für die Nation: Die Vereinshäuser in Ljubljana/Laibach und Maribo r/Marburg an der Drau. Matthias Krüger in Isabella Woldt (ur.): Kunst im Dienste der Nation. Berlin (v tisku). Ivana Petric Lasnik, London, Nottingham Andreja Ponikvar, Zagreb Eva Šprager, So ja Andrej Šurla, Praga Saša Vojtech Pokla, Bratislava Recenzije - Kanon! Kanon? Kanon. http://www.suzd.si/bilten/arhiv/bilten-suzd-32009/45­predstavitve/95-monika-pemi-kanon-kanon-kanon. - Kanon! Kanon? Kanon. ZUZ, Ljubljana 2010. Prevod - František Škabrout, 2009: Narodni dom v Ljubljani. Nart arhitekta Fr. Škabrouta, arhitekta v Pragi. Mojca Jenko in Monika Pemi (ur.): Od Narodnega doma do Narodne galerije Ljubljana. 43–47. Intervjuji - Kako se je kratkoasila gospoda. Bonbon, Priloga dnevnika Veer (novinarka Tina Recek), 13. 10. 2009. 12–15. - za oddajo Sledovi asa Radia Slovenije (novinarka Nina Dolžan) o medkulturnem sobivanju v Ljubljani 19. stoletja, 23. 11. 2009. - 25. 11. 2009 vodila intervju s Sebastijanom Pregljem, ki bo objavljen na Slowenisch Lernen. - za RAI (novinar Peter Rustja) o spletnem teaju slovenšine, 3. 5. 2010. - Mojca Schlamberger Brezar, Peter Herrity, Ivana Petric Lasnik, 2009: Harrap’s Parler le Slovčne en Voyage. Edinburgh: Harrap. - Ivana Petric Lasnik, Nataša Pirih Svetina, Andreja Ponikvar, 2009: Gremo naprej. Ubenik za nadaljevalce na teajih slovenšine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. - Ivana Petric Lasnik, Nataša Pirih Svetina, Andreja Ponikvar, 2009: Prironik za uitelje k ubeniku Gremo naprej. Ljubljana: Znanstvena založba, Ljubljana (www.centerslo.net • založništvo • prironiki). - Ivana Petric Lasnik, Nataša Pirih Svetina, Andreja Ponikvar, 2009: Gremo naprej. Ubenik za nadaljevalce na teajih slovenšine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. - Ivana Petric Lasnik, Nataša Pirih Svetina, Andreja Ponikvar: Prironik za uitelje k ubeniku Gremo naprej. Znanstvena založba, Ljubljana, 2009. (www.centerslo.net • založništvo • prironiki). - Pirih Svetina, Nataša, Ponikvar, Andreja, 2009: Slovenska slovnica za tujce – kaj imamo, kaj pa bi? Anita Peti-Stanti (ur.): Trei hrvatsko-slovenski slavisti ki skup: Opatija 7. i 8. travnja 2006. Zagreb: FF press. 35–53. - Nataša Pirih Svetina, Andreja Ponikvar, Damjana Kern, 2010: Kontrastivni vidiki pouevanja slovenšine za govorce hrvašine kot prvega jezika. Milan Nosi (ur.): Rije 16/3. Rijeka: HFDR. 82–93. Uredništvo - Eva Šprager, 2009: Antologija bolgarske književnosti, 2. del (uredila in posamezni prevodi). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Prevodi - Alek Popov: Kovai. Poletna zgodba. Delo, 29. 8. 2009. - Gano Savov, 2009: Past za nasprotnike. Moja slovenska biografija. Ljubljana: Slovenska matica. - Valeri Stefanov, 2010: Izgubljena osla. Maribor: Hiša knjig, Založba KMŠ. Intervju - Literarni portret Svetlozarja Igova. Radio Slovenija, program Ars, 3. 10. 2010 ob 22h. Prevod - J. Hájika: Nogometni dnevniki(odlomek). Revija OtojeO. - Saša Vojtech Pokla, 2009: Literatúra s novou kultútnou znakou. Knižná revue 6. Bratislava. - Saša Vojtech Pokla, 2009: O naglaševanju števnikov dvanajst in petnajst v slovenskih narejih (po gradivu SLA). Ponovne objave lankov s kartami za Slovenski lingvistini atlas (do leta 2008). Ljubljana: ZRC SAZU. - Klemen Pisk, 2009: Pustovník a vlk. Pušavnik in volk (prevod: Jana Miuchová, Kristína Potoáková, Terézia Benejová, Romana Marušková idr.). Uredila in spremno besedo napisala: Saša Vojtech Pokla in Miloslav Vojtech. Bratislava, Univerzita Komenského. - Saša Vojtech Pokla, 2009: Poézia je základ každej literárnej tvorby. Knižná revue 26. Bratislava. - Saša Vojtech Pokla, 2010: Aktuálna recepcia slovinskej literatúry na Slovensku. Preklad ako kultúrna a literárna misia. Bratislava. - Saša Vojtech Pokla, 2010: P. J. Šafárik in njegov prispevek pri raziskovanju slovenskih nareij. Bratislava (v tisku). Slovenšina na tujih univerzah Slovenšina na tujih univerzah - Kasilda Bedenk, Tatjana Vuajnk, 2009: Avstroslovenistina pestrost pedagoškega izziva. Marko Stabej (ur.): Infrastruktura slovenšine in slovenistike. Obdobja 28. Znanstvena založba Filozofske fakultete. 41–48. - Tatjana Vuajnk, Barbara Upale, Mateja Kelner, 2010: Poigrajmo se slovensko. Ubenik za zaetno pouevanje otrok, starih od 7 do 10 let, ki živijo v tujini se uijo slovenšino kot tuji jezik. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. - Nauimo se slovenšine – Hi v naroju matere. Moja Slovenija 10, 2009. 28–29. - Nauimo se slovenšine – Bila je prava gospa. Moja Slovenija 11, 2009. 30–31. - Nauimo se slovenšine – Odpri svoj dežnik. Moja Slovenija 12, 2009. 30–31. - Nauimo se slovenšine – Pojdite najprej tja, potem pridite še sem. Moja Slovenija 1, 2010. 30–31. - Nauimo se slovenšine – Pišimo, pišimo, pišimo ... Moja Slovenija 2, 2010. 28–29. Letno poroilo 2010 23 46. seminar slovenskega jezika, literature in kulture Slovanstvo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (28. junij/5.–16. julij 2010) red. prof. dr. Vera Smole 1 Udeleženci in udeleženke 46. SSJLK se je udeležilo 127 udeležencev iz 27 držav. Od tega je bilo 92 študentov, 19 ure SSJLK asistentov, profesorjev in lektorjev s tujih univerz ter 16 udeležencev, ki se s slovenšino ult ukvarjajo na drugih poklicnih podrojih. in k Udeleženci so prejeli štipendije iz razlinih virov: seminarski odbor je podelil 16 štipendij ture in 12 kotizacij, 73 štipendij je bilo podeljenih na podlagi programov sodelovanja ter za era lektorate slovenskega jezika na neslovenskih univerzah, zamejske organizacije in univerze , lit so jih razdelile 12, slavistini inštituti 4 cele in 1 polovino, 1 je dalo Društvo slovenskih zika pisateljev, 8 pa je bilo udeležencev samopla nikov. a je Po dogovoru z MVZT in MZZ smo veino štipendij poslali neposredno na lektorate na keg tujih univerzah (STU). Obvestili smo MZZ, kam smo poslali štipendije, ki so podeljene na ens podlagi programov sodelovanja, tako da je potem ministrstvo lahko obvestilo ambasade po lov svetu, kam naj napotijo morebitne prosilce, ki bi se obrnili nanje. Meddržavne štipendije so ar s bile v države, ki so posebej zahtevale uradno pot pošiljanja (Bolgarija, eška, Madžarska, Poljska, Slovaška), poslane preko MVZT. Ministrstvo je ambasade obvestilo, da so štipendije 46. semin namenjene ljudem, ki se strokovno ukvarjajo s slovenskim jezikom oz. potrebujejo slovenšino za svoje delo. Tako kot že nekaj let zapored se je pokazalo, da je bilo prošenj za štipendije seminarskega odbora veliko ve, kot jih je bilo mogoe podeliti. Zato smo podelili ve delnih štipendij – kotizacij za udeležbo v programu (pri tem si bivanje udeleženci krijejo sami). Poveanje števila štipendij oz. vsote zanje ostaja tudi vnaprej aktualen problem. Letos smo pri podeljevanju štipendij oz. kotizacij ponovno upoštevali naslednje kriterije: prednost smo dali profesorjem, asistentom, študentom višjih letnikov slovenistike, prosilcem s priporoili ter tistim študentom, ki na seminarju doslej še niso bili. Med udeleženci je bilo letos osem samoplanikov (eden ve kot lani), kar po svoje dokazuje in hkrati zahteva kvalitetno prireditev, po drugi strani pa organizatorjem omogo a vsaj nekaj prepotrebne nanne prožnosti. Udeleženci so se redno udeleževali tako dopoldanskih kot popoldanskih seminarskih prireditev. Najbolje so bili obiskani (obvezni) lektorati, podobno kot lani pa je bil zelo dober tudi obisk predavanj. 2 Strokovni program Letošnja krovna tema seminarja je bila Slovanstvo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Lektorji so bili prek vodje lektorjev z njo pravoasno seznanjeni, tako da so se lahko nanjo pripravili ter jo vkljuevali v svoje delo. Tematiki so bili poleg predavanj prilagojeni tudi jutranji izbirni teaj v prvem tednu in spremljevalne prireditve. Krovna tema je na pobudo dr. ure Strsoglavec omogoila že dalj asa zaželeno izvedbo prevajalskega teaja, ki smo jo izvedli v izbirnem jutranjem teaju. Prevajanje je potekalo iz slovanskih jezikov v slovenšino, in sicer v treh loenih skupinah: prevajanje iz južno-, zahodno- in vzhodnoslovankih jezikov. Te aj je požel veliko odobravanja pri tistih, ki poleg slovenšine znajo vsaj še en slovanski jezik, in seveda nekoliko negodovanja tistih, ki se ga niso mogli udeležiti. Udeleženci teaja so ugotavljali prednosti takega sopostavljanja dveh sorodnih jezikov, zato bi s tem veljalo nadaljevati, seveda pa bi se izhodiš ni jeziki morali menjavati oz. zamenjati/dopolniti z neslovanskimi. Zadovoljiti na enem teaju vse pa je organizacijsko neizvedljivo. 2.1 Lektorati Vodja lektorjev je bila tako kot že ve let zapored dr. ura Strsoglavec, lektorati so bili razdeljeni na tri zahtevnostne stopnje, ki so jih izvajali naslednji lektorji: 1) za etna: dr. Nataša Hribar, Eva Šprager, Tatjana Jamnik, Andreja Ponikvar, 2) nadaljevalna: Ivana Petric Lasnik, Polona Liberšar, Barbara Upale, Laura Fekonja, Jernej Kljuevšek, dr. Andrej Šurla, 3) izpopolnjevalna: dr. Helena Kuster (1. teden), dr. Klemen Lah (2. teden), dr. Urška Pereni, dr. Mojca Smolej. Sklop fonetinih vaj in delavnic je vodil dr. Hotimir Tivadar, konverzacijo za zaetnike in nadaljevalce pa Barbara Upale, Jernej Kljuevšek, Polona Liberšar, Ana Fras; Tatjana Jamnik, dr. Andrej Šurla in dr. Nataša Hribar. Individualno konverzacijo so imele študentke Petra Juri, Maja Kraun, Ana Krašna, Anita Marenk, Nataša Medvešek, Nina Pfajfar in Kristina Silaj. Delo v lektoratih je potekalo izjemno uspešno in uinkovito, udeležba udeležencev je bila praktino stoodstotna, zadovoljstvo pa je vidno tudi iz rezultatov anket (povzetek anket je priložen poroilu), saj je letošnja splošna ocena lektoratov najvišja v zadnjih petih letih 4,76 (lani 4,66, predlani 4,74). Prav vsi udeleženci in udeleženke so po lastnih ocenah izboljšali svoje znanje in svoj napredek ocenili takole: malo 24 %, precej 39 % in veliko 37 %; precejšen porast deleža z majhnim napredkom se ne ujema s splošno oceno lektoratov, pa pa – enako kot lani – z ne najboljšo uvrstitvijo v skupino. Glede na precejšnje število zamejskih Slovencev morda ne bi bilo odve razmisliti o predlogu enega izmed njih, da bi ti imeli posebno skupino; navsezadnje je to le njihov materni jezik in njihova kultura. Prav tako se pri uenju zelo razlikujejo težave Slovanov in Neslovanov, s tem pa (verjetno) nain pouevanja. Delo lektoratov je podrobneje predstavljeno v poroilu vodje lektorjev. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 46. 2.1.1 Fonetine vaje in Fonetine vaje so bile letos ocenjene malenkost nižje, s 4,4 (lani 4,69, predlani 4,6), konverzacija najboljše do zdaj pa konverzacija s 4,5 (lani 4,28, predlani 4,44) in individualna konverzacija s 4,95 (lani 4,63, predlani 4,68). 2.2 Predavanja Predavatelji so obravnavali temo Slovanstvo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Po priakovanjih niso mogli mimo ideje o slovanski vzajemnosti iz 19. stoletja, ki pa so jo nekateri osvetlili z današnjega glediša ali jo obravnavali s sodobnimi metodološkimi pristopi. Obravnavali so jezikovne paralele med slovanskimi jeziki, prevzemanje iz neslovanskih jezikov, vplive posameznih slovanskih jezikov in jezikoslovij na slovenski jezik in slovensko jezikoslovno misel, prevajalske zagate med zelo sorodnimi ( južnoslovanskimi) jeziki, pa tudi podobnost bajeslovnih bitij pri nekaterih slovanskih narodih. Spoznali smo še eno pozitivno dimenzijo slovenskega jezika kot orodja loveškega dialoga, odkrivali (slovenski) narodni slog v arhitekturi, Trubarjev trud tudi za druge Slovane in njegovo poznavanje slovanstva ter izvedeli, kako se je zaelo snemanje našega ljudskega petja. Želja organizatorjev je bila, da bi med predavatelje vkljuili tudi dobre tuje poznavalce slovenskega jezika in raziskovalce bodisi jezika, literature ali kulture, a nam je to le deloma uspelo: zato smo bili še bolj veseli predavanja dr. Najde Ivanove z Univerze v So ji (Bolgarija). Drugi letošnji predavatelji z domaih ustanov (predvsem z Univerze v Ljubljani, ZRC SAZU in še nekaterih inštitutov) so bili: dr. Simona Klemeni, dr. Irena Orel, dr. Marko Snoj, dr. Andreja Žele, dr. Luka Vidmar, dr. Andrej Rozman, dr. Vladimir Osolnik, dr. ura Strsoglavec, dr. Milena Mileva Blaži, dr. Jože Ramovš, dr. Vincenc Rajšp, dr. Drago Kunej, Janko Roži in dr. Jožica Narat. Ne glede na to, da je bilo veliko udeležencev Neslovanov, je bila tema ocenjena z oceno 4,3 (lani 4,39, predlani 4,24). Predavatelji so bili zaprošeni za prispevke na visokem strokovnem ali znanstvenem nivoju, ki pa naj bi bili na predavanju predstavljeni im bolj razumljivo, živo in po možnosti tehnino podprto, esar se je veina tudi držala in v povpreju nadvse dobre ocene, tudi besedne, odražajo uspešnost predavateljev – povprena ocena je doslej najvišja: 4,44 (lani 4,03, predlani 4,13). Letos so poslušalci ocenjevali predavatelje sproti, vsakega posebej tako, da so že ob koncu predavanj oddali anketni list. Opoldanskih predavanj je bilo 15, povpreno po dve na dan, eno jezikoslovno, eno kulturološko in predavanje o ekskurziji pa so bila nekoliko daljša in edina tisti dan. Predavanja, ki so namenjena višjim skupinam, saj imajo nižje skupine v istem asu ure konverzacije, so bila zelo dobro obiskana; na predavanjih je bilo v povpreju 58 obiskovalcev, najve 88 (predavanji M. M. Blaži in . Strsoglavec – njen gost je bil Goran Vojnovi) in najmanj 41 (J. Ramovš – zadnje, ko so nekateri že odšli). Nekaterih predavanj so se udeležili tudi zunanji obiskovalci, esar smo še posebej veseli. 2.3 Izbirni teaji in parada Udeležencem smo ponudili dva izbirna te aja, vsak teden enega; prvi, literarno-prevajalski mladih pa je nudil še notranjo izbiro glede na pripadnost ali znanje izhodišnega slovanskega jezika za prevajanje. Žal je bilo nekaj udeležencev takšnih, ki so se sicer želeli udeležiti teaja, vendar niso znali nobenega od obravnavanih slovanskih jezikov, zato je bilo tudi nekaj kritik, sicer pa je bil teaj zelo uspešen, saj je bila predavalnica ob popoldanski predstavitvi prevodov popolnoma zasedena. Te aja sta potekala v uveljavljeni obliki, pet ur na teden, prvi pa je bil razdeljen v tri skupine, vodile so ga tri uveljavljene prevajalke, in sicer: prevajanje iz južnoslovanskih jezikov dr. ura Strsoglavec (s povpreno 16 udeleženci), prevajanje iz zahodnoslovanskih jezikov Tatjana Jamnik (s povpreno 28 udeleženci) in prevajanje iz vzhodnoslovanskih jezikov Lijana Dejak (s povpreno 8 udeleženci). V drugem tednu je jezikoslovni teaj iz oblikotvorja in oblikoglasja slovenskega glagola vodil dr. Matej Šekli (s povpreno 25 udeleženci). Prevajalke so v svojih kratkih prispevkih v zborniku nakazale tipine prevajalske zagate iz posameznih (skupin) slovanskih jezikov, dr. Šekli pa je z daljšim prispevkom naredil jedrnat pregled zgradbe in naglasa slovenskega glagola po glagolskih vrstah z zgodovinskim komentarjem, ki lahko služi tako lektorjem kot ueim se slovenšine kot zelo koristen pripomoek. Kljub pritožbam o prekrivnosti izbirnih teajev v prejšnjih letih bi bilo treba ponovno premisliti o dveh teajih v vsakem tednu: enem (bolj) jezikoslovnem, drugem pa (bolj) literarnem, saj je dvojnost zanimanja jezik : literatura mono opazna. T. i. Parada mladih je serija dvajsetminutnih predavanj v popoldanskem asu, ki ponuja vpogled v znanstveno in strokovno dejavnost najmlajše generacije slovenistinih ter drugih raziskovalcev (letos samo raziskovalk!). Prejeli smo šest prispevkov, ki so bili dovolj kvalitetni za objavo in nastop, eprav ne vsi povezani s krovno temo, vendar pa tako jezikoslovni kot literarni in kulturološki. 38 poslušalcev je nastop najmlajše generacije raziskovalcev ocenil z laskavimi ocenami od 4,54 do 4,89. 2.4 Zbornik in druge publikacije ter majica Tudi letos so seminar spremljale obiajne publikacije in tiskovine: predstavitvena brošura s prijavnico, plakat, zbornik ter vodnik po programu seminarja z opisom obveznega in popoldansko-veernega spremljevalnega programa ter koristnimi slovenistinimi informacijami. Tehnina urednica vseh publikacij je bila Mateja Lutar, za oblikovanje je poskrbela Metka Žerovnik, urednik zbornika je vsakoletni predsednik seminarja. Vse publikacije so izšle pred zaetkom prireditve, seminarski zbornik in vodnik so udeleženci dobili prvi dan. Zbornik predavanj, v katerem so objavljeni prispevki vseh 26 predavateljev, je primarno namenjen lažjemu spremljanju vsebin na predavanjih, izkazalo pa se je, da se prispevki pogosto znajdejo na seznamih študijske literature tako na domaih kot tujih univerzah, kar nedvomno pria o kakovosti samih prispevkov, hkrati pa objavljena predavanja mnogokrat služijo tudi kot izhodiše, raziskovalni impulz za nadaljnje delo. Kratke predstavitve in elektronski naslovi vseh sodelujoih na koncu zbornika omogoajo udeležencem nadaljnje stike. Med seminaristi je odobravanje požela tudi lina seminarska majica; veseli so je bili tudi lektorji, predavatelji in drugi sodelujoi pri spremljevalnem programu. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 46. 2.5 Program ob otvoritvi seminarja in njegovem zakljuku Delovni zaetek seminarja smo priredili na Filozofski fakulteti prvi dan opoldne, ko je udeležence poleg predsednice seminarja pozdravil tudi predstojnik Centra za slovenšino kot drugi/tuji jezik, red. prof. dr. Marko Stabej, udeleženci pa so bili seznanjeni s temo seminarja in celotnim programom prireditve. Slovesni zaetek seminarja je bil ponovno v Mestnem muzeju. Udeležence je najprej nagovorila predsednica seminarja, nato pa so sledili pozdravni nagovori prorektorja Univerze v Ljubljani red. prof. dr. Andreja Kovaia, dekana Filozofske fakultete red. prof. dr. Valentina Bucika, predstojnice Oddelka za slovenistiko red. prof. dr. Bože Krakar Vogel ter predstojnika Centra za slovenšino kot drugi/tuji jezik red. prof. dr. Marka Stabeja. Opraviil se je župan MOL-a gospod Zoran Jankovi; v njegovem imenu je udeležence pozdravila mestna svetnica izr. prof. dr. Milena Mileva Blaži. Prav tako sta se opraviila predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk ter minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo gospod Gregor Golobi. Prireditev je popestril dobitnik zlate kante za leto 2010 in odlien vsestranski glasbenik Boštjan Narat. Po uradnem delu smo skupaj nazdravili zaetku prireditve in se v toplem veeru že uspešno spoznavali. Uradni del seminarja smo zakljuili na Filozofski fakulteti z zakljunim govorom predsednice, zahvalami vsem sodelujoim, s »sprehodom« skozi dogajanja s pomojo slikovnih utrinkov ter nastopi nekaterih skupin. eprav so tudi letos seminarska sprievala razdelili že lektorji znotraj posameznih skupin, je ustveno nabit program potekal skoraj dve uri: veliko zadovoljstvo nad seminarjem in veselje nad novo stkanimi prijateljskimi vezmi seminar slovenskega jezika, literature in kulture 46. je kazila samo teža slovesa. Dokonno slovo, tudi za udeležence Poletne šole, je potekalo zveer ob koncertu skupine Melanholiki. 2.6 Popoldansko-veerni V predtednu je bila že v torek, 29. 6., stripovska delavnica, v etrtek, 1. 7., pa smo šli na program popoldansko ekskurzijo na Gorenjsko; obiskali smo Kropo z muzejem umetnega kovaštva in prikazom kovanja v vigenjcu ter ebelarski muzej v Radovljici, kjer smo za izdelke v organizirani delavnici uporabljali ebelji vosek in si v sosednji gostilni lahko ogledali tudi lectarsko delavnico. V petek, 2. 7., je bila projekcija dokumentarnega lma Skrivnosti Slovenije in kratkega lma Vsak dan ni vsak dan. 6. 7., drugi dan dvotedenskega seminarja, je v dijaškem domu potekalo spoznavno popoldne, namenjeno druženju in neformalnemu spoznavanju, udeleženci so se lahko preizkusili v petju, plesu, gledališu in odbojki. Naslednji dan, 7. 7., smo se odpravili na ogled Ljubljane (literarnozgodovinski sprehod je vodil mag. Andrej Bartol, umetnostnozgodovinski pa Martina Maleši). Na njem smo doživeli prijetno preseneenje, saj nam je nakljuno sreanje z ljubljanskim županom prineslo nepozabno vožnjo z ladjico po Ljubljanici. V petek, 9. 7., nam je Andrej Rozman Roza uprizoril gledališko predstavo Skopuh. V drugem tednu smo si že v ponedeljek, 12. 7., ogledali Slovansko knjižnico, v torek, 13. 7., smo poslušali prevode s prevajalskega jutranjega teaja ter si zveer ogledali lm Estrelita – Pesem za domov. V sredo, 14. 7., smo uživali na literarno­glasbenem veeru z Janijem Kovaiem, naslednji dan, 15. 7., pa se kljub vroini povzpeli na Rožnik in si ogledali Cankarjevo spominsko sobo. Neobvezni popoldansko-veerni program je bil kljub neznosni vroini zelo dobro obiskan in v anketi ocenjen s 4,33 (lani 4,38, predlani 4,49). 2.7 Celodnevna ekskurzija Letošnjo ekskurzijo, ki je potekala v soboto, 10. 7., smo poimenovali Kulturna dedišina ob dolenjski avtocesti (dokonana dva tedna pred seminarjem!). Ekskurzijo po Dolenjski smo zaeli v Stini, nadaljevali na Muljavi in se po kosilu ob Krki sprehodili po Novem mestu, nato pa napotili z avtobusi do Oto ca in peš do Struge ter jo tu po »srednjeveško« zakljuili. Spet nas je spremljala neznosna vroina, kljub temu pa so bili udeleženci veinoma zelo zadovoljni (razen tistih, ki so hoteli na morje ali vsaj na Bled!) in ocena 4,25 glede na razmere niti ni slaba (lani 4,8, predlani 4,47). Ekskurzije se je udeležilo tudi ve lektorjev in profesorjev. 2.8 Razstava knjižnih novosti Strokovni program seminarja je tudi letos dopolnjevala razstava knjižnih novosti s podroja slovenskega jezika in literature (tako strokovnih kot leposlovnih),ki jo je skupaj s svojimi sodelavkami pripravila vodja knjižnice Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko FF UL gospa Anka Sollner Perdih in so si jo udeleženci ogledali v sklopu lektorskih skupin. V skladu s temo seminarja je bil del razstave namenjen predstavitvi Slovanskega lingvistinega atlasa (OLA), s katerim se je marsikdo od udeležencev sreal prvi. Prav tako so bila ob vsakokratnem predavanju v posebni vitrini predavalnice razstavljena dela aktualnega predavatelja, kar je vzbudilo precej pozornosti pri udeležencih in dodatno motiviralo predavatelje. Organizacija in nanciranje 3.1 Bivanje Udeleženci so letos ponovno bivali v Dijaškem domu Ivana Cankarja. Ocena bivanja je bila nekoliko slabša kot lani, tj. 4,39 (lani 4,48), navedene pa so podobne pohvale in pomanjkljivosti ( istoa, zajtrk, prijazno osebje oz. oddaljenost od fakultete, obasen hrup, pridružila pa sta se še vroina v etrtem nadstropju in hrup zaradi obnovitvenih del). 3.2 Organizacija seminarske Za neposredno organizacijo seminarske prireditve sta skrbela Damjan Huber in mag. Mojca prireditve Nidorfer Šiškovi z ekipo zavzetih asistentk, to so Petra Juri, Anita Marenk, Nataša Medvešek in Nina Pfajfar. Njihovo delo je bilo odlino opravljeno, kar so potrdili tudi udeleženci v anketah, in sicer so organizacijo na splošno ocenili kot v preteklih dveh letih, s 4,73 (lani 4,7, predlani 4,78), delo organizacijskega osebja pa z do zdaj najvišjo oceno 4,79 (lani 4,72, predlani 4,78). K uspešni izvedbi so pripomogli tudi drugi zaposleni Filozofske fakultete. 3.3 Medijska pozornost Seminar je bil deležen precejšnje medijske pozornosti. 5. 7. je STA objavila novico o zaetku in slavnostnem odprtju seminarja, istega dne je novico o zaetku seminarja objavil tudi Dnevnik, Radio Slovenija 3 pa kratek intervju s predsednico. Na Radiu Slovenija 1, v drugi jutranji kroniki, je bilo 6. 7. objavljeno poroilo z odprtja seminarja in predsedniina predstavitev krovne teme seminarja ter še enkrat ob 10. uri kot kratka novica o obojem – enako na Valu 202. 7. 7. je v Delu izšel obsežnejši lanek, ki je ob poroilu o slavnostnem odprtju seminarja zavzel še kritino stališe do odsotnosti politike in SAZU, ter bodica na ta Letno poroilo 2010 27 raun v rubriki Pa še to. 9. 7. je bila v asopisu Novice – Koroška objavljena vest o seminarju. 13. 7. je bil na Radiu Slovenija 3 15-minutni intervju s predsednico, 14. 7. pa obsežnejša reportaža o seminarju in udeležencih v Delu. 19. 7. je bil prav tako v Delu objavljen daljši intervju z enim izmed srbskih udeležencev seminarja. Kratka predstavitev zbornika bo objavljena tudi v reviji Jezik in slovstvo in v sklopu Slovenskega slavistinega kongresa. 3.4 Financiranje Seminar je v veliki veini nanciralo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v okviru Uredbe o nanciranju visokošolskih zavodov v Republiki Sloveniji (2004–2010) in preko letne pogodbe kot eno od nacionalno pomembnih nalog, tj. skrbi za slovenšino. Poleg tega je tudi letos Mestna obina Ljubljana so nancirala najem dvorane za otvoritev seminarja, Slovanska knjižnica nam je brezplano odprla svoja vrata, asopisni hiši Delo in Dnevnik sta vsak dan za udeležence SSJLK pošiljali po dvajset brezplanih izvodov svojih dnevnikov, nekaj sredstev pa se je nateklo še od kotizacij udeležencev. Enako kot lani smo bili tudi letos prisiljeni – predvsem zaradi visokih stroškov za bivanje udeležencev v dijaškem domu – uvesti nekaj varevalnih ukrepov. 4 Sklep Letošnji seminar, 46. po vrsti, ni bil v niemer poseben, pa vendarle edinstven kot vsak do zdaj. Kljub veliki dvotedenski vroini se je odvijal v izredno pozitivnem vzdušju, vedoželjnost ter sklepanje prijateljstev in znanstev sta bili med udeleženci prisotni na vsakem koraku, kar je kljub naporom dvigalo energijo organizatorjem in uiteljem, pa tudi predavatelji so bili prijetno preseneeni tako nad obiskom kot nad dobrim sprejemom pri poslušalcih. Opažamo, da trdno stalno ogrodje organizatorskega in lektorskega osebja te velike prireditve omogoa izpopolnjevanje kakovosti na izkušnjah, majhne spremembe, vkljuno z menjavo predsednika, pa dajejo možnost izboljšanja in popestritve vsebin še v druge smeri. Nadaljevali smo z lani zaeto prakso, da se kot predavatelji slovenistinih tem predstavijo tudi tuji raziskovalci; vsaj v eni osebi nam je to uspelo. Letos vsekakor velja omeniti zelo dobro sprejet prevajalski teaj iz slovanskih jezikov, vprašanje pa je, ali je oblika enotedenskega izbirnega jutranjega teaja res najbolj primerna. Udeleženci bi si želeli fonetine vaje na vseh stopnjah in v vejem obsegu; po mojih izkušnjah tudi z vejim poudarkom na mestu naglasa. Zavedam se, da nas pri uvajanju novih/druganih vsebin najbolj omejujejo sredstva, a bi z opustitvijo kakšne popoldansko-veerne prireditve lahko organizirali kaj bolj strokovnega (neobveznega) za bolj zahtevne udeležence, medtem ko si manj zahtevni želijo predvsem ve prostega asa – tudi za oglede Ljubljane in okolice v lastni režiji. O pomenu seminarja je lansko leto v poroilu zelo lepo pisala doc. dr. Mateja Pezdirc Bartol; sama se njenemu mnenju lahko samo pridružim. Poroilo zakljuujem z mislijo na 47. seminar in željo, da bi bil vsaj tako dober kot letošnji; seveda pa se bomo vsi trudili, da bi bil še boljši. V pomo in vodilo nam bodo rezultati anonimnih anket in številni pogovori z udeleženci. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 46. Priloga: Povzetek rezultatov ankete 46. SSJLK Damjan Huber Lektorati seminar slovenskega jezika, literature in kulture 46. Predavanja, teaji temaSSJLK predavanja izbirniteaji paradamladih 3,1 3,3 3,5 3,7 3,9 4,1 4,3 4,5 4,7 4,9 paradamladih izbirniteaji predavanja tema SSJLK 46.SSJLK 45.SSJLK 44.SSJLK 43.SSJLK 42.SSJLK 4,69 4,23 4,29 3,93 3,23 4,83 4,4 4,59 4,3 3,58 4,44 4,03 4,13 3,78 3,89 4,3 4,39 4,24 4,31 3,74 Fonetine vaje, konverzacija individualnakonverzacija konverzacija fonetinevaje 3,8 4 4,2 4,4 4,6 4,8 5 46.SSJLK 45.SSJLK 44.SSJLK fonetinevaje 4,4 4,69 4,6 konverzacija 4,5 4,28 4,44 individualnakonverzacija 4,95 4,63 4,68 Organizacija in popoldansko­veerni program Koliko ste izboljšali svoje znanje na SSJLK? Kolikokrat ste že bili na Seminarju? seminar slovenskega jezika, literature in kulture 46. 30 Letno poroilo 2010 Poroilo o delovanju lektoratov na 46. SSJLK doc. dr. ura Strsoglavec 1 Test, razvršanje v skupine Uvrstitveni test so pripravili na Centru za slovenšino kot drugi/tuji jezik in ga zaeli pošiljati v zaetku februarja. Prvi rešeni testi so se zaeli na Center vraati v zaetku aprila, zadnje teste pa smo prejeli proti koncu junija. Teste sem vodja lektorjev pregledovala v treh ve jih sklopih, zamudnike pa sproti. Obvešanje udeležencev o tem, ali se udeležijo seminarja v predtednu (zaetniki) ali pridejo na seminar za dva tedna (nadaljevalci, izpopolnjevalci), je bilo pravo asno. Poleg uvrstitvenega testa so bile pri razvršanju udeležencev v skupine koristne tudi informacije o tem, ali so že bili na seminarju (in v kateri skupini) ter kateri ubenik so uporabljali takrat ali pa na svojih lektoratih (vprašanje o tem, kateri ubenik uporabljajo na lektoratu na svoji fakulteti, je postalo stalnica v testu), koliko asa in zakaj se uijo slovenšine, ter njihove želje – našteto je bilo v posameznih tokah zajeto na koncu testa. Pri razvršanju udeležencev izpopolnjevalcev (Splošna, Literarna in Jezikoslovna izpopolnjevalna skupina) smo upoštevali njihove strokovne interese, kot so jih zapisali na testu ali na prijavnici. Zaetnike smo, kot vsako leto, v spremnem dopisu opozorili, da morajo potrditi svoj prihod v predtednu oziroma sporoiti, e v predtednu na seminar ne morejo priti. Ko smo ta obvestila prejeli, se je znova izkazalo, da veliko zaetnikov ne bo prišlo v predtednu, zato smo jih razvrstili v skupino Zaetna 4 (dvotedenska zaetna skupina – v nasprotju s tremi tritedenskimi zaetnimi skupinami). Kot kažejo izkušnje, je treba na dvotedensko zaetno skupino raunati vsako leto (temu smo se prilagodili tudi z izbiro izkušenega in empatinega lektorja za to skupino). Pri razvršanju smo se trudili upoštevati tudi število udeležencev v posameznih skupinah, vendar se zaradi vejega števila udeležencev s približno enakim znanjem nismo mogli povsem izogniti velikim skupinam (zelo veliki sta bili npr. Nadaljevalna 1 in Izpopolnjevalna jezikoslovna s po 13 udeleženci). Udeležence smo prvi dan še dodatno ustno testirali tako v predtednu kot v prvem tednu seminarja. Kriteriji posameznih spraševalcev in nain testiranja so bili precej poenoteni, zato je ustno testiranje (poleg uvrstitvenega testa) dalo dokonno sodbo o tem, v katero skupino smo koga uvrstili (seveda je iluzorno priakovati, da bodo prav vsi udeleženci zadovoljni z uvrstitvijo v skupino – vsako leto imamo namre opraviti z udeleženci, ki imajo zmotno predstavo o svojem znanju slovenšine in posledino o tem, v kateri skupini bi morali biti, kar povzroa nepotrebno nejevoljo in še dodatno obremenjenost lektorjev, ki imajo v skupini nezadovoljne udeležence). Znova predlagam, da v sodelovanju s strokovnjaki na Centru za slovenšino kot tuji/drugi jezik sestavimo »ustni test« za zaetno in nadaljevalno raven, ki bo v pomo pri ustnem testiranju, in da ohranimo prakso, da je ustnemu testiranju namenjeno ve asa – kar že vnaprej predvidimo v urniku za prvi dan tako tritedenskega kot dvotedenskega seminarja. 2 Nabor lektorjev Kot je bilo v navadi že v prejšnjih letih, smo k sodelovanju pisno povabili vse lektorje, ki so na seminarju sodelovali prejšnja leta, vabilo pa je bilo objavljeno tudi na forumu lektorjev v tujini. Sprejeli smo 16 lektorjev in jih vkljuili v ekipo, ki je bila poveini razporejena v skladu z željami, strokovnimi interesi in razpoložljivostjo lektorjev. Že nekaj let ima ena od izpopolnjevalnih skupin dva lektorja, letos je imela dva lektorja Izpopolnjevalna splošna. Prakso dveh lektorjev pri izpopolnjevalnih skupinah velja ohraniti, saj gre za zahtevne skupine, ki jim lahko z dvema lektorjema ponudimo še ve (o zadovoljstvu s takšnim nainom dela v lektoratu priajo ankete udeležencev). 2.1 Lektorske skupine 2.1.1 Predteden Fonetine vaje: Hotimir Tivadar Zaetna 1: Nataša Hribar Zaetna 2: Eva Šprager Zaetna 3: Tatjana Jamnik 2.1.2 Dvotedenski termin Fonetine vaje: Hotimir Tivadar Zaetna 4: Andreja Ponikvar Nadaljevalna 1: Ivana Petric Lasnik Nadaljevalna 2: Polona Liberšar Nadaljevalna 3: Barbara Upale Nadaljevalna 4: Laura Fekonja Nadaljevalna 5: Jernej Kljuevšek Nadaljevalna 6: Andrej Šurla 2.1.3 Konverzacija v dvotedenskem terminu 2.2 Fonetine vaje 2.2.1 Predlogi 3 Predavalnice, pripomoki, ubeniki 4 Lektorski sestanki Izpopolnjevalna literarna: Urška Pereni Izpopolnjevalna jezikoslovna: Mojca Smolej Izpopolnjevalna splošna: Helena Kuster, Klemen Lah Zaetna 1: Barbara Upale Zaetna 2: Jernej Kljuevšek Zaetna 3: Polona Liberšar Zaetna 4: Ana Fras1 Nadaljevalna 1: Tatjana Jamnik Nadaljevalna 2: Andrej Šurla Nadaljevalna 3: Nataša Hribar Fonetine vaje so potekale od 28. 6. do 16. 7. 2010 v fonolaboratoriju in so bile namenjene uvodu v slovensko fonetiko in vajam iz fonetike slovenskega jezika za a) zaetnike (skupine 1, 2, 3 – od 13.30 do 15.30, od 28. 6. 2010 do 3. 7. 2010; skupina 4 – 8. 7. in 13. 7. 2010), potekale so 120 minut, po potrebi kakšno minuto ve, in b) za udeležence nadaljevalnih skupin, ki so si fonetine vaje izbrali fakultativno (75 minut, od 8.15 do 9.30, od 5. 7. do 16. 7. 2010). Vodja fonetinih vaj v poroilu navaja predloge za izboljšanje organizacije in poteka fonetinih vaj: 1. Za izgovor posameznih fonemov in njihovih variant ter za ustrezno obvladanje slovenskega naglasa bi bilo potrebno tako za zaetnike kot nadaljevalce glede na koliino udeležencev ve vaj. 2. Za vse skupine bi bilo potrebno ve ur, namenjenih utrjevanju snovi, ki je predstavljena v zaetni uri, saj se npr. z zaetniki sreamo samo še enkrat. Mogoe bi bilo dobro za zaetnike, e želimo fonetiko res okrepiti, nameniti še nekaj ur v naslednjih dveh tednih v popoldanskem asu. S poveanim številom skupnih ur bi bilo možno bolj individualno in s tem tudi kvalitetnejše delo. 3. Udeleženci so omenili, da bi radi imeli fonetine vaje tudi nekateri iz izpopolnjevalnih skupin – mogoe bi bilo dobro razmisliti o 2–3 urah fonetike, ki bi bile bolj predstavljene kot fonetini teaj, ne pa kot vaje, in bi se jih udeležili jezikoslovci, ki bi želeli razpravljati o fonetinih dilemah. Lektorati in konverzacija so potekali v ustrezno velikih in nehrupnih predavalnicah Filozofske fakultete, le klima jo je vekrat zagodla. Lektorjem so bili na voljo razlini pripomoki: TV + video in/ali dvd, radio, raunalnik, videokamera, projektor, grafoskop, raunalniška predavalnica, plakati, barvni omastri ipd. Na voljo so imeli tudi ubenik, ki so ga uporabljali kot osnovnega (pri izbiri ubenika je bila v pomo tudi informacija iz testa o tem, kateri ubenik je udeleženec že uporabljal, bodisi na seminarju bodisi na lektoratu na svoji fakulteti). Poleg lastnega gradiva (obsežen seznam je na voljo v lektorskih poroilih) so lektorji uporabljali tudi naslednje ubenike: A. Markovi idr.: Slovenska beseda v živo; A. Markovi idr.: Slovenska beseda v živo 2; A. Markovi idr.: Slovenska beseda v živo 3a; A. Markovi idr.: Slovenska beseda v živo 3b; N. Pirih Svetina in A. Ponikvar: A, B, C … 1, 2, 3 … Gremo;M. uk idr.: Odkrivajmo slovenšino;M. Furlan: Oblikoslovje;H. Jug Kranjec: Slovenšina za tujce; M. Kocjan Barle: Abeceda pravopisa; I. Ferbežar in N. Domadenik: Jezikovod; A. Markovi idr.: S slovenšino nimam težav; M. Bešter in L. rnivec: Povej naprej; I. Petric Lasnik idr.: Gremo naprej; M. Bešter: Skripta 1, 2, 3,Zbornik za uitelje slovenšine kot drugega/tujega jezika. Lektorska ekipa je bila dokonno oblikovana sredi junija. Na prvem sestanku 24. 6. 2010 smo vodja lektorjev in strokovna sodelavca SSJLK-ja predstavili temo seminarja, predavanja in jutranje teaje, spremljevalni program in organizacijo. Lektorje smo posebej povabili k temu, da bi skupaj s svojimi skupinami pripravili kakšno toko za zakljuno prireditev (kar so tudi storili in na zakljuku seminarja se je predstavilo veliko skupin – to je praksa nekaj zadnjih seminarjev; predlagam, da jo ohranimo, saj se udeleženci v anketah o njej izrekajo pozitivno). Opozorili smo jih tudi na to, da bi bilo dobro, e bi temo letošnjega seminarja, kolikor je le mogoe, vkljuevali v svoje ure, da bi bila prireditev še enovitejša celota lektoratov, predavanj in popoldansko-veernih dogodkov. Na prvem sestanku smo jih seznanili s potekom fonetinih vaj, ekskurzij, individualno konverzacijo, z delom asistentk, z obveznostmi in s plailom, dobili so tudi mape z gradivi, testi in seznamom udeležencev. Zaradi obveznosti na lektoratih v tujini se nekaj lektorjev tega sestanka ni moglo udeležiti, zato smo imeli še en sestanek, in sicer 30. 6. 2010. V predtednu smo se z lektorji dobili v ponedeljek ob 8.30, sestanek smo imeli še v sredo ob 11.00, v prvem tednu dvotedenskega termina pa smo se z dvotedenskimi lektorji dobili 1 Edina lektorica, ki je izvajala samo konverzacijo (ne pa tudi lektorata). seminar slovenskega jezika, literature in kulture 46. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 46. Povzetek ankete udeležencev seminarja 8.1 Konkretno pohvaljeno 8.2 Konkretno pograjano 5. /Zdi/ se mi, da je celoten program Seminarja zelo poln in da so študenti tudi zaradi tega zelo utrujeni. Mogoe bi bilo smiselno as po predavanjih pustiti prost in dodatne aktivnosti organizirati v veernem asu, po 19. uri, ne pa že ob 17.00. Tako bi udeleženci imeli nekaj asa za poitek in seveda tudi domae naloge •. Prav tako sem od udeležencev slišala, da bi se radi udeležili predavanj, pa se jih niso mogli, ker so imeli konverzacijo, in obratno: tiste visoke skupine, za katere konverzacija ni bila predvidena, so izrazili željo ravno po tem. A bi bilo mogoe program organizirati tako, da bi vsi udeleženci imeli možnost iti tako na konverzacijo kot na predavanja? Razvrstitev v skupino je bila v anketah ocenjena s skupno splošno oceno 4,27. Letošnje redke dodatne zamenjave smo na (utemeljeno in upravieno) željo udeležencev opravili v prvih treh dneh seminarja. Letos je bilo manj nerazumnih in trmastih želja udeležencev po prestavitvi v višjo ali izpopolnjevalno skupino (ne glede na znanje, ki nikakor ni na ravni njihovih želja po višji skupini) kot prejšnja leta. Lektorati so bili tudi letos ocenjeni zelo dobro: skupna splošna ocena lektoratov je 4,76 (lani 4,66), skupna splošna ocena metod pouevanja je 4,81 (lani 4,59), skupna splošna ocena vkljuevanja ustreznih tem v lektorate je 4,73 (lani 4,61), skupna splošna ocena spodbujanja in stika s strani lektorjev je 4,89 (lani 4,7), skupna splošna ocena uvrstitve v pravo skupino pa je tudi letos 4,27 (tako kot lani). Ocena fonetinih vaj je 4,4 (lani 4,69), in sicer pri zaetnikih 4,48 in pri nadaljevalcih 4,33. Noben lektor ni dobil nižje splošne ocene kot 4 (prevladuje ocena 4,5), kar štirje so dobili isto 5. 8 % udeležencev zaetnikov je ocenilo, da so svoje znanje izboljšali malo, 44 % jih je svoje znanje izboljšalo precej, 48 % pa veliko. 55 % udeležencev nadaljevalcev je ocenilo, da so svoje znanje izboljšali malo, 29 % jih je svoje znanje izboljšalo precej, 18 % pa veliko. 53 % udeležencev izpopolnjevalcev je ocenilo, da so svoje znanje izboljšali malo, 29 % jih je svoje znanje izboljšalo precej, 18 % pa veliko. Ob statistinih podatkih veliko povedo tudi številni komentarji v anketah udeležencev – nekaj jih citatno povzemam v tokah 8.1, 8.2 in 8.3. 1. Zelo dobra organizacija: very good team, quick solutions – I was impressed. Very good. 2. Working on concrete situations + ambiance + little working group. 3. Sem navdušena! Organizacija je bila predobra! Veliko smo se uili in zelo sem zahvalna za to! 4. Veliko konverzacije v slovenšini. 5. Asistentke! Vedno so pomagale in se trudile, vedno! Upam da imajo dobro plao! 6. Otprla sem se in govorim slovensko – kljub vsih napak • Zelo mi je vše da skoraj vsi udeleženci seminarja so se poskusili govoriti slovensko, ni pa angleško • 7. Spoznavanje novih ljudi, veliko možnosti za govorjenje. 8. Predvsem možnost govoriti slovensko! 9. Vojnovi, konverzacija, prevajanje. 10. Ljudje, ki so bili zelo prijazni in tema – slovanstvo. 11. Predavanja je bili odlino organizirani. 12. Mednarodnost seminarja in zanimanje udeležencev za slovenšino in jezike na splošnem. 13. Veerni programi so bili zanimivi in razlini, kar je bilo odlino. 14. Izbirni prevajalski teaj je bil zelo dober. 15. Zelo zanimiva in zelo koristna se mi je zdela prevajalska delavnica. 16. Aktualen, ravnotežje med zahtevnimi + sprošujoimi enotami. 17. Odprtost, prijaznost, kompetentnost sodelavcev; dobra organizacija. Pogovor z avtorjem Goranom Vojnoviem – to je bilo udovito doživetje!! Predavanje Klemena J. Bojeta: užitek je bilo poslušati tako razgledanega predavatelja. Odnesla sem veliko novega in pridobila novega znanja & navdiha. 18. Priti do stika s slovenisti iz drugih dežel. 19. Lektorske vaje in predavanja (predvsem predavanja, ki so bila prilagojena udeležencem). 20. Redno obiskujem teaje (I, F) – SSJLK je pravo doživetje! 1. Parts that did not include any english language. 2. That there was not enough time to have lunch during the day. 3. Popoldansko-veerni program ni dober za zaetnike in nižje skupine ker ni ne razumejo. 4. Ekskurzija je bila predolga. 5. Izbirni teaj iz prvega tedna. Nisem mogla iti, ker ne govorim drugih slovanskih jezikov. 6. Mi ni vše, kadar pri predavanju profesor govori preve in prehitro. 7. Da bi vsi udeleženci imeli možnost iti na predavanja, fonetine vaje. 8. Da ni možnosti za višije skupine hoditi na konverzacijo oz. da ne morem izbrati konverzacije ali predavanje. 8.3 Konkretni predlogi 1. I think for beginners the evening programme was quite hart to understand, maybe one could include another evening activity with easier Slovene? 2. Ve individualnih konverzacij. 3. Bi bilo lepo imeti teaj prevajanja iz anglešine. 4. Mislim, da bi morala razvrstitev v skupine biti drugana; je zelo težko sedeti v isti skupini s Hrvatami/Srbami, ki govorijo slovensko zelo dobro, ampak imajo drugane težave od tistih, katere imajo ljudje iz Nemije, Avstrije itn. 5. Ve skupin za konverzacijo – tudi za nadaljevalce 4, 5 in 6. 6. Mislim, da en teden ni dovolj za izbirni teaj. 7. Enkrat bi si tudi želela slišati ve o vplivu nemškega, francoskega, italijanskega, angleškega jezika na slovenšino. 8. Malo ve predavanj o slovenski kulturi na splošno. 9. Mogoe bi naredila eno skupino samo za zamejce, ker zelo dobro obvladajo slovenšino in študenti, ki so uvršeni v skupino s njimi po stopni znanja jezika so slabši, ker niso pripadniki te kulture. 10. Izbirni teaj naj bi bil ve kulturno-zgodovinski, ker tega manjka na seminarju. Ali etnološko-etnografski. 11. Ve možnosti izbire za višje skupine. Ali predavanje ali konverzacija ali fonetine vaje ( e je to iz vidika organizacije sploh možno). Da niso predavanja obvezna (brez drugih možnosti). 9 Drugo Kot vsako leto je bilo tudi letos zelo dobro sprejeto spoznavno popoldne, zato ga vsekakor velja ohraniti. Znova sta bili polni t. i. pevska in gledališka delavnica. Poleg tega je bil letos (v primerjavi s prejšnjimi leti) še veji odziv udeležencev na poziv, naj pripravijo kakšno toko ob zakljuku seminarja. Izredno pohvaljeni sta bili sreanji s pisateljem Goranom Vojnoviem (bil je gost izpopolnjevalnih skupin in na predavanju ure Strsoglavec) in prevajalcem Klemnom Jeliniem (bil je gost izpopolnjevalnih skupin). Tudi udeleženci Zaetne 3 so bili navdušeni nad gostovanjem pesnika Iztoka Osojnika. Nekateri ponavljajoi se predlogi, predvsem seminaristov (ve izletov/ekskurzij, ve individualne konverzacije, ve literarnih dogodkov, ve fonetinih vaj), so povezani tako s nancami kot s asom, zato bodo najbrž težje uresniljivi, vendar bomo vseeno morali premisliti, kaj lahko storimo. Nekatere grajane stvari so grajane upravieno, nekatere pa ne (bolj kažejo na »razvajenost« udeležencev kot na kaj drugega – predvsem npr. pripombe o oddaljenosti dijaškega doma in o natrpanem programu; teh pripomb nisem posebej navajala – kakor tudi ne tistih, ki se po drugi strani o programu in namestitvi izrekajo pohvalno). Letošnja izbirna teaja sta bila v anketah udeležencev deležna tako pohval kot kritik, kar smo tudi priakovali, predvsem glede prevajalskega te aja, ki se ga niso mogli udeležiti udeleženci brez znanja še kakšnega drugega slovanskega jezika (poleg slovenšine). Ker smo izhodišne (slovanske) jezike izbirali glede na krovno temo seminarja, tovrstni oitki pa malo zbledijo, sploh pa ob dejstvu, da so udeleženci letošnjih izbirnih teajev teaja ocenili izredno visoko (najvišje v zadnjih letih), in sicer 4,83 (pri tem prevajalski teaj 4,91). Za konstruktivno, plodno in nestresno sodelovanje se zahvaljujem vsem lektorjem, ki so sodelovali na 46. SSJLK-ju, asistentkam Petri Juri, Aniti Marenk, Nataši Medvešek in Nini Pfajfar, strokovnima sodelavcema Damjanu Huberju in Mojci Nidorfer Šiškovi ter predsednici seminarja Veri Smole. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 46. simpozij Obdobja 29. 29. simpozij Obdobja - Sodobna slovenska književnost (1980–2010) (11.–13. 11. 2010) izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosi 29. mednarodni znanstveni simpozij Obdobja z naslovom Sodobna slovenska književnost (1980–2010) je bil posveen raziskovanju najnovejše slovenske književnosti. Potekal je od 11. do 13. novembra 2010 v prostorih Univerze v Ljubljani v organizaciji Centra za slovenšino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Organizacija simpozija Pri vsebinski in organizacijski zasnovi simpozija je sodeloval programski odbor, ki so ga sestavljali slovenski in tuji strokovnjaki za književnost, jezik, umetnostno zgodovino in didaktiko: izr. prof. dr. Tine Germ, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; red. prof. dr. Miran Hladnik, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; izr. prof. dr. Niko Jež, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; red. prof. dr. Marko Juvan, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede; red. prof. dr. Zvonko Kova, Sveuilište u Zagrebu, Filozofski fakultet; red. prof. dr. Boža Krakar Vogel, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; izr. prof. dr. Andrej Leben, Karl-Franzens-Universität Graz, Institut für Slawistik, Gradec; doc. dr. Katja Mihurko Poniž, Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistiko; izr. prof. dr. Irena Novak Popov, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; izr. prof. dr. Darja Pavli, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta; doc. dr. Mateja Pezdirc Bartol, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; izr. prof. dr. Miha Pintari, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; izr. prof. dr. Julija A. Sozina, RAN, Institut slavianovedeniya, Moskva; red. prof. dr. Marko Stabej, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; izr. prof. dr. ura Strsoglavec, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; red. prof. dr. Boena Tokarz, Uniwersytet lski, Instytut Filologii Sowiaskiej, Katovice. Letošnji simpozij so so nancirali Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS, Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Društvo slovenskih pisateljev in raziskovalna skupina Medkulturne literarnovedne študije. Najve zaslug za uspešen potek priprav na simpozij, za stike z udeleženci in za njegovo izvedbo imata strokovna sodelavca Damjan Huber in mag. Mojca Nidorfer Šiškovi, ki sta zavzeto in uspešno vodila vso organizacijsko ter tehnino plat simpozija. Za celostno podobo prireditve pa je s tiskovnimi gradivi poskrbela urednica Mateja Lutar. Vsem imenovanim kolegom se za sodelovanje res iskreno zahvaljujem. Simpozij je že lani doživel organizacijsko prenovo, saj je simpozijski zbornik prvi izšel še pred simpozijem. Letošnji zbornik je obdržal tudi lansko novost omejitve prispevkov (na 6–8 strani) in slepo recenziranje prispevkov. e je bilo lansko recenziranje še polslepo, je bilo letos zaradi novosti – prijaviti se je bilo mogoe brez povzetka – že slepo. Tudi tretjo novost smo obdržali, saj se je pokazala kot dobrodošla: uvedba kotizacije za dejavne udeležence simpozija, razen lanov in lanic Oddelka za slovenistiko, programskega odbora in recenzentskega zbora, ter elektronsko prijavljanje in oddajanje prispevkov. Vsi udeleženci so bili navdušeni nad hkratno izdajo zbornika, posebej so to pridobitev pohvalili udeleženci iz tujine in predstavniki medijev. Pohvaljena je bila tudi novost, da je bil zbornik postavljen na splet že pred izidom, tako da so se lahko udeleženci in poslušalci simpozija pripravili na prispevke in s tem tudi na debato. Organizacijsko gledano pa je treba rešiti eno težavo: poskrbeti je treba za bolj sistemsko možnost nanciranja zbornika, saj se je z novim nainom izhajanja (ki je funkcionalno gledano veliko boljši od prejšnjega) tako reko nemogoe prijaviti na javni razpis za so nanciranje znanstvenih publikacij – razen e bi datum simpozija zelo natanno prilagodili datumom razpisov (ki pa niso tako zelo zanesljivi, da bi se to res dalo storiti). Veina je z recenzentskim sistemom zadovoljna, kot kažejo rezultati ankete, nekateri pa se na (katerikoli) recenzentski sistem težko privadijo. Tudi ocene ostalih anketiranih podroij (splošni vtis o simpoziju, program simpozija, organizacija, ustreznost vsebine gradiva za udeležence, spremljevalni program, namestitev v gostiš u Pri Mraku) so zelo visoke, gibljejo se od 3,72 do 4 (najvišja možna ocena je 4). Anketiranci so najbolj pohvalili organizacijo (4) in veer šansonov (4), ustno pa so mi pohvalili vse dogodke in celoten simpozij, še posebej diskusije. Udeleženci simpozija Od ve kot 700 vabljenih strokovnjakov se je simpozija udeležilo 61 udeležencev z 59 prispevki. Zaradi neustrezne tematike, ki ni bila povezana z naslovno temo, smo zavrnili le eno prijavo, vsaj eno negativno oceno recenzentov pa je prejelo 8 prispevkov, od tega sta potem lanek popravili in objavili 2 referentki. Med 61 referenti jih je bilo 44 iz Slovenije in 17 iz tujine: iz Avstrije, eške, Hrvaške, Italije, Madžarske, Makedonije, Poljske, Rusije in Ukrajine. Ve ina udeležencev je bila z univerz in inštitutov, nekoliko manj pa iz založništva, medijev in srednjih šol. Vsebinski koncept simpozija Spremljevalne prireditve Število udeležencev je bilo podobno kot lani, le da so letos v veji meri obiskovali predavanja tudi študenti in poslušalci, ki niso bili aktivni udeleženci samega simpozija. Obisk predavanj je bil razveseljiv in nad priakovanji, saj je bilo treba skoraj v vse sekcije prinašati dodatne stole. Najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da je po vsakem razdelku predavanj potekala živahna diskusija, v katero so se poslušalci vkljuevali premišljeno in povsem sprošeno. Prav razširitev predavanj v diskusijo se mi zdi za sodobno slovensko književnost najbolj ploden nain, saj je bila referentom dana možnost, da prisluhnejo ostalim strokovnjakom, ki podobno ali drugae razmišljajo o poroani temi, poslušalcem pa edinstvena priložnost, da postanejo aktivni premišljevalci tega, kar trenutno živimo – sodobne slovenske književnosti. O simpoziju so pred in med prireditvijo poroala naslednja javna obila: Delo (13. 11.), TV Slovenija (11. 11.), na spletnem naslovu www.sta.si je STA 11. 11. objavila poroilo in slikovno gradivo z naslovom V Ljubljani zaetek simpozija o sodobni slovenski književnosti, kar so v enaki oz. nekoliko spremenjeni obliki objavili še drugi spletni mediji. V Dnevniku je bila 10. 11. objavljena informacija o zaetku simpozija, v Ljubljanskih novicah, Slovenskem elektronskem dnevniku, je bil 11. 11. objavljen lanek o zaetku simpozija, istega dne tudi v Primorskem dnevniku. Simpozij je zelo vestno spremljal Radio Slovenija, saj je kar trikrat poroal o njem (npr. 13. 11. na RA Slovenija 1), za kar bi se mu rada še posebej zahvalila. Simpozij je združil starejši koncept Obdobij, ki so od leta 1979 naprej obravnavala knjižni jezik, literaturo in kulturo posameznih obdobij (npr. baroka, razsvetljenstva in romantike na Slovenskem), z novejšim konceptom po letu 1992, namenjenim znanstvenim metodam (npr. historizem) in jezikovnim ter literarnim zvrstem (npr. slovenska nareja ter slovenski sonet in roman). Prav zadnja desetletja je literarno ustvarjanje najbolj množino in že skoraj nepregledno, Obdobja 8 (1988) pa so pod naslovom Sodobnost že pregledala slovensko književnost od leta 1945 do 1980, zato se je bilo smiselno posvetiti tistemu izseku sodobne slovenske književnosti, ki še ni bil sistematino znanstveno analiziran, tj. sodobni slovenski književnosti od leta 1980 do 2010. Zaradi nezakljuenosti obravnavanega obdobja, pri nekaterih pojavih pa tudi zaradi pomanjkanja asovne razdalje, je bilo doslej nemogoe zapisati trdnejše doloitve posameznih znailnosti sodobne slovenske književnosti, zato je bil 29. simpozij Obdobja odlina priložnost za prvo ali vnovino raziskavo predlaganih znanstvenih podroij in tem. Ker slovenska književnost na koncu 20. in zaetku 21. stoletja ni enotno obdobje, saj v njem so/obstajajo razline literarne smeri, npr. modernizem in postmodernizem, zaznamuje pa ga tudi sinkretizem zvrsti, vrst, žanrov, oblik, nainov, stilov in poetik, med katerimi v zadnjih letih prednjai realistina tehnika oz. metoda, je bilo treba že na zaetku udeležencem ponuditi ve tem, ki so jih skoraj v celoti upoštevali. Teme so bile naslednje: vloga in pomen sodobne slovenske književnosti kot prepleta razlinih tokov, usmeritev, smeri, skupin, posameznikov in poetik od leta 1980 do 2010 v širšem družbenem in kulturnem kontekstu; razmerje med osebno, narodnostno in kulturno identiteto v sodobni slovenski književnosti in mesto književnosti v sodobni slovenski umetnosti; stiki med sodobno slovensko književnostjo in ostalimi slovanskimi literaturami ter sodobna slovenska književnost v kontekstu svetovne literature; zvrsti, vrste in žanri sodobne slovenske književnosti ter njena hibridnost; sodobna literarna besedila in drugi mediji; recepcija, re eksija in vrednotenje sodobne slovenske književnosti; pouevanje sodobne slovenske književnosti; sodobna slovenska književnost zunaj meja Slovenije: ustvarjanje Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu kot temeljni in prvotni (in ne obrobni ali drugotni) del slovenske književnosti; sodobna otroška in mladinska književnost v Sloveniji; opazovanje slogovnih prvin v besedilih sodobne slovenske književnosti kot odraz jezikovne zmožnosti, poetike obdobja in posameznika ter strukturnih in tematsko-motivnih znailnosti besedila; vloga in pomen prevodov sodobne slovenske književnosti v tuje jezike; kritini premislek o pomenu in vlogi nekaterih oddaj in programov. Referati so potekali plenarno (16 predavanj) in v dveh vzporednih sekcijah: sekciji A in B sta bili organizirani tematsko, tako da se je im ve prispevkov tematsko uskladilo. Prilagodili smo se tudi nenapovedani odpovedi predavanja v sekciji B in to sekcijo združili s plenarnimi predavanji, da ne bi oškodovali poslušalcev omenjene sekcije. Tematska in metodološka raznolikost ter pogledi tujih znanstvenikov na našo književnost so pokazali, da je simpozij s svojimi analizami in sintezami mono presegel zaetna priakovanja. Na slovesni otvoritvi so nas pozdravili prorektor Univerze v Ljubljani red. prof. Aleš Vali, prodekan Filozofske fakultete red. prof. dr. Andrej erne, predstojnica ljubljanske slovenistike red. prof. dr. Erika Kržišnik, predstojnik Centra za slovenšino kot drugi/tuji jezik red. prof. dr. Marko Stabej in predsednica 29. simpozija Obdobja izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosi. Predstavnik SAZU akad. prof. dr. Andrej Inkret se je zaradi bolezni opraviil dan pred zaetkom simpozija. Na otvoritvi je doc. dr. Aleksander Bjelevi predstavil zbornik Reformacija na Slovenskem (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva), Obdobja 27,sama simpozij Obdobja 29. simpozij Obdobja 29. pa sem predstavila zbornik Obdobja 29. Za umetniško in poglobljeno vzdušje otvoritve simpozija je poskrbel tolkalni recital Jožeta Bogolina z naslovom Musica toccare. Zaigral je tri skladbe: Two movements for marimba, Pojdi svojo pot za vibrafon solo in Ilijaš za solo marimbo. Na Univerzi je bila vse tri dni na ogled razstava Sodobna slovenska književnost, ki jo je pripravila vodja knjižnice Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko Anka Sollner Perdih s sodelavkami. V etrtek smo poslušali šansone v dvorani Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (za prijazen odstop dvorane se lepo zahvaljujemo) z Janjo Majzelj in Jožijem Šalejem. Igralka in pevka nam je zapela šansone Svetlane Makarovi in nekaj pesmi drugih avtorjev. Ker je bil veer zelo umetniško ustvarjalen in prijeten, smo se udeleženci družili še naprej in v restavraciji Nebotinik nadaljevali svoje pogovore in prijateljske stike. V petek smo se udeležili literarnega veera, ki ga je v svojih prostorih organiziralo Društvo slovenskih pisateljev. Najprej nam je voditeljica veera dr. Alenka Jovanovski predstavila njihovo publikacijo Literaria slovenica, nato pa je vodila pogovor s pesnikoma Milanom Jesihom in Veroniko Dintinjana. Dvorana je bila povsem zasedena in tudi druženje po literarnem veeru je pokazalo, da si poslušalci želijo tovrstnih stikov s slovenskimi umetniki. Ker si tudi na Društvu slovenskih pisateljev želijo povezav med slovenisti doma in v tujini, so predlagali, da bi postal literarni veer v asu mednarodnega simpozija Obdobja kar tradicija – o tem pa naj seveda odloijo prihodnji predsedniki Obdobij. Referenti in gostje so simpozij ustno zelo pohvalili, kar je lepo vidno tudi v izpolnjenih anketah (»Lep program in lepo doživetje, predvsem veer šansonov«, »Najlepša hvala za vse«, »Dobra organizacija, prijazno osebje (hostesi), dobra raunalniška podpora«). Izpolnjenih je bilo 20 anket, povprena ocena vseh podroij je bila zelo visoka, celo višja kot lansko leto. Na koncu se zahvaljujem vsem, nancerjem in referentom ter organizacijskemu in programskemu odboru, da smo simpozij Obdobja 29 lahko tako prijetno in koristno izpeljali. Anketa 29. simpozija Obdobja – povprene ocene Damjan Huber Splošni vtis o simpoziju 3,75 Program simpozija (referati) 3,72 Recenzentski sistem 3,47 Organizacija - pred simpozijem 4 - med simpozijem 4 Ustreznost vsebine gradiva za udeležence 3,75 Spremljevalni programa - Ve er šansonov: Janja Majzelj, Joži Šalej 4 - Literarni veer na Društvu slovenskih pisateljev 3,54 Namestitev v gostišu Pri Mraku 3,8 Šest udeležencev, ki so izpolnili anketo, se je simpozija udeležilo prvi, dva sta bila na simpoziju drugi, štirje so bili na simpoziju tretji, dva etrti, štirje peti, eden šesti in eden dvajseti. Ocene: 1 – zelo slabo, 2 – slabo, 3 – dobro, 4 – zelo dobro. Prejeli smo 20 anket. Teaji slovenšine Branka Gradišar, Damjana Kern, Mihaela Knez 1 Izvedba teajev slovenšine V letu 2010 smo izvedli 25 teajev slovenšine. Slika 1: Razpored teajev slovenšine leta 2010 Teaji slovenšine jan feb mar april maj jun julij avg sept okt nov dec ZŠ Eras Kor dijaki Spomladanska šola Popoldanski teaj Jutranji teaj Int jut Por dijaki Žepni teaj Intenz Kor dijaki Prip Žepni teaj MPŠ PŠ EILC Prip Intenz Kor dijaki Jesenska šola Popoldanski teaj Jutranji teaj EILC+ Int jut Individualni teaji ZŠ = Zimska šola, Eras = Teaj za izmenjavne študente, Kor dijaki = Te aj za koroške dijake, Int jut = Intenzivni jutranji teaj, Por dijaki = Te aj za dijake iz Porabja, Intenz = Intenzivni teaj, Prip = Priprava na izpit, MPŠ = Mladinska poletna šola, PŠ = Poletna šola, EILC = Intenzivni teaj slovenšine za študente Erasmus, EILC+ = nadaljevalni teaj za študente Erasmus 1.1 Teaji za odrasle Leto smo zaeli s 16. Zimsko šolo slovenšine, ki se je je udeležilo rekordnih 58 udeležencev, 7 od teh se jih je prvotno vpisalo v teaj Slovenšina za izmenjavne študente in ga po koncu Zimske šole tudi nadaljevalo. Mini teaj slovenšine, ki ga v poletnih mesecih enkrat na teden izvajamo v Slovenskem turistinem informacijskem centru, smo preimenovali v Žepni teaj, njegovo podobo in vsebino pa približali knjižici Žepna slovenšina (2008). Prenovljeni teaj smo prvi predstavili in izvedli na sejmu akademske knjige Liber.ac, ki je potekal od 19. do 21. maja 2010. Po dveh letih premora smo bili ponovno uspešni na razpisu (Cmepius) za organizacijo Intenzivnega teaja za študente Erasmus (EILC) – prejeli smo 28.000 EUR dotacije za Teaji slovenšine izvedbo 8 teajev (5 v septembru 2010). Zaradi zahteve Evropske komisije, ki nancira EILC, da je minimalno število študentov v skupini 15, smo teaj izvedli v 5 skupinah po 15–17 udeležencev. Kljub neobiajno velikim skupinam (naši teaji sicer potekajo v skupinah z 8–12 udeležencev) je pouk potekal nemoteno, tako uitelji kot študenti so bili z delom zadovoljni, študenti celo tako, da so dali pobudo za nadaljevalni teaj slovenšine, ki smo ga nato izvedli od 19. oktobra do 15. decembra 2010, udeležilo pa se ga je 9 študentov. Enotedenski 20-urni Intenzivni teaj, ki ga organiziramo junija, smo prvi izvedli tudi v septembru (imeli smo 3 skupine, 24 udeležencev). Kot v prejšnjih letih so imele tudi v 2010 Zimska, Spomladanska, Poletna in Jesenska šola ter Slovenšina za izmenjavne študente poleg jezikovnega pouka pester spremljevalni program, namenjen spoznavanju slovenske kulture, zgodovine in sodobne stvarnosti, v okviru teh teajev pa so nastali tudi asopisi s prispevki udeležencev: ZimoPis, Dobesednik, Pošopis in Prevodi. 1.2 Mladinski teaji Mladinska poletna šola je v letu 2010 praznovala 5. obletnico. Število udeležencev je bilo najveje doslej, udeležilo se je je kar 155 teajnikov (2006: 71, 2007: 82, 2008: 90, 2009: 125, 2010: 155). Deloma lahko tako veliko udeležbo pripišemo velikemu številu maturantov iz prekomorskih držav (Argentina in Kanada), ki se Mladinske poletne šole že tradicionalno udeležujejo ob zakljuku rednega šolanja v sobotnih šolah slovenšine, deloma pa vedno veja želja po udeležbi na mladinski poletni šoli iz drugih evropskih držav nakazuje, da je ta postala med slovenskimi mladostniki v tujini prepoznavna in so jo sprejeli kot dobrodošlo dopolnilo pri uenju slovenšine. Veina udeležencev je bila štipendistov Ministrstva za šolstvo in šport (mladostniki iz zamejstva in zdomstva) in Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (slovenski maturanti iz Argentine in Kanade), nekaj pa je bilo tudi samoplanikov. Dejavnosti na Mladinski poletni šoli so potekale podobno kot v preteklosti. Dopoldne so bili udeleženci deležni intenzivnega pouka slovenšine, popoldnevi in veerni as pa so bili namenjeni spoznavanju slovenskih naravnih in kulturnih prepoznavnosti ter sprostitvenim dejavnostim: udeleženci so si ogledali Ljubljano, živalski vrt, Županovo jamo pri Grosuplju, planšarsko naselje na Veliki planini, Lipico, Piran, predstavo A. Rozmana Roze Kabarete simplozij, koncert Slovenskega tolkalnega projekta STOP, slovenski lm Življenje kot v lmu, nastop svojih slovenskih vrstnikov iz Argentine in Kanade, se udeležili sreanja s slovensko mladinsko pisateljico Nejko Omahen in ekologom Janijem Esenkom ter se spoznavali ob raznih športnih dejavnostih: ob plavanju, veslanju po Ljubljanici, bovlingu, plesu, žongliranju, turnirju v odbojki in nogometu. Ob zakljuku teaja je nastal asopis Poletnik, v katerem so zbrani prispevki, ki so nastali med poukom ali ob spremljevalnih dejavnostih. V letu 2010 smo na Centru za slovenšino kot drugi/tuji jezik v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport in Zavodom RS za šolstvo in šport izvedli že ustaljene intenzivne jezikovne tedne za dijake iz avstrijske Koroške. Udeležilo se jih je 92 dijakov, in sicer s celovške Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence (28 udeležencev), z Dvojezine trgovske akademije v Celovcu (28 udeležencev), Višje šole za gospodarske poklice Št. Peter in Strokovne gospodarske šole iz Št. Jakoba v Rožu (21 udeležencev) ter s Trgovske akademije in Gimnazije Alpe-Jadran iz Velikovca (15 udeležencev), ki v zaetku šolskega leta preko Deželnega šolskega sveta iz Celovca zaprosijo za tovrstni teaj. Na pobudo svetovalke Zavoda RS za šolstvo Valerije Perger smo v letu 2010 prvi izvedli intenzivni teden tudi za slovenske dijake iz Porabja. Teaj je potekal od 12. do 16. aprila, udeležilo pa se ga je 21 udeležencev. Intenzivni teden je tako za koroške kot za porabske dijake podobno zasnovan, se pa glede na jezikovno znanje uencev in njihove potrebe razlikuje. Pouk poteka 6 ur na dan, dopoldanski del pouka je namenjen jezikovnemu pouku (4 ure), popoldanski as (2 uri) pa konverzaciji ali literarnim vsebinam. Po pouku dijaki spoznavajo kulturno in družabno življenje v slovenski prestolnici. Intenzivni teaj je postal pomembna dopolnitev siceršnjega pouka slovenšine, ki so ga dijaki deležni v svojih šolah. Dijakom s celovške gimnazije pomeni teaj intenzivno pripravo na maturo (teaja so se udeležili dijaki predzadnjega letnika gimnazije), dijakom drugih šol pa pomo pri zaetnem ali nadaljevalnem uenju slovenšine. Sodelavci mladinskih teajev ugotavljamo, da je taka oblika teajev zelo smiselna in uinkovita, celo bolj kot Mladinska poletna šola, saj gre za obliko pouka, ki poteka med šolskim letom in so uenci bolj pripravljeni za uenje. Teaja se udeleži cel razred, ki tako skupaj napreduje. Tesnejše je tudi sodelovanje z matinimi uitelji, saj spremljajo svoje uence ves as jezikovnega tedna in imajo tako natanen vpogled v vsebine pri pouku ter zato lažje nartujejo nadaljnji uni proces. Ker se je taka oblika teaja izkazala za uspešno, bi jo veljajo ponuditi tudi drugim, npr. slovenskim uencem in dijakom v italijanskem zamejstvu in zdomstvu. V zadnjem asu se kaže velika potreba tudi po teajih slovenšine za uence in dijake migrante, ki se vklju ujejo v slovenski šolski sistem, in sicer tako za uence zaetnike, kot za tiste, ki so že dlje asa vkljueni v šolo, vendar še zmeraj utijo primanjkljaj v znanju slovenšine. Teaje, namenjene takim uencem, smo v omejenem obsegu izvedli v okviru projekta Evropskih socialnih skladov Uspešno vkljuevanje otrok, uencev in dijakov migrantov v vzgojo in izobraževanje, in sicer ob zaetku šolskega leta (gl. poglavje Projekti). Teaji so bili za udeležence brezplani in so se v celoti nancirali iz projekta. V nadaljevanju šolskega leta se je izkazalo, da je potreba po tovrstnih teajih zelo velika, saj uenci v okviru šole nimajo dovolj možnosti za uenje slovenšine, vendar bi zaradi slabšega socialnega statusa uencev migrantov prišle v poštev le neplaljive oblike teaja. Udeleženci Skupno število udeležencev teajev v letu 2010 je bilo 1036. Najve jih je bilo na Poletni šoli (165), Mladinski poletni šoli (155), Žepnem teaju (133), teajih za dijake iz Koroške in Porabja (113) in na teajih za študente Erasmus (89). Slika 2: Število udeležencev po 35 160 3 140 posameznih teajih 9 120 7 100 8 7 80 40 7 20 6 0 Teaji slovenšine 9 9 7 0 PŠMPŠŽepni Korin PordijakiEILCPOPZŠJUTIndSŠIntenzJŠIntjut PosebniteajiEILC+Prip PŠ = Poletna šola, MPŠ = Mladinska poletna šola, Žepni = Žepni teaj, Kor in Por dijaki = Teaj za koroške in porabske dijake, EILC = Intenzivni teaj slovenšine za študente Erasmus, POP = Popoldanski teaj, ZŠ = Zimska šola, JUT = Jutranji teaj, Ind = Individualni pouk, SŠ = Spomladanska šola, Intenz = Intenzivni teaj, JŠ = Jesenska šola, Int jut = Intenzivni jutranji teaj, EILC+ = nadaljevalni teaj za študente Erasmus, Prip = Priprava na izpit Glede na prejšnja leta je bilo v letu 2010 ve udeležencev zlasti zaradi veje udeležbe na Mladinski poletni šoli, teajih za dijake iz avstrijske Koroške, teajih za študente Erasmus (2009: 23, 2010: 89) ter na Žepnem teaju slovenšine (2009: 77, 2010: 133). Slika 3: Primerjava skupnega 1100 1000 števila udeležencev v preteklih 900 800 štirih letih 700 600 500 400 300 200 100 0 2010 2009 2008 2007 Teajev za odrasle so se udeležili udeleženci 64 razlinih narodnosti. Slika 4: Narodnost udeležencev ameriška 11% srbska ostalenarodnosti 8% 40% nemška 7% avstrijska 7% francoska 2% italijanska hrvaška ruska 6% eška 4% 4% 3% makedonska 5% španska 3% Opravljali so 81 razlinih poklicev. študent Slika 5: Primerjava skupnega števila udeležencev v preteklih 36% štirih letih ostalipoklici 24% 3% diplomat svetovalec 2% 2% zobozdravnik 2% Po spolu so prevladovale ženske. Slika 6: Spol udeležencev moški 40% Teaji slovenšine Slika 7: Narodnost udeležencev Mladinske poletne šole Slika 8: Rast števila udeležencev na mladinskih teajih 3 Uitelji Sodelavci Te ajev slovenšine 2010 Mladinskih teajev so se udeležili mladostniki 13 narodnosti. Sestavo udeležencev 5. mladinske poletne šole prikazuje spodnji graf: 50 40 30 20 10 0 Število udeležencev mladinskih teajev se je v zadnjih dveh letih mono povealo. Leta 2010 je v programu Te aji slovenšine uilo 47 uiteljev, od tega 40 profesorjev slovenskega jezika in 7 študentov. Veina sodelujoih uiteljev je honorarnih sodelavcev Centra. Janja Ban Irena Jerovšek Vogrinc Helena Nadižar Urban Batista Mojca Jesenovec Petra Pilka Andrej Bider Zvonka Kajba Staša Pisek Beti Boškovi Boris Kern Lara Pižent Tanja Bovha Matej Klemen Nataša Podhraški Anja Butala Meta Klemen Bojana Polak Maja Braika Pišanc Damjana Kern Petra Punik Nuša Dedo Lale Boštjan Kernc Petra Rajk Gregor Demšar Jernej Kljuevšek Mateja Rakovec Rok Dovjak Mihaela Knez Nina Skubic Katja Dragar Ana Koevar Andreja Smrdelj Martina Eyer Tanja Kotnik Anja Strajnar Zorka Felicijan Katja Kralj Mojca Stritar Anja Figelj Martin Lissiach Irena Sotlar Anja Gašperin Jasna Maek Melita Vešner Jernej Gašperin Marta Marinko Magda Volk Nataša Hribar Andreja Markovi Gita Vuga Svetlana Jandri Mateja Mivšek Jasna Zupan Tanja Jerman Andrejka Monik Špela Zupan 4 Razno Teaji slovenšine Ob koncu veine teajev smo izvedli anonimno anketo, v kateri so udeleženci ocenili aktivnost pri pouku, razumljivost razlage in uporabo razlinih metod pri posameznem uitelju. Povprena ocena teh dejavnosti pri vseh uiteljih je bila 4,76. V letu 2010 je program Te aji slovenšine vodila doc. dr. Nataša Pirih Svetina, za organizacijo teajev pa so skrbele Branka Gradišar, Petra Likar Stanovnik (do avgusta 2010) in Jana Kete Matii (od avgusta 2010). Januarja 2010 je mesto vodje uiteljev ponovno prevzela Tanja Jerman. Te aje, namenjene otrokom oz. mladostnikom (Mladinska poletna šola in teaji za koroške ter porabske dijake) sta koordinirali Mihaela Knez in Damjana Kern. Na spletne strani teajev (www.centerslo.net/tecaji) smo dodali aplikacijo AddThis, ki obiskovalcu spletne strani omogoa, da vsebine lažje (le s klikom na ustrezno ikono) deli z drugimi, posreduje dalje. Aplikacija beleži tudi statistiko obiskov spletnih strani in uinek posredovanja (koliko ljudi se odzove na posredovane vsebine tako, da jih posreduje dalje). V letu 2010 (od 26. marca do 31. decembra) so obiskovalci vsebine spletne strani Te ajev slovenšine posredovali 151-krat, najvekrat (35 klikov) zaetno stran teajev v slovenšini, nato podstran Poletne šole v slovenšini (22 klikov), zaetno stran teajev v anglešini (14 klikov) in podstran Mladinske poletne šole v slovenšini (9 klikov). Vsebine so bile najvekrat (49-krat) posredovane po e-pošti, 46-krat prek Facebooka, 35-krat so bile natisnjene, 11-krat posredovane prek Twitterja, 6-krat so bile dodane med priljubljene strani v spletnih brskalnikih in 6-krat med Googlove zaznamke. Najvekrat sta bili iskani besedi poletna (50 %) in šola (50 %), obiskovalci spletnih strani pa so do njih dostopali iz 22 razlinih držav, najvekrat, 88-krat, iz Slovenije, 15-krat iz Srbije, 7-krat iz ZDA, po 6-krat iz Avstrije in Nemije, 5-krat iz Italije in 4-krat iz Avstralije. Junija 2010 smo ustanovili Facebookovo stran Centra za slovenšino kot drugi/tuji jezik, ki je imela do 31. decembra 2010 207 oboževalcev, ti so si razne objave na strani ogledali 7804-krat. Z Uradnim slovenskim turistinim informacijskim portalom (www.slovenia.info), Turizmom Ljubljana (www.visitljubljana.si) in spletnim portalom turistinih vodnikov In Your Pocket (http://www.inyourpocket.com) smo se dogovorili za vzajemno sodelovanje. V zameno za objavo njihovih pasic in povezav na naši spletni strani nas je www.slovenia.info s kratkim opisom in logotipom uvrstila v svojo ponudbo posebnih interesov (poletne šole slovenšine), www.visitljubljana.si med koristne povezave, stran In Your Pocket pa med informacije o jeziku (povezava do pregleda teajev, Poletne šole in Žepnega teaja). dr. Ina Ferbežar Kandidati V letu 2010 se je izpita iz znanja slovenšine na vseh treh ravneh udeležilo skupno 1700 kandidatov. Udeležbo kandidatov po posameznih ravneh kaže slika 1: Slika 1: Kandidati za izpite iz Srednja;99;6% znanja slovenšine po ravneh Izpitni center Skupno je izpite opravljalo skoraj 15 % ve kandidatov kot leto prej. Od leta 2008 se torej število kandidatov poveuje, še posebej na osnovni ravni, kar v glavnem pripisujemo Uredbi o integraciji tujcev (Ur. l. RS 65/2008), ki tujim državljanom odpira možnost enkratnega (prvega) brezplanega opravljanja izpita iz znanja slovenšine na osnovni ravni za potrebe pridobitve slovenskega državljanstva. Leta 2010 se je izpita po Uredbi udeležilo skupno 1051 prosilcev za slovensko državljanstvo, to je kar 75 % vseh kandidatov za izpit na osnovni ravni in 60 % za izpit iz govornega sporazumevanja. Tudi število kandidatov na visoki ravni se je v primerjavi z letom 2009 nekoliko povealo (za 25 %), na srednji ravni pa se njihovo število zadnja leta mono zmanjšuje. Tako je v letu 2010 upadlo na »zgolj« 99 kandidatov (leta 2009 jih je bilo 124, leta 2008 pa 142). Zmanjšanje števila kandidatov na srednji ravni, ki se izpita udeležujejo v pretežni meri za potrebe vpisa v 2. letnik študija na kateri od slovenskih univerz, pripisujemo dejstvu, da posamezne univerze uvajajo in izvajajo svoje interne izpite; takšen izpit iz znanja slovenskega jezika za svoje potrebe izvajata tako Univerza na Primorskem kot Univerza v Mariboru. Udeleženci izpitov na vseh treh ravneh so veinoma govorci slovanskih jezikov, med njimi najveji delež predstavljajo govorci katerega od južnoslovanskih jezikov. Na osnovni ravni prevladujejo govorci bosanskega jezika (35 %), katerih število se je v letu 2010 v primerjavi z nekaj prejšnjimi leti povealo za približno 10 %. Sledijo srbsko (dobrih 14 %) in albansko govorei. Prav število albansko govoreih je v primerjavi z zadnjimi tremi leti, ko je ta jezikovna skupina predstavljala kar etrtino vseh kandidatov na osnovni ravni, v letu 2010 mono upadlo (s 25 % na dobrih 11 %). Približno enak odstotek ostaja v skupini makedonsko in »srbohrvaško« govoreih (vsakih desetina), vseh ostalih pa je – kot to velja za prejšnja leta – malo (hrvaško govoreih 5 %, govorcev ukrajinšine in rušine vsakih 2 % itn.). Na obeh višjih ravneh udeleženci izpitov prav tako prihajajo z obmoij nekdanje Jugoslavije, le da je razmerje nekoliko drugano: na srednji ravni prevladujejo govorci hrvašine (42 % kandidatov), sledijo makedonsko in srbsko govorei (s 15 % oz. 13 %), bosansko govoreih je le kakih 8 %. Na visoki ravni prevladujejo govorci srbšine (polovica kandidatov) in makedonšine (petina kandidatov), precej manj pa je hrvaško govoreih (9 %). Razlogi za opravljanje izpita, ki jih kandidati navajajo ob prijavi, so podobni kot prejšnja leta, in sicer izpite kandidati opravljajo na osnovni ravni v 90 % primerov za potrebe pridobitve slovenskega državljanstva, 4 % tudi za delo; na srednji ravni 70 % kandidatov izpit opravlja zaradi študija, 20 % zaradi dela (leta 2009 14 %), na visoki pa veinoma zaradi dela (85 %), le 5 % tudi zaradi šolanja. Med kandidati za izpit na visoki ravni, ki izpit opravljajo zaradi dela ali šolanja, je vsaj polovica zdravnikov. 1.1 Uspeh kandidatov Uspeh kandidatov na izpitih na vseh treh ravneh kaže slika 2: Slika 2: Uspeh kandidatov za izpite po ravneh (v %) Izpitni center Slika 3: Uspeh kandidatov za izpite na osnovni ravni – primerjava med letoma 2009 in 2010 (v %) Z letom 2010 so se spremenila ocenjevalna merila za izpit na osnovni ravni, in sicer morajo biti kandidati po novem Pravilniku o izvajanju in kriterijih za izvajanje izpitov iz znanja slovenšine pozitivno ocenjeni pri vseh delih izpita. Ker je bilo do konca leta 2009 izpit na osnovni ravni mogoe opraviti z eno negativno oceno pri enem izmed pisnih delov izpita, to pomeni 10-odstotno poveanje števila negativnih ocen v primerjavi s prejšnjimi leti, kot kaže slika 3: Izpitni roki, organizacija dela 1 2 345 Rezultat je bil priakovan, saj je bilo v prejšnjih letih na osnovni ravni takšnih kandidatov, ki so izpit opravili z eno negativno oceno, kar 15 % (veinoma zaradi negativne ocene pri tvorjenju pisnega besedila). Odloitev, naj bodo za pozitivno konno oceno na izpitih na osnovni ravni pozitivno ocenjeni vsi deli izpita, utemeljujemo najprej z dejstvom, da imajo po novem (po Uredbi o integraciji tujcev) tuji govorci, še posebej to velja za prosilce za slovensko državljanstvo, možnost brezplanega uenja slovenšine, po drugi strani pa tudi strokovno: izpit z znižanimi ocenjevalnimi merili ni uporaben za druge namene (npr. za zaposlitvene ali študijske potrebe). To je bil tudi eden od oitkov ob zunanji evalvaciji Izpitnega centra leta 2008. Sicer pa uspeh na vseh treh ravneh zadnja leta ostaja približno enak. Glede na stabilnost populacije, ki se udeležuje izpitov, to pomeni tudi razmeroma ustrezno stabilnost testov. Izpiti iz znanja slovenšine so bili v letu 2010 izvedeni na petih izpitnih rokih na vsaki izmed ravni. Ve ina izpitov na osnovni ravni je bila izvedena zunaj IC, na 13 ustanovah po vsej Sloveniji (skupno 94 % izpitov). Gre za iste ustanove, ki so kot zunanji izvajalci z IC sodelovale tudi v letu 2009. Spomladi 2010 smo dali izdelati statistino analizo štirih testov na osnovni ravni, treh na srednji in petih na visoki ravni. S to analizo (po klasini testni teoriji) ugotavljamo težavnost nalog in posameznih vprašanj v njih ter njihovo obutljivost znotraj posamezne naloge, v podtestu, v katerega je naloga vkljuena, in v celotnem testu. Rezultati analize so za izpite na osnovni ravni povsem ustrezni, na obeh višjih ravneh pa imamo težave v glavnem z obutljivostjo nalog in vprašanj v njih. Razlogov je ve: eden je zagotovo majhno število kandidatov na posameznem testu na obeh višjih ravneh. Drugi je dejstvo, da je jezikovna zmožnost v slovenšini pri kandidatih na srednji ravni v bistvu precej višja kot pri kandidatih na visoki ravni (že vsaj eno leto živijo in študirajo v Sloveniji, medtem ko kandidati na visoki ravni veinoma ne živijo v Sloveniji, ampak pridejo sem le na izpit). Tretji razlog pa bi morda lahko iskali v dejstvu, da je na višjih ravneh znanja to že naeloma mnogo težje ustrezno meriti. Po statistini analizi izpitov na osnovni ravni zadnjih dveh let so bile posamezne naloge v testih ustrezno popravljene ter vkljuene v banko nalog, obstojea banka pa je bila pregledana in iz nje so bile izloene naloge, ki niso (ve) aktualne. V IC si želimo, da bi lahko z banko nalog delali v programu, ki bi omogoil sledljivost nalog (v katere teste npr. je bila konkretna naloga vkljuena, kakšna je njena statistika ipd.), hkrati pa tudi vejo stabilnost posameznih primerljivih verzij izpita. V vsak nov test bomo namre v prihodnje prav zaradi zagotavljanja stabilnosti vkljuevali stare, statistino ustrezne naloge (po eno staro nalogo v vsak novi podtest – t. i. sidranje). Na novo je bilo izdelano in deloma tudi preizkušeno izpitno gradivo za ustne izpite iz znanja slovenšine na osnovni ravni (slike in igre vlog), prenovljeno pa je tudi gradivo za izpite na visoki ravni (izjave za komentiranje). Spremenjen je bil format ustnega izpita na srednji ravni, in sicer kandidati po novem namesto predstavitve, ki so se jo obiajno nauili na pamet, opisujejo sliko. Za ta namen smo dali izdelati 20 ilustracij z razmeroma kompleksnimi vsakodnevnimi situacijami. V letu 2010 smo po treh letih spet zaeli s spremljanjem dela zunanjih izvajalcev (t. i. monitoring). Opravili smo sedem obiskov in pogovorov na šestih ustanovah (na eni od ustanov je bil obisk zaradi zamenjave celotne izpitne komisije ponovljen), preostalih sedem ustanov pa bomo obiskali v letu 2011. V IC smo zaeli tudi obsežen »projekt« prepisovanja starega arhiva, ki je na voljo le v papirni obliki, v elektronsko obliko. Gre za podatke o udeležencih in njihovem uspehu na izpitih od leta 1991 do 1998, ki jih mora IC trajno hraniti. 3 Izobraževanje Marca 2010 smo izvedli redni letni seminar za izpraševalce/ocenjevalce na izpitih iz znanja slovenšine na osnovni ravni in seminar za nove izpraševalce/ocenjevalce, ki se ga je udeležilo 16 novih lanov izpitnih komisij. Nekaj seminarjev o testiranju je bilo izvedenih tudi v okviru izobraževanja uiteljev slovenšine kot drugega in tujega jezika (gl. poroilo programa Izobraževanje). Novembra 2011 smo pripravili seminar o zanesljivosti ocenjevanja na ustnih izpitih na osnovni ravni, na katerem so ocenjevalci ocenjevali pet razlinih govornih produkcij petih kandidatov za izpite. Ocenjevanje bomo ponovili predvidoma v marcu 2011, nato pa primerjali ocene in ugotavljali, kakšna je skladnost med ocenjevalci (pri posameznem ocenjevanju) in zanesljivost ocenjevanja (pri istem ocenjevalcu na dveh razlinih ocenjevanjih). Takšni seminarji (prvi je bil izveden pred tremi leti) vsaj deloma omogoajo vzdrževati stabilnost pri interpretiranju ocenjevalnih meril na ustnih izpitih, kjer IC nima vpogleda v presojo in dodeljevanje ocen, saj se izpiti ne snemajo. 4 Domai projekti Januarja in februarja smo v Centru za slovenšino izvedli postopek primerjave programa Slovenšina za tujce s Skupnim evropskim jezikovnim okvirom (SEJO). Slovenski prevod SEJO je bil v tem asu še v fazi redakcije, zato smo delali z delovnim prevodom, ki pa je za potrebe najbolj osnovnega usklajevanja zadošal. Natanneje so postopek in njegovi rezultati opisani v Poroilu o usklajevanju programa Slovenšina za tujce s SEJO v nadaljevanju tega poroila na str. 56–58. V decembru smo zaeli tudi s postopkom uvršanja izpitov iz znanja slovenšine na ravni SEJO. Poskusno smo uvrstili naloge (navodila k nalogam, besedila in posamezna vprašanja) enega podtesta branja na osnovni ravni. V prihodnjem letu bomo s postopkom nadaljevali (ostali podtesti in izpitno gradivo na obeh višjih ravneh). Decembra 2010 je izšel ubenik za pripravo na izpit na srednji in visoki ravni Pot do izpita iz slovenšine (PIS) avtorjev Damjane Kern (tudi urednice ubenika), Mojce Stritar, Damjana Huberja, Tjaše Ali in Tanje Jerman, ki je nastal na podlagi zbranega gradiva na teajih priprave na izpit iz znanja slovenšine na srednji in visoki ravni. PIS pomeni pomemben prispevek k ponudbi CSD/TJ na podroju merjenja znanja slovenšine kot drugega/tujega jezika. Izpitni center Izpitni center Mednarodno sodelovanje Kadrovske zadeve in razvoj programa Z Ministrstvom RS za notranje zadeve (MNZ) smo se zaeli dogovarjati za skupno izdajo gradiva, ki bi vsebovalo t. i. integracijske vsebine in ki bi jih uitelji na teajih lahko uporabljali kot »kulturološko« dopolnilo v jezikovnih teajih. Gradivo naj bi bilo pripravljeno in vsaj delno preskušeno v letu 2011, leta 2012 pa tudi natisnjeno in postavljeno na splet. Pri tem bo CSD/TJ ponudil strokovno delo, MNZ pa poskrbel, da bo prironik oblikovan in natisnjen. Konec leta 2010 se je konala 1. faza projekta Tempus IV MaFoLaC (nadgradnja obstojeega sistema za certi ciranje makedonšine kot tujega jezika in oblikovanje študijskih programov makedonšine kot tujega jezika na ve makedonskih univerzah). Ve o projektu na str. 54. Predstavnici CSD/TJ doc. dr. Nataša Pirih Svetina in dr. Ina Ferbežar sva se udeležili sreanja združenja ALTE v Rimu maja 2010, dr. Ina Ferbežar pa kot lanica izvršilnega odbora ALTE še sreanja v Pragi novembra 2010. V okviru združenja ALTE smo se v CSD/TJ prijavili na razpis EPSO (European Personnel Selection O ce), katerega cilj je bila izdelava izpitnega gradiva za poslušanje in branje za prevajalce in tolmae Evropske unije. Za ta namen smo po angleškem modelu za slovenšino pripravili dve izpitni poli. Na razpisu ni bil izbran nobeden od ponudnikov, zato je EPSO razpis decembra 2010 ponovil. Združenje ALTE je po zunanji evalvaciji dela IC – ta je bila izvedena spomladi 2008 – pozvalo IC, naj do konca januarja 2011 pripravi strateški nart in asovni okvir, v katerem se bodo odpravile doloene pomanjkljivosti v zvezi z izvajanjem izpitov iz znanja slovenšine (stabilnost posameznih verzij testa in zanesljivost ocenjevanja, primerljivost izpitov s SEJO itn.). Pomanjkljivosti smo deloma že skušali odpraviti, odpravo nekaterih pa nartujemo v letu 2011 (gl. tudi zgoraj). V okviru projekta Dylan, katerega partnerji so se sreali konec oktobra v Ljubljani (Oddelek za slovenistiko kot gostitelj), je bila 26. 10. organizirana okrogla miza o jezikovni politiki v Sloveniji. S prispevkom o sistemu preverjanja in certi ciranja znanja slovenšine kot drugega/ tujega jezika sem na okrogli mizi sodelovala tudi avtorica tega zapisa (naslov prispevka You have no right to remain silent. Testing Slovene as a second language for o cial purposes). Decembra 2010 sem se dr. Ina Ferbežar kot vabljena predavateljica udeležila III. konference HIDIS (hrvašina kot drugi in tuji jezik) v Zagrebu s prispevkom o Centrovi izkušnji s postopki primerjave programa Slovenšina za tujce in izpitov iz znanja slovenšine s SEJO (naslov prispevka Jaz sem na B1, kaj pa vi mislite?). Od julija 2010 je na programu IC kot samostojna strokovna delavka zaposlena Petra Likar Stanovnik, ki je v tem asu nadvse kakovostno opravila izjemno veliko dela (pregled in redakcija starih izpitnih nalog, razširitev banke nalog, prenova starega in priprava novega izpitnega gradiva za ustne izpite na osnovni ravni itn.). Njena zaposlitev je žal vezana na as trajanja projekta v okviru evropskih socialnih skladov Uspešna integracija otrok, uencev in dijakov migrantov v sistem vzgoje in izobraževanje, ki se je decembra 2010 iztekel. V CSD/TJ si seveda želimo dolgoronejše rešitve, ki bi omogoila tudi nekoliko daljnosežnejše nartovanje (in širitev) dejavnosti na podroju merjenja jezikovnega znanja. Izobraževanje uiteljev slovenšine kot drugega in tujega jezika doc. dr. Nataša Pirih Svetina, Mihaela Knez Uvod V koledarskem letu 2010 smo se, tako kot že vrsto let, trudili izobraževati in doizobraževati ljudi, ki pouujejo ali bodo pouevali slovenšino kot drugi in kot tuji jezik. Morda je bilo nekoliko bolj kot v preteklih letih naše delovanje usmerjeno navzven – sodelavci Centra smo ve potovali in izvajali izobraževalne seminarjev tudi v tujini, predvsem v zamejstvu. Koledar izobraževalnih dejavnosti v letu 2010 13. 1. je doc. dr. Nataša Pirih Svetina izvedla seminar z naslovom Dobrodošli na izpitu iz znanja …, ki je bil namenjen uiteljem na teajih slovenšine, ki svoje študente pripravljajo na izpite iz znanja slovenšine in so se želeli pobližje spoznati z naini in postopki ocenjevanja na izpitih. Seminarja se je udeležilo 17 uiteljev in sodelavcev Te ajev slovenšine. 15. 1. je doc. dr. Nataša Pirih Svetina nastopila v okviru programa Stalno strokovno spopolnjevanje uiteljev slovenšine - Pouk slovenšine v lui kompetennih pristopov z naslovoma Uiteljeve kompetence za pouevanje slovenšine in Vmesni jezik. Marca 2010 je v okviru istega seminarja kolegica dr. Ina Ferbežar nastopila s temo Merjenje sporazumevalne zmožnosti – o jezikovnem testiranju. 25. 1. smo zaeli z zaetnim izobraževanjem za pouevanje slovenšine kot tujega jezika. 20-urni seminar je obsegal pet sreanj po 4 šolske ure. Njegov koncept je bil na podlagi ocen udeležencev iz prejšnjih let temeljito spremenjen. Nekatere bolj teoretsko obarvane vsebine smo iz programa izloili, dodali pa smo ve opazovanja in analize šolske prakse. Teaj se je zakljuil 22. 2., udeležilo pa se ga je 24 udeleženk in udeležencev, med njimi najve študentov višjih letnikov in absolventov slovenistike ter nekaj uiteljev in profesorjev iz osnovnih in srednjih šol. 15. 3. smo nato nadaljevali z 20-urnim nadaljevalnim usposabljanjem za pou evanje slovenšine, ki je prav tako potekalo enkrat tedensko in se je izteklo 14. 4. Tudi program tega seminarja je bil vsebinsko delno prenovljen. Seminarja se je udeležilo 20 udeleženk. Ideja, da se zaetno in nadaljevalno usposabljanje ponudi nekako v paketu, drugega neposredno po koncu prvega, se je izkazala za uspešno, saj smo na nadaljevalni seminar uspeli pritegniti veino udeležencev zaetnega usposabljanja. Ta seminar je bil nadgrajen z možnostjo hospitacij in nastopov v okviru Te ajev slovenšine. To možnost smo ponudili na seminarju izbranim kandidatom. Program hospitacij in nastopov je vodila Tanja Jerman. 17. 3. smo na Centru za slovenšino pripravili sreanje vseh Ozimskih štipendistov v štud. letu 2009/10 skupaj z njihovimi mentorji. Štipendisti so poroali o opravljenem delu na polovici študijskega leta in razkrili svoje narte za naprej. Temu sreanju so nato v marcu in aprilu sledila še 4 strokovna sreanja, kjer smo uitelje iz zamejstva seznanili z nekaterimi pristopi pri delu z literarnim besedilom, z metodami na te ajih slovenšine, s konkretnimi dejavnostmi ob delu z besedilom in ocenjevanjem pisnih izdelkov uencev ter dajanjem povratnih informacij ob ocenah. V tem delu seminarja so sodelovali Tanja Jerman, Matej Klemen, Mihaela Knez in doc. dr. Nataša Pirih Svetina. Prvi del, 20-urni izobraževalni seminar, ki je bil izveden v oktobru 2009, je bil namenjen predvsem izboljšanju jezikovne kompetence udeležencev samih – v ta namen so bile na programu lektorske vaje, posebne pravopisne vaje, udeleženci so se seznanjali z delom z elektronskimi viri za slovenšino. V drugem delu je bilo ve pozornosti namenjene posredovanju posebnih znanj, potrebnih pri pouevanju slovenšine kot drugega jezika. Zakljunega sreanja vseh štipendistov s predstavitvijo študijskih dosežkov, ki je bilo 24. junija 2010 na Opinah, sta se s strani Centra za slovenšino udeležili doc. dr. Nataša Pirih Svetina in Damjana Kern. 18. 3. smo sodelavci Centra za slovenšino na sedežu Državne agencije za razvoj šolske avtonomije (ANSAS) v Trstu zaeli z izvajanjem 24-urnega izobraževalnega seminarja za pouevanje slovenšine kot drugega jezika. Seminar je obsegal 8 sreanj, obdelane so bile vse temeljne vsebine s podroja pouevanja slovenšine kot drugega in tujega jezika, poseben poudarek je bil dan tudi slovensko-italijanskim kontrastivnim vprašanjem. Na seminarju so s svojimi prispevki sodelovale: dr. Ina Ferbežar, Tanja Jerman, Damjana Kern, Mihaela Knez, doc. dr. Nataša Pirih Svetina in Staša Pisek. V zvezi s tem izobraževanjem je bila med Filozofsko fakulteto in ANSAS sklenjena posebna pogodba o sodelovanju. Na seminarju je sodelovalo 21 udeležencev. Na podlagi seminarskih prispevkov naj bi v letu 2011 izšla tudi posebna publikacija, katere avtorice bodo prav sodelavke Centra za slovenšino. Seminar se je zakljuil 26. 5., udeleženci so prejeli tudi posebna potrdila o udeležbi. 8. 4. smo sodelovali na seminarju za uitelje in uiteljice dopolnilnega pouka slovenšine v tujini. Mihaela Knez je izvedla 4-urno predavanje z naslovom Cilji in dejavnosti pri pouku slovenšine v tujini. Izobraževanje uiteljev slovenšine kot drugega in tujega jezika Izobraževanje uiteljev slovenšine kot drugega in tujega jezika 7. 5.–9. 5. je bil izveden posebni tridnevni seminar za uitelje, ki na slovenskih osnovnih in srednjih šolah pouujejo otroke, katerih materni jezik ni slovenšina. Tovrstni seminarji se organizirajo po potrebi enkrat ali dvakrat letno od leta 2006 dalje. Seminar so izvedle doc. dr. Nataša Pirih Svetina, dr. Ina Ferbežar, Mihaela Knez in Alma Bejtullahu. 29. in 30. 6. smo izvedli tradicionalni junijski izobraževalni seminar, ki se ga je prvi dan udeležilo 65, drugi dan pa 50 udeležencev. Prinesel je pester program strokovnih in tudi širše zanimivih vsebin. Prvi dan je kot prvi nastopil slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, ki je predstavil slovensko zunanjo politiko, Kozma Ahai je pregledno predstavil sociolingvistino situacijo na Slovenskem od 16. do 18. stoletja, Mojca Stritar pa rezultate raziskave projekta Dylan o slovenšini v ustanovah EU. Popoldanski del programa je bil namenjen delavnicam, in sicer predstavitvam gradiv, ki so nastala v okviru projekta ESS Uspešno vkljuevanje otrok, uencev in dijakov v sistem vzgoje in izobraževanja, ter delovanju zgošenk za uenje slovenšine Klik 1 in Klik 2. Prvi dan se je zakljuil z družabnim veerom s kulturnim programom v Art Ca eju v gradu Tivoli. Drugi dan seminarja je nastopila Tanja Zimmerman s kulturološkim predavanjem z naslovom Tretja pot – umetnost, literatura in kultura v Titovih asih in Jaka Miklavi z Ministrstva za zunanje zadeve z Možnostmi sodelovanja s slovenskimi diplomatsko-konzularnimi predstavništvi. 3. 8. je Mihaela Knez na izobraževanju ZRSŠ za uitelje, ki pouujejo slovenšino v sobotnih šolah v ZDA in Kanadi, izvedla predavanje z delavnico z naslovom Metode pouevanja slovenšine kot drugega/tujega jezika. 26. in 27. 8. je potekalo delovno in izobraževalno sreanje lektorjev STU. 27. in 28. 9. je potekalo posebno izobraževanje za uiteljske asistente, ki sodelujejo pri pouku slovenšine na dvojezinih šolah in šolah s slovenskim unim jezikom na Koroškem. Program seminarja sta pripravili Damjana Kern in doc. dr. Nataša Pirih Svetina, izvedla pa ga je Damjana Kern. 7. 10. smo na Center za slovenšino sprejeli novo generacijo Ozimskih štipendistov, tokrat že šesto po vrsti. Za osem pedagoških delavk s Tržaškega in Goriškega smo pripravili 7 izobraževalnih sreanj z aktualno jezikovno vsebino: jezikovne vaje v zvezi z besednim redom, rabo vejice, besed in besednih zvez, lastnostmi elektronskega komuniciranja ter v zvezi z razumevanjem in pisanjem razumljivih besedil. 21. 10. je bilo na Dvojezi ni trgovski šoli v Celovcu izvedeno 8-urno izobraževalno sreanje za skupino uiteljev s koroških srednješolskih izobraževalnih ustanov, ki pripravljajo posebno gradivo, uporabno pri pouku slovenšine v njihovih šolah. Gradiva za slovenšino je v okviru tega seminarja predstavila doc. dr. Nataša Pirih Svetina. 6. 11. je bil izveden seminar za izpraševalce na izpitih iz znanja slovenšine na osnovni ravni, ki se ga je udeležilo 42 izpraševalcev iz ve ine pooblašenih organizacij in Izpitnega centra. Seminar, katerega vsebina je bila pretežno namenjena usklajevanju ocen na ustnem delu izpita iz znanja slovenšine na osnovni ravni, so izvedle dr. Ina Ferbežar, Damjana Kern, Petra Likar in doc. dr. Nataša Pirih Svetina. 11. 12. je bila izvedena ponovitev seminarja za preostalih 11 izpraševalk. Drugo sreanje na isto temo (nadaljevanje seminarja) bo izvedeno marca 2011, ko se bo predstavljalo tudi letno poroilo Izpitnega centra. 22. in 23. 12. je potekalo redno sreanje lektorjev STU. Iz poroila za leto 2010 je zaznati, da se izobraževalna dejavnost v zadnjem asu usmerja pretežno k naslovnikom, ki so zunaj Centra za slovenšino, to je predvsem k tistim posameznikom in ustanovam v zamejstvu, ki so sami izrazili potrebo po tovrstni podpori lastne dejavnosti na podroju slovenšine predvsem kot drugega jezika. Po drugi strani je bilo nekoliko manj aktivnosti namenjenih lastnim kadrom. Razloge za to gre iskati predvsem v dejstvu, da se je ekipa u iteljev na Te ajih slovenšine nekoliko ustalila in ob redni dokaj obsežni honorarni obremenitvi s pedagoškimi urami ne kaže posebne potrebe po dodatnem usposabljanju. Uitelji na Teajih se v manjšem obsegu udeležujejo tudi tradicionalnih izobraževalnih sreanj ( junija in decembra), lektorji iz tujine pa kot »svojega« ne pojmujejo ve junijskega izobraževanja. Ne glede na te nekatere negativne trende pa bi pri junijskem sreanju želeli še naprej vztrajati, saj gre za eno od povezovalnih dejavnosti Centra za slovenšino in kot delovni uvod v velike Centrove poletne prireditve. Za zaposlene lektorje naj bodo izobraževanja ena od obveznih dejavnosti, ostale pa bomo še naprej vabili na naše prireditve. Zaetno in nadaljevalno usposabljanje za pouevanje slovenšine bomo še naprej ponujali v »kompletu«, ve pozornosti bomo pri teh izobraževanjih namenjali povezovanju s prakso – hospitiranju in opravljanju prakse na Teajih slovenšine. Na podlagi izkušenj in rezultatov projekta Uspešno vkljuevanje otrok, uencev in dijakov v sistem vzgoje in izobraževanja v RS bomo v prihodnje razširili in dopolnili ponudbo posebnih izobraževanj za uitelje v osnovnih in srednjih šolah. Založniška dejavnost Mateja Lutar Publikacije simpozijev Obdobja in Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture Založniška dejavnost Centra za slovenšino kot drugi/tuji jezik skupaj z razlinimi programi pripravlja na tisk znanstvene in strokovne publikacije ter informativne brošure in drugo promocijsko gradivo. V letu 2010 smo izdali zbornike predavanj obeh vejih znanstvenih in strokovnih prireditev v organizaciji Centra, tj. simpozija Obdobja ter Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. Na podroju ubenikov in prironikov za uenje slovenšine kot drugega/tujega jezika smo pripravili ubenik, ki je v pomo pri pripravi na izpit iz slovenšine, in slikovno gradivo Slika jezika. Ob letošnjem projektu, ki je potekal v okviru programa Slovenšina na tujih univerzah, smo natisnili Antologijo sodobne slovenske literature ter v okviru razlinih dejavnosti pripravili priložnostne publikacije, informativno in predstavitveno gradivo posameznih programov Centra. Med znanstvene publikacije Centra za slovenšino kot drugi/tuji jezik se uvršajo zborniki predavanj mednarodnega simpozija Obdobja. Letos sta izšla dva zbornika, in sicer Reformacija na Slovenskem (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva) (Obdobja 27, 2010) ter Sodobna slovenska književnost (1980–2010) (Obdobja 29, 2010). Zbornik simpozija Obdobja 27 z naslovom Reformacija na Slovenskem (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva) (656 str., 400 izv.), ki je izšel novembra 2010, je uredil doc. dr. Aleksander Bjelevi. V Obdobjih 27 so zbrani referati, ki obravnavajo skoraj vse vidike protestantizma (reformacijsko književnost, jezik, glasbo, slikarstvo, teologijo, zgodovino, biogra je, šolstvo, didaktine nazore), reformacijo kot didaktini izziv, recepcijo reformacije v šolskih ubenikih, vrednotenje reformacije v preteklosti itn. Reformacija je bila namre za Slovence v prvi vrsti reforma vere (teologije, liturgije, cerkvene discipline, ljudske pobožnosti), po drugi pa se je šele z njo formiral slovenski knjižni jezik, jezikoslovje, teološka terminologija, tiskana književnost, uena kultura v slovenskem jeziku in še kaj. Prispevki v zborniku tako odgovarjajo na razlina vprašanja, in sicer: Ali je Trubar romana in drame vreden junak oz. kako so Trubarja portretirali Tavar, Pregelj, Rožanc, Janar in kje v akrostihu Prešernovega Sonetnega venca stoji ime Primoža Trubarja? V em je bila ukrajinska sekta judaizirajoih iz 15. stol. podobna poznejšemu protestantizmu? Kako sta si podobni slovenska in baskovska književnost t. i. zlatega veka? Kako je Trubar reformiral cerkveno glasbo? Kaj ima meditativna proza katoliškega teologa Adama Skalarja povedati o manifestacijah Boga, nebeških duhovih in padlih angelih? Kaj je italijanski duhovnik Sommaripa poroal o tem, da imajo Slovenci zaetka 17. stol. svojo lastno pisavo, glagolico? To in pa jezik glagoljaških in cirilskih protestantskih knjig, protestantska hermenevtika, metaforika B/besede pri Trubarju, protestantska verska terminologija in podobno so teme simpozijskega zbornika Obdobja 27. Letošnji 29. simpozijski zbornik Sodobna slovenska književnost (1980–2010) (450 str., 450 izv.) je posveen najmanj raziskanemu podroju slovenske literature – slovenski književnosti od leta 1980 do 2010. Združuje starejši koncept Obdobij, ki so od 1979 naprej obravnavala knjižni jezik, literaturo in kulturo posameznih obdobij, z novejšim konceptom po letu 1992, namenjenim znanstvenim metodam in jezikovnim ter literarnim zvrstem. Raznovrstni prispevki v zborniku z raziskavo predlaganih tem analizirajo pomen in vlogo sodobne slovenske književnosti v razlinih kontekstih in oblikujejo nove poglede na slovensko književnost, kulturo in identiteto. V letošnjem zborniku je tako objavljenih 59 prispevkov 61 znanstvenikov, ki dokazujejo, da je najnovejša slovenska književnost pester in nedokonan proces, povezan z literarnimi, kulturnimi in politinimi premiki ter številnimi družbenimi spremembami. Založniška dejavnost 52 Letno poroilo 2010 V sklopu prireditve Centra za slovenšino kot drugi/tuji jezik, tj. 46. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, je izšel zbornik predavanj, ki so vezana na krovno temo slovanstvo. Avtorji prispevkov nam odkrivajo, koliko smo Slovenci (še) Slovani; koliko izgubljenega ali novoslovanskega smo bili skozi zgodovino pripravljeni sprejeti. Prispevki so razdeljeni na tri klasina vsebinska podroja – jezik, literaturo ter kulturo. V zborniku so predstavljeni veplastni pogledi avtorjev o idejah slovanske vzajemnosti, poimenovanju krajev, skladenjskih pojavih, o smislu kulturnega in znanstvenega sodelovanja med slovanskimi narodi, junaških pesnitvah in liku arovnice ter težavah, ki so nastale pri prevajanju sodobnega romana, ki ni napisan v knjižni slovenšini. Kulturološki del prispevkov izpostavljata slovensko/slovansko nasproti neslovanskemu ter predstavlja rusko folkloristko, ki je naredila prve ohranjene posnetke slovenskih narodnih pesmi. Jutranji teaj predstavlja oblikotvorje in jakostni naglas slovenskega knjižnega glagola in prevajanje v slovenšino. Zbornik vsebuje tudi prispevke s parade mladih, ki obravnavajo slovensko nareno besedje oziroma skladnjo, prevzemanje srbohrvatizmov v publicistinem jeziku, primerjavo ljubkovalnic v slovenšini, poljšini in makedonšini, predstavlja pisateljico – zaetnico »ženskih« romanov in demonska bitja iz asa zimskega solsticija pri južnih Slovanih. Prispevki tako vsak na svoj nain obujajo, kritino dopolnjujejo ter veplastno osvetljujejo izbrano temo slovanstvo. 2 Ubeniki in prironiki za Konec leta je v okviru Izpitnega centra izšel ubenik Pot do izpita iz slovenšine. V zadnji fazi uenje slovenšine kot priprav je tudi prevod in priredba u benika A, B, C … 1, 2, 3, gremo v albanšino. Pripravlja drugega/tujega jezika se prenovitev ubenika Slovenska beseda v živo, prenovljeno gradivo testirajo na izbranih teajih v ve skupinah. V letu 2010 so bili ponatisnjeni ubeniki A, B, C … 1, 2, 3, gremo, Gremo naprej, Slovenska beseda v živo, Slovenska beseda v živo 2 (ubenik in delovni zvezek), Slovenska beseda v živo 3a (delovni zvezek), S slovenšino nimam težav in CD Slovenska beseda v živo. 2.1 Pot do izpita iz slovenšine Ubenik Pot do izpita iz slovenšine so pripravili Damjana Kern, Mojca Stritar, Damjan Huber, Tjaša Ali in Tanja Jerman. Namenjen je intenzivni pripravi na izpit iz znanja slovenšine na srednji in visoki ravni ter smiselno dopolnjuje obstoje e gradivo za pripravo na izpit (Zbirka testov na osnovni, srednji in visoki ravni). Številne izpitne naloge na dveh težavnostnih stopnjah omogoajo simulacijo izpitne situacije in so lahko v veliko pomo tako pri samouenju kot na organiziranih pripravah na izpit. Ubenik je razdeljen na pet vsebinskih sklopov, namenjenih branju, poslušanju, slovnici, pisanju in govorjenju, ki so kot posamezni deli testa vkljueni tudi v izpite. Temu je dodan še sklop utrjevanja slovnice, namenjen slovninim strukturam, ki so se na podlagi analize testov izkazale za problematine za najve kandidatov. Posamezni sklopi vkljuujejo izpitne naloge razlinih tipov z besedili, ki pokrivajo osem tematskih podroij: prosti as in potovanja, sodobna tehnologija, kultura, okolje in varstvo narave, izobraževanje, sodobna družba, gospodarstvo in zdravo življenje. Gre za teme, ki so predvidene tudi v izobraževalnem programu Slovenšina za tujce in so vkljuene v izpit iz znanja slovenšine. Na koncu so rešitve vseh nalog (razen nalog za pisanje), dodani so tudi prepisi govorjenih besedil, ki se jih lahko posluša na priloženih zgošenkah, naloge pa se rešuje znotraj sklopa razumevanja govorjenih besedil. 3 Priložnostne publikacije, Maja smo z žepnim teajem in s knjižico Pocket Slovene – Žepna slovenšina sodelovali informativno in v okviru projekta Liber.ac, ki je bil del programa Ljubljana – svetovna prestolnica knjige. predstavitveno gradivo V ta namen smo pripravili tudi promocijske razglednice z ilustracijami iz knjižice Žepna slovenšina. Slika jezika je slikovno gradivo, ki so ga pripravili Mihaela Knez, Matej Klemen, Damjana Kern, Tjaša Ali, Katja Kralj, Andreja Markovi, Staša Pisek in Mojca Stritar. Slikovno gradivo je didaktini pripomoek v obliki kartic, ki omogoa sprošeno uenje besediša in jezikovnih vzorcev pri pouku slovenšine kot drugega/tujega jezika. Obsega 1882 besednih in slikovnih kartic, ki so razporejene v 18 sklopov. Posamezen sklop zajema poimenovanja osnovnih pojmov izbranega tematskega podroja. Karticam je priložen prironik z nekaj predlogi za dejavnosti oz. igre s karticami. Slikovno gradivo je namenjeno za delo v razredu, kjer dejavnosti moderira uitelj, uei se pa imajo pri tem dejavno vlogo. Uporabno je še zlasti takrat, kadar uitelj in uei se nimata stinega jezika. Tako realnost, prikazana na slikovnih karticah, omogoi oz. olajša zaetno usvajanje jezika. Kartice so dobrodošla pomo pri uencih zaetnikih, saj dinamino dopolnjujejo pouk in ponujajo veliko možnosti za usvajanje in utrjevanje že usvojenega jezikovnega znanja. Založniška dejavnost Center za slovenšino kot drugi/tuji jezik in njegovi programi predstavljajo svoje dejavnosti z raznovrstnimi informativnimi zloženkami in knjižicami, programi in vodniki prireditev ter podobnim gradivom. Med drobni tisk pa na Centru štejemo tudi asopise, ki jih soustvarjajo udeleženci razlinih teajev v organizaciji Centra: to so na primer PošoPis, ki že vrsto let nastaja na Poletni šoli, Poletnik, ki spremlja Mladinsko poletno šolo, ZimoPis, ki ga vsako leto pripravijo na Zimski šoli, Dobesednik, ki ga dvakrat letno pripravijo v Celoletni šoli. Novembra 2010 je potekal projekt Svetovni dnevi sodobne slovenske literature v okviru programa Slovenšina na tujih univerzah. V ta namen so uredniki Alojzija Zupan Sosi, Mojca Nidorfer Šiškovi in Damjan Huber pripravili Antologijo sodobne slovenske literature. Antologija bo olajšala vstop v prostrano literarno bogastvo kvalitetne slovenske književnosti vsem, bralcem doma in v tujini. Prinaša odlomke iz književnosti od leta 1980 do 2010. Sestavljena je iz 66 besedil, razdeljenih na štiri razdelke: Pesmi, Pripovedi, Drame in Mladinska književnost, v katerih so izbrani avtorji predstavljeni z besedilom ene zvrsti. Raziskovalni in aplikativni projekti Raziskovalni in aplikativni projekti dr. Ina Ferbežar, Mihaela Knez 1 TEMPUS IV – MaFoLaC Center za slovenšino kot eden od partnerjev sodeluje tudi pri nadgradnji leta 2008 zakljuenega projekta, katerega cilj je bil ustanovitev centra za makedonšino kot tuji jezik in vzpostavitev certi katnega sistema po vzoru Izpitnega centra (http://www.cetismak. edu.mk/). Novi projekt ima naslov Nadgradnja kurikula za makedonšino kot tuji jezik (Macedonian as a Foreign Language Curriculum Upgrading, MaFoLaC). Partnerji v projektu prihajajo iz Makedonije (Univerza Cirila in Metoda iz Skopja kot koordinator, univerzi Bitola in Štip, zasebna fakulteta American College iz Skopja), Velike Britanije (Univerza Bedfordshire), Poljske (Jagelonska univerza) in Slovenije (Univerza v Ljubljani). Cilj projekta je, kot pove že njegov naslov, nadgraditi obstojei kurikulum oz. vzpostaviti nove študijske programe za makedonšino kot tuji jezik, dopolniti obstojei certi katni sistem ter zagotoviti ustrezno infrastrukturo za njuno izvajanje. To pomeni konkretno pripravo ustreznih ubenikov na treh ravneh znanja (A1, B1 in C1 po Skupnem evropskem jezikovnem okviru) ter razvoj jezikovnih testov in prironikov za testiranje na ravni C1. Prav tako želi projekt spodbuditi meduniverzitetno povezovanje znotraj Makedonije pri usklajevanju kurikulov za makedonšino kot tuji jezik. Marca in maja 2010 so v Skopju potekali trije sklopi izobraževanja v izvedbi doc. dr. Nataše Pirih Svetina (pregled kurikulov za podroje tujih jezikov, nartovanje gradiv za pouevanje na zaetnih in nadaljevalnih stopnjah), dr. Ine Ferbežar (nartovanje gradiv za jezikovni pouk na izpopolnjevalnih stopnjah, sestavljanje testov na izpopolnjevalni stopnji, sestavljanje uvrstitvenih testov) in doc. dr. Namite Subiotto (oblikovanje študijskih programov, komunikacijski pristop). Doc. dr. Nataša Pirih Svetina in dr. Ina Ferbežar sta jeseni 2010 opravili redakcijo vseh v projektu nastalih gradiv za makedonšino kot tuji jezik, doc. dr. Namita Subiotto pa ta gradiva od zaetka študijskega leta 2010/11 preskuša v okviru svojega predmeta. Doc. dr. Nataša Pirih Svetina se je z mag. Mirjano Petkovi udeležila tudi prvega sreanja projektnih partnerjev v Skopju, od 6. do 8. decembra pa smo v Ljubljani gostili 2. sreanje vseh partnerjev. Namen sreanja je bilo oblikovanje vmesnega poroila. 2 Uspešno vkljuevanje 31. decembra 2010 se je zakljuil leto in pol trajajoi projekt Evropskih socialnih skladov otrok, uencev in dijakov Uspešno vkljuevanje otrok, uencev in dijakov migrantov v vzgojo in izobraževanje. migrantov v vzgojo in Dejavnosti v projektu so bile raznovrstne in so se med seboj prepletale in dopolnjevale. izobraževanje Pripravljene so bile strokovne podlage, v katerih so bile opredeljene jezikovne potrebe uencev migrantov, oblikovani so bili uni narti za pouevanje slovenš ine, ki opredeljujejo cilje in vsebine, ki naj bi jih uenci migranti usvojili na zaetni stopnji uenja slovenšine. Uni nart za teaj slovenšine za dijake tujce je bil potrjen junija 2010 in je dostopen na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo in šport (http://www.mss.gov.si/ leadmin/mss.gov. si/pageuploads/Aktualno/UN__dijaki_priseljenci.pdf ), uni nart za teaj slovenšine na osnovnošolski stopnji pa bo predvidoma potrjen v letu 2011. Del dejavnosti je bil namenjen pripravi gradiva za uenje slovenšine kot drugega jezika za razline starostne stopnje za uence migrante, ki ob vstopu v slovensko šolo oz. vrtec še ne znajo slovensko. Tako so v projektu nastala tri obsežnejša pilotna ubeniška gradiva. Prvo je namenjeno predšolskim otrokom oz. še neopismenjenim uencem, drugo uencem druge triade, tretje pa uencem tretje triade in srednješolcem. Gradivo je bilo testirano na intenzivnih teajih za uence in dijake migrante in je bilo v skladu z opredeljenimi kazalniki pripravljeno do konnega oblikovanja in tiska. Pomemben del pripravljenega gradiva predstavlja slikovni komplet Slika jezika, ki je bil izdan junija 2010 v 100 izvodih. Obsega 1882 slikovnih in besednih kartic in ponuja možnost uenja besed, sporazumevalnih vzorcev, ponazarjanja slovninih vzorcev, predstavlja pa tudi izhodiše za govorjenje in pisanje. Ker je bilo možno zaradi omejenih nannih možnosti natisniti le manjšo koliino izvodov, je Ministrstvo za šolstvo pripravilo seznam osnovnih šol, v katere se vkljuuje najve uencev migrantov in taka gradiva najbolj potrebujejo. Izbranim šolam je bilo gradivo 10. septembra v prostorih MŠŠ posebej predstavljeno in tudi razdeljeno. Izkazalo se je, da je komplet Slika jezika pri delu tako z otroki kot odraslimi zelo uporaben, veliko zanimanje zanj pa so pokazale tudi šole, v katere se vkljuujejo uenci s posebnimi potrebami, Romi, šole v zamejstvu in uitelji, ki izvajajo teaje slovenšine v zdomstvu in izseljenstvu. V letu 2010 smo nadaljevali tudi s pripravo pilotnih teajev slovenšine za otroke in starše migrante. Od 23. avgusta do 3. septembra je na OŠ Spodnja Šiška v Ljubljani potekal zaetni 14-dnevni teaj za otroke in starše migrante. Udeležilo se ga je 67 udeležencev iz 31 razlinih osnovnih in srednjih šol. Ve inoma je šlo za šole z ljubljanskega podroja, nekaj uencev je prihajalo iz Domžal in Kamnika, štirje udeleženci pa so bili iz Maribora. Podoben teaj, vendar le za uence migrante, smo izvedli tudi na Gorenjskem, in sicer na OŠ Matije opa in OŠ Jakoba Aljaža. V teaj se je vkljuilo 69 uencev iz 9 razlinih šol. Število teajnikov v letu 2010 je bilo glede na leto 2009 (2009: 73, 2010: 136), ko smo prvi izvedli tak teaj, bistveno veje, prav tako se je zelo poveal obseg šol, ki so svoje uence ali njihove starše prijavile na teaj (2009: 15, 2010: 40). Te aji so pomenili poskus izvajanja nove oblike sistematinega uenja slovenšine. Gre za zelo intenzivno obliko uenja slovenšine – 6 ur na dan za uence druge, tretje triade in srednješolce oz. 4 ure na dan za uence prve triade. Tako uenci kot njihovi matini uitelji in starši so teaj prepoznali kot uinkovito in tudi nujno pomo ob zaetku šolanja, zato bodo naša prihodnja prizadevanja usmerjena v razširitev takega naina zaetnega uenja slovenšine na celotno slovensko obmoje. Seveda se ob tem zavedamo, da to presega zmožnosti Centra za slovenšino in da bi bilo treba šolske delavce usposobiti, da bi tak teaj izpeljali sami. V okviru projekta je potekalo tudi zbiranje zapisanih in govorjenih besedil uencev govorcev slovenšine kot drugega jezika, ki so bila izhodiše za pripravo teajev, ubeniškega gradiva in unih na rtov, pomenijo pa tudi pomembno izhodiše za pripravo opisov ravni jezikovnega znanja in ponazarjanje le-teh. Zbrana besedila smo v korpusno obdelavo in raziskovanje ponudili sodelavcem projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku. Doseženi rezultati v projektu so bili javnosti predstavljeni na zakljuni konferenci 17. 12. 2010 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Udeležilo se je je 105 udeležencev. Vodja projekta je bila Mihaela Knez, na projektu pa so bili zaposleni še Matej Klemen, Damjana Kern, Tjaša Ali (do marca 2010), Katja Kralj (od marca 2010). Aktualne informacije o dogajanju na projektu so objavljene na spletni strani Centra za slovenšino kot drugi/tuji jezik (www.centerslo.net • projekti). Raziskovalni in aplikativni projekti Poroilo o usklajevanju programa SZT sSEJO Poroilo o usklajevanju programa Slovenšina za tujce s Skupnim evropskim jezikovnim okvirom dr. Ina Ferbežar Uvod Že od objave Skupnega evropskega jezikovnega okvira (v nadaljevanju SEJO) v letu 2001 v Centru za slovenšino govorimo o vsebinski primerljivosti programa Slovenšina za tujce (SZT), na katerem temeljijo izpiti iz znanja slovenšine na treh ravneh, s tem dokumentom. Program SZT je bil namre izdelan na podlagi prvih osnutkov SEJA (konec 90. let prejšnjega stoletja so t. i. Entwurf pripravili švicarski jezikoslovci). Doslej za tri ravni jezikovnega znanja, kot so opisane v programu SZT, natannih primerjav nismo imeli – najprej zato, ker SEJO še ni bil preveden, pa tudi zato, ker primerjav javno (še) ni bilo treba zares dokazovati. Trditve o primerljivosti posameznih ravni so bile le naelne in so kot take zadostovale. Ko je bila v IC leta 2008 s strani združenja ALTE izvedena zunanja evalvacija, pa se je pokazalo, da bi zaradi transparentnosti našega sistema preverjanja in certi ciranja znanja slovenšine oz. mednarodne primerljivosti in vzajemnega priznavanja jezikovnih kvali kacij takšno primerjavo nujno potrebovali. Zato smo med januarjem in marcem 2010 izvedli postopek usklajevanja oz. primerjave obeh dokumentov. Postopek in njegovi rezultati so opisani v nadaljevanju. Postopek usklajevanja Postopek primerjanja 1 Splošno Postopek usklajevanja javno veljavnega izobraževalnega programa SZT s SEJO je potekal po korakih. Pri tem je delovna skupina sodelavcev Centra za slovenšino uporabljala delovni prevod SEJO v slovenšino (takrat še v postopku strokovne redakcije). Poudariti je treba, da je šlo pri našem postopku bolj za primerjavo kot za dejansko usklajevanje. V prvi vrsti smo namre želeli ugotoviti, katere ravni programa SZT so primerljive z ravnmi SEJO oz. kako tone so naše pavšalne ocene, da je osnovna raven primerljiva z A2/B1, srednja z B2 in visoka s C1. Slovnica, opisana na posameznih ravneh programa SZT, pri primerjavi ni bila upoštevana, saj za to v SEJO ni ustreznih lestvic. Slovnice ni mogoe opisati »univerzalno«, temve je to mogoe storiti le za vsak jezik posebej, kot jo opisujejo t. i. pro li (npr. Pro le Deutsch, Pro lo della lingua italiana idr.); takšen jezikovni pro l v prihodnje nartujemo tudi za slovenšino. V postopku usklajevanja/primerjave je sodelovalo od 8 do 10 ocenjevalcev, Centrovih sodelavcev, razlinih pro lov; veinoma so v postopku ves as sodelovale iste osebe. Presoja oz. ocenjevanje je potekalo po naslednjih korakih: 1. korak: seznanitev z lestvicami SEJO, 2. korak: primerjanje opisov v SZT z opisi v SEJO po posameznih dejavnostih, 3. korak: prvo ocenjevanje, 4. korak: diskusija, 5. korak: drugo (konno) ocenjevanje. Ponekod so bile pri 1. in 2. ocenjevanju razlike v številu ocenjevalcev, kar je posledica dejstva, da je moral kak lan delovne skupine zaradi nujnih opravil vasih prekiniti postopek. Postopek sem vodila avtorica tega zapisa, zato sama pri ocenjevanju nisem sodelovala. Uporabljeno gradivo: 1. opisi posameznih ravni in dejavnosti znotraj njih v programu SZT, 2. ustrezne lestvice SEJO, s katerimi smo si pomagali pri primerjavi obeh dokumentov (delovni prevod), 3. ocenjevalni listki za vpis »skupne« ocene (dvojno ocenjevanje). 2 Seznanjanje s SEJO Uvodno seznanjanje s SEJO je potekalo v dveh fazah: 1. najprej smo se v delovni skupini podrobno seznanili s šestimi ravnmi globalne lestvice, 2. v drugi fazi smo v skupinah dopolnjevali mrežo za samoocenjevanje, kjer so opisniki na šestih ravneh razdeljeni po posameznih dejavnostih: poslušanje, branje, govorna produkcija, govorno sporazumevanje in pisno izražanje. Opisnike, izloene iz mreže, smo uvršali po dejavnostih, nato pa še po posameznih ravneh. Seznanjanje z lestvicami SEJO je potekalo tudi sproti med postopkom primerjanja, in sicer po posameznih dejavnostih. Pri tem so se upoštevale le splošne lestvice za branje, poslušanje, govorjenje, pisanje. Pred vsakokratnim umešanjem posameznega opisa dejavnosti v programu SZT na lestvice SEJO smo v parih ali skupinah po trije najprej sestavljali ustrezno 6-stopenjsko lestvico SEJO (lestvica je bila »razrezana« na posamezne opisnike, ki jih je bilo treba sestaviti v pravilen vrstni red, pri tem pa ugotoviti, kateri so tisti »kvali katorji«, po katerih je mogoe stopnje loevati med sabo). 4 Rezultati 5 Povzetek in projekcija SZT in SEJO smo primerjali po posameznih dejavnostih, vendar se je to pokazalo za zelo težavno, saj za razliko od SEJO dejavnosti v programu SZT niso strogo loene, temve so pogosto povezane (zlasti poslušanje in govorjenje, pri pisnem sporazumevanju tudi branje in pisanje; poleg tega sta v programu SZT branje in poslušanje združena v eno kategorijo – razumevanje ipd.). SEJO je pri loevanju dejavnosti zelo natanen, poleg tega je vsaka dejavnost še dodatno »razdrobljena« na poddejavnosti, za katere tudi obstajajo ustrezne lestvice (npr. za govorno interakcijo je poleg splošne lestvice na voljo še osem lestvic). Ker je program SZT zastavljen povsem drugae, številnih lestvic SEJO sploh ni bilo mogoe upoštevati. Zato je rezultate našega primerjanja treba interpretirati zelo previdno. Po seznanitvi z ustrezno lestvico smo opise za posamezno dejavnost v SZT primerjali z opisniki v razlinih lestvicah, ki jih za to dejavnost ponuja SEJO; posamezne opise v SZT smo »opremljali« s primerljivimi opisi iz SEJO, e so bili ti seveda na voljo (npr.: opis na osnovni ravni v SZT »razumejo krajša, preprostejša avtentina nespecializirana govorjena in zapisana besedila« je vsak ocenil z ustrezno oznako ravni v SEJO, npr. B1). Tako smo dobili nabor presoj oz. ocen za vsak opis dejavnosti v programu SZT. Na koncu je vsak izmed sodelujoih na podlagi ve ocen znotraj ene dejavnosti posamezno dejavnost skušal »opisati« kot celoto z eno samo oceno (npr. celotno branje na osnovni ravni v programu SZT z A2, B1 ali s kako drugo oceno). Oceno je vsak vpisal na ustrezen ocenjevalni listek. Sledila je diskusija, v kateri so ocenjevalci utemeljili dodeljene ocene, še posebej takrat, ko so se v presojah razhajali. Po diskusiji je vsak lan delovne skupine še enkrat ocenil dejavnost, ki je bila predmet ocenjevanja. Prvo in drugo ocenjevanje sta se zato v nekaterih primerih nekoliko razhajali, a ne ve kot za pol ocene (npr. B1+ • B1) oz. takrat, ko je bila dodeljena vmesna ocena (npr. A2–B1 • B1) (gl. rezultate v nadaljevanju). Rezultati postopka primerjanja po ravneh SZT in po dejavnostih znotraj posamezne ravni so natanneje prikazani v internem poroilu, zato tu le krajši povzetek diskusije, ki je potekala ob vsakokratnem ocenjevanju. Komentarji v diskusiji so bili v glavnem povezani z opisi v programu SZT in bodo izhodiše ob nadgradnji starega oz. pripravi novega programa. - Opisi v programu SZT so zlasti na obeh višjih ravneh pogosto zelo splošni, odprti in premalo natanni, zato bi jih lahko uvrstili na katerokoli raven od B2 dalje (npr. »preprosto besedilo«, »omejeno razumevanje sporoila v množinih obilih« ipd.). - V programu SZT se receptivne in produktivne dejavnosti združujejo, zato je opisnike težko primerjati s tistimi v SEJO (npr. formulacija »besedilo znajo interpretirati tako, da izrazijo svoje mnenje o vsebini«). - Program SZT na posameznih ravneh navaja besedilne vrste, kar ni ustrezno, saj posamezno raven lahko bolje doloata kompleksnost slovninih struktur in obseg besediša kot pa same besedilne vrste. - Opisniki za razumevanje na srednji ravni segajo zelo visoko na podroje C (»razumejo veino avtentinih nespecializiranih zapisanih besedil, tudi leposlovnih«) in bi jih bilo treba na tej ravni verjetno omejiti na besedila z interesnih in poklicnih podroij posameznika, saj se taki, kot so, premalo oz. skoraj ne razlikujejo od opisnikov za visoko raven. - V opisnikih programa SZT se upošteva tudi metajezik. Tega na lestvice SEJO ni mogoe uvrstiti, ker ga ta dokument ne upošteva. Verjetno metajezik zato sploh ne sodi v opise; vsekakor pa velja upoštevati jezikovno pravilnost, ki je v SZT nismo upoštevali (nadomeša jo razmeroma natanen opis priakovane slovnine zmožnosti na posameznih ravneh). Skupina ocenjevalcev je bila pri uvršanju opisov dejavnosti na ravni SEJO precej usklajena pri uvrš anju na splošno lestvico, manj pri posameznih dejavnostih – še posebej to velja za 1. ocenjevanje. Sistematinega odstopanja posameznega ocenjevalca navzgor ali navzdol ni bilo zaznati. Presoje znotraj skupine se razlikujejo najve za eno oceno in so pri 1. ocenjevanju bolj razpršene kot pri drugem. Po diskusiji in drugem ocenjevanju je odstopanje manjše in dopuša izraun povpreja, kar povzema preglednica: Poroilo o usklajevanju programa SZT sSEJO Dejavnost Raven Osnovna Srednja Visoka Branje A2 C1–C2 C2 Poslušanje (A2)–B1 C1 C2 Govorjenje A2 B2 C1 Pisanje A2 B2(+) C1 Splošno B1 B2 C2 Poroilo o usklajevanju programa SZT sSEJO V procesu usklajevanja se je pokazalo, da so opisniki znotraj iste dejavnosti v programu SZT precej neusklajeni. SEJO je v primerjavi s programom SZT mnogo bolj natanen – tako pri loevanju posameznih dejavnosti kot opisovanju poddejavnosti. Gornja preglednica kaže tudi precejšnjo neusklajenost opisov ravni in pri posameznih dejavnostih znotraj njih v programu SZT. Razloge za to je med drugim mogoe iskati tudi v dejstvu, da je od sprejetja programa SZT minilo že dobrih 10 let, od njegovega zaetka s ciljno raziskovalnim projektom Prenova standardov znanja slovenšine kot drugega/tujega jezika, ki je temeljil na prvih osnutkih SEJO, pa že 15 let. Zato dobljeni rezultati ne bi smeli uditi. Na podlagi rezultatov primerjave med SZT in SEJO bomo pripravili nov, sodobnejši jezikovni program, ki bo bolj ustrezal opisnikom SEJO in bo hkrati tudi neke vrste pro l za slovenšino po zgledu tujejezinih pro lov (pro li tipinih uporabnikov slovenšine na posameznih ravneh). Morda bi bilo najustrezneje pripraviti opis treh temeljnih uporabniških ravni – A osnovni uporabnik, B samostojni uporabnik, C uinkoviti uporabnik – pri emer bi lahko obdržali sedanja poimenovanja (osnovna, srednja, visoka raven). Izpite bi lahko umestili v takšen robusten 3-stopenjski sistem, tak sistem pa bi (po potrebi) omogoal tudi oblikovanje izpitov na »vmesnih« ravneh (morda z oblikovanjem ustreznih tokovalnih in ocenjevalnih meril). Nov program bo – poleg upoštevanja zgoraj navedenih rezultatov in prihodnjih rezultatov uvršanja testov na ravni SEJO – zahteval zbiranje ustreznega gradiva (govorne in pisne produkcije tujih govorcev slovenšine razlinega izvora in na razlinih ravneh tako na izpitih kot na teajih slovenšine) in uvršanje produkcij na ravni SEJO (v smislu »tipine« produkcije za posamezno raven). To bo poleg priakovanih zmožnosti in dosežkov na posameznih ravneh, ki se doloajo po intuiciji in glede na izkušnje uiteljev slovenšine kot drugega in tujega jezika, omogoilo bolj avtentino izdelavo »pro lov«. V ta namen smo v CSD/TJ v okviru Te ajev slovenšine zaeli zbirati primere govorne in pisne produkcije udeležencev (odraslih, otrok in mladine), ki jih bomo razvrstili po ravneh in analizirali glede na sporazumevalne vzorce in jezikovna sredstva (slovnine strukture, besediše), uporabljena za njihovo realizacijo. Objave v medijih 5. mladinska poletna šola - Urad podelil 73 štipendij dijakom iz 13 držav, Novice – Koroška, 9. 7. 2010. str. 2. - Na poletni šoli slovenšine 155 mladih iz trinajstih držav, Primorski dnevnik, 4. 8. 2010, str. 15. 29. poletna šola - 29. Poletna šola slovenskega jezika, Radio Slovenija 1, Slovencem po svetu, 30. 4. 2010. - 29. Poletna šola slovenskega jezika, Radio Slovenija 1, Slovencem po svetu, 2. 7. 2010. - 29. Poletna šola slovenskega jezika, Radio Slovenija, Program Ars, Svet kulture, 5. 7. 2010. - 29. Poletna šola slovenskega jezika, STA, 5. 7. 2010. - V Ljubljani se je danes zaela že 29. poletna šola slovenskega jezika. Radio Slovenija 1, Radijski dnevnik, 5. 7.2010. - Poletna šola slovenskega jezika. Radio Slovenija 1, 5. 7. 2010. - Intenzivna 29. poletna šola slovenskega jezika (foto), www.siol.net, 5. 7. 2010. - 29. Poletna šola slovenskega jezika, Radio Ognjiše, 5. 7. 2010. - Slovencem po svetu, 9. 7. 2010. http://tvslo.si/#ava2.75567374. 46. SSJLK Vse objave so dostopne na spletni strani www.centerslo.net • Seminar slovenskega jezika, literature in kulture • arhiv. - Slavnostno odprtje 46. SSJLK, STA, 4. 7. 2010. - V Mestnem muzeju odprtje 46. SSJLK, Slovenski elektronski dnevnik, Ljubljanske novice, 4. 7. 2010. - V Mestnem muzeju odprtje 46. SSJLK, novice7.com, 4. 7. 2010. - Zaenja se 46. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Dnevnik, 5. 7. 2010, str. 15. - 46. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Prireditve.info, 5. 7. 2010. - 46. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Radio Slovenija 3, Svet kulture, 5. 7. 2010, 16.20. - Zael se je 46. SSJLK, Radio Slovenija 1, 6. 7. 2010, 7.00. - Slovesno odprli že 46. seminar slovenskega jezika, Radio Slovenija 2, 6. 7. 2010, 8.30. - Zaetek 46. SSJLK, Radio Slovenija 1, 6. 7. 2010, 10.00. - Zgovorna odsotnost, Delo, 7. 7. 2010, str. 5. - Jezik naš vsakdanji, Delo, 7. 7. 2010, str. 28. - Slovenšina ni ve eksotika, Dnevnik, novice. Dnevnik.si, 13. 7. 2010, str. 15. - Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture se udeležuje tudi študent iz Kanalske doline, SKS Planika, 13. 7. 2010. - Pogovor z dr. Vero Smole o slovanskih jezikih, Radio Slovenija 3, Jezikovni pogovori, 13. 7. 2010, 18.00. - Besedni red že še, glagolski vid pa ne …, Delo, 14. 7. 2010, str. 10. - Kdor zna, zna, Delo, 16. 7. 2010, str. 20. - Uenje slovenšine ni ni težje, pomemben je le pristop, MMC RTV Slovenija, 18. 7. 2010. - Na seminarju študenti spregovorijo slovensko, Delo, 19. 7. 2010, str. 8. ESS Vse objave so dostopne na spletni strani www.centerslo.net • projekti • Uspešno vkljuevanje otrok, uencev in dijakov migrantov v vzgojo in izobraževanje • odmevi in promocija. - Migranti se uijo slovensko, Žurnal 24, 24. 8. 2010. - Pilotni teaj slovenšine za otroke in starše migrante, www.mss.gov.si, 25. 8. 2010. - Te aj slovenšine za otroke in starše migrante, Radio Slovenija 1, 25. 8. 2010. - Le z znanjem slovenšine se otroci migranti lahko zares vkljuijo v družbo, MMC RTV Slovenija, 25. 8. 2010. - Ve ina otrok migrantov ob vstopu v šolo ne zna slovensko, www.siol.net, 13. 12. 2010. - Medkulturni dialog se zane pri jeziku, www.siol.net, 14. 12. 2010. - Da bi se otroci migranti uinkoviteje vkljuili v šolsko izobraževanje, MMC RTV Slovenija, 17. 1. 2010. - Projekt slovenšina kot drugi/tuji jezik za lažje vkljuevanje v šolo otrok migrantov, STA, 17. 12. 2010. - Projekt slovenšina kot drugi/tuji jezik za lažje vkljuevanje v šolo otrok migrantov, www. siol.net, 17. 12. 2010. - Projekt slovenšina kot drugi/tuji jezik za lažje vkljuevanje v šolo otrok migrantov, Dnevnik, 17. 12. 2010. - Za lažje vkljuevanje v šolo otrok migrantov, Ve er, 21. 12. 2010. - Tuja slovenšina, Mladina, 14. 1. 2011. Objave v medijih Objave v medijih Obdobja 29 Vse objave so dostopne na spletni strani www.centerslo.net • Simpozij Obdobja • arhiv. -Pogled na slovensko književnost v zadnjih dvajsetih letih, Dnevnik, 10. 11. 2010, str. 18. - V Ljubljani zaetek simpozija o sodobni slovenski književnosti, STA, 11. 11. 2010. - V Ljubljani zaetek simpozija o sodobni slovenski književnosti, Slovenski elektronski dnevnik, Ljubljanske novice, 11. 11. 2010. - 29. mednarodni znanstveni simpozij Sodobna slovenska književnost (1980–2010), Prireditve.info, 11. 11. 2010. - V Ljubljani zaetek simpozija o sodobni slovenski književnosti, Primorski dnevnik, 11. 11. 2010. - (Slovenska) književnost ni le prodajno blago!, MMC RTV Slovenija, 11. 11. 2010. - Obdobja 29: Kaj in kako s sodobno književnostjo, Delo, 13. 11. 2010, str. 16. - Konal se je 29. mednarodni znanstveni simpozij Obdobja, RA Slovenija 1, 13. 11. 2010. Slovenšina na tujih univerzah - Jezikovni pogovori: o lektoratih, RA Slovenija 3, 25. 2. 2010, 60 min. - Izmenjava je izjemna priložnost za uenje jezika v izvirnem okolju, Delo, 1. 3. 2010, str. 20. - Nemški slovenisti kot vitezi Slovenije, Delo, 10. 5. 2010, str. 3. - Cankarja berem (tudi) na metroju, Delo, 14. 5. 2010, str. 16. - Slovenski avtorji na Poljskem, Delo, 8. 6. 2010, str. 15. - Zlati oln v Krakovu, Delo, 16. 6. 2010, str. 19. - Sijaj, sijaj, sonece – v Pekingu, Nedelo, 11. 7. 2010, str. 7. - (Ne)skrb za slovenšino, Mladina, 24. 9. 2010. - Nacionalne vede so potisnjene na rob, Dnevnik, 30. 9. 2010, str. 12. - Ali bo slovenšina na tujih univerzah zdesetkana? Delo, 1. 10. 2010, str. 4. - Bodo tujci ostali brez študija slovenšine? Dnevnik, 8. 10. 2010, str. 20. - MVZT zavraa oitke glede lektoratov, Delo, 9. 10. 2010. - Slovenistika se predstavi, Primorski dnevnik, 10. 10. 2010. - Izjava sveta JAK ob nartovanem ukinjanju slovenskih lektoratov na tujih univerzah, Delo, 12. 10. 2010, str. 15. - Umrla je jezikoslovka dr. Antonija Bernard, Delo, KL, 13. 10. 2010. - Vroi mikrofon – negotova prihodnost slovenskih lektoratov na tujih univerzah. RA Slovenija, Val 202, 14. 10. 2010. 25 min. - Negotova prihodnost lektoratov, Mladina, 15. 10. 2010, str. 12. - Manj denarja za lektorate, Reporter, 18. 10. 2010, str. 41. - Šestinpetdeset manj koliko je ni? Delo, 28. 10. 2010. - 500 slovenistov letno na poljskih univerzah, Ve er, 2. 11. 2010. - Usoda in mo slovenšine po svetu, Ve er, 13. 11. 2010, str. 13. - Kako s slovensko književnostjo navdušiti tuje študente? MMC, 23. 11. 2010. - Svetovni dnevi slovenske literature, Delo, 24. 11. 2010, str. 16. - Po svetu naokoli s slovensko besedo, Dnevnik, 24. 11. 2010, str. 19. - Po Gradcu Nejc Gazvoda odhaja še v Tokio, Dolenjski list, 24. 11. 2010. - Na 57 univerzah po svetu dnevi sodobne slovenske literature, Ve er, 25. 11. 2010, str. 14. - Svetovni dnevi sodobne slovenske literature, RA Slovenija 1, Oddaja za Slovence po svetu, 26. 11. 2010. - Svetovni dnevi sodobne slovenske literature, RA Slovenija 1, Oddaja za Slovence po svetu, 3. 12. 2010. - O svetovnih dnevih sodobne slovenske literature, RA Slovenija, Val 202, 25. 11. 2010. - Slovenistika na tujem in odgovornost SAZU, Delo, 29. 11. 2010, str. 8. - Na lektoratu za slovenšino gost pisatelj Andrej E. Skubic. Primorski dnevnik, 30. 11. 2010, str. 5. - Uenje slovenšine na tujih univerzah. Tudi Siddharta je lahko razlog, MMC, 2. 12. 2010. - Svetovni dnevi v Zagrebu, RTV Slovenija 1, Oddaja o kulturi, 2. 12. 2010. - Menda je po postmodernizmu še kaj, Delo, KL, 8. 12. 2010, str. 15. - Radio brez meja: o slovenistiki, RA Slovenija 1, 15. 12. 2010. 60 min. - Radio brez meja: tokrat o slovenistiki, Primorski dnevnik, 18. 12. 2010, str. 8. Teaji slovenšine - Zimska šola slovenskega jezika na Filozofski fakulteti, STA, 22. 1.2010. - Skok na Filozofsko fakulteto. Radio Slovenija 2, Kulturne drobtinice, 25. 1. 2010. - Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se danes zaenja 16. zimska šola slovenskega jezika. Radio Slovenija 1, Danes do 13-ih, 25. 1. 2010. - Zimska šola slovenskega jezika. Radio Slovenija 1, 25. 1.2010. - Zimska šola slovenskega jezika. Demokracija, 4. 2. 2010, str. 32. - Super slovenšina. Club: Oglasna priloga asnika Finance, št. 46. 21. 5. 2010, str. 21. - Kako se lahko pozdravljamo z »žnj«, e je »hello« tako uporaben?: Vprašalnik Ljubljanapolisa: Branka Gradišar, Delo, 29. 6. 2010, str. 11. - Slovenšina v žepu tujih turistov, www.dnevnik.si, 17. 8. 2010. - Ljubiti. Ubiti. Biti. Iti. Ti. Žepni teaj slovenšine v ljubljanskem Slovenskem turistino­informacijskem centru (STIC), Delo, 17. 9. 2010, str. 28. - Jesenska šola slovenskega jezika, Radio Slovenija 1, Slovencem po svetu, 17. 9. 2010. - Jesenska šola slovenskega jezika, Radio Slovenija 1, Slovencem po svetu, 22. 10. 2010. Založniška dejavnost - Te aji slovenskega jezika za tujce na Sejmu akademske knjige Liber.ac http://www.visitljubljana.si/si/prireditve/20947/detail.html. - Cztery razy Lublana, Kronika – pismo Uniwersytetu ódzkiego, 27. 2. 2010, 42–43 http://www.uni.lodz.pl/promocja/kronika,artykul,2(118)2010. Cztery razy Lublana, Kronika – pismo Uniwersytetu ódzkiego, 27. 2. 2010, 42–43. www.uni.lodz.pl/promocja/kronika,artykul,2(118)2010. Objave v medijih Slovenšina ni ve eksotika, Dnevnik, novice. Dnevnik.si, 13. 7. 2010, str. 15. V Mestnem muzeju odprtje 46. SSJLK, novice7.com, 4. 7. 2010. Letno poroilo 2010 63 Besedni red že še, glagolski vid pa ne …, Delo, 14. 7. 2010, str. 10. 64 Letno poroilo 2010 Zgovorna odsotnost, Uenje slovenšine ni ni težje, pomemben je le pristop, Delo, 7. 7. 2010, str. 5. MMC RTV Slovenija, 18. 7. 2010. Letno poroilo 2010 65 Menda je po postmodernizmu še kaj, Delo, KL, 8. 12. 2010, str. 15. Letno poroilo 2010 67 Sijaj, sijaj, sonece – v Pekingu, Nedelo, 11. 7. 2010, str. 7. 68 Letno poroilo 2010 Šestinpetdeset manj koliko je ni? Delo, 28. 10. 2010. Letno poroilo 2010 69 Ljubiti. Ubiti. Biti. Iti. Ti. Žepni teaj slovenšine v ljubljanskem Slovenskem turistino-informacijskem centru (STIC), Delo, 17. 9. 2010, str. 28. Kako se lahko pozdravljamo z »žnj«, e je »hello« tako uporaben?: Vprašalnik Ljubljanapolisa: Branka Gradišar, Delo, 29. 6. 2010, str. 11. Objave v medijih Urad podelil 73 štipendij dijakom iz 13 držav, Novice – Koroška, 9. 7. 2010, str. 2. Letno poroilo 2010 71 Na poletni šoli slovenšine 155 mladih iz trinajstih držav, Primorski dnevnik, 4. 8. 2010, str. 15. Da bi se otroci migranti uinkoviteje vkljuili v šolsko izobraževanje, MMC RTV Slovenija, 17. 1. 2010. Objave v medijih Letno poroilo 2010 73 Le z znanjem slovenšine se otroci migranti lahko zares vkljuijo v družbo, MMC RTV Slovenija, 25. 8. 2010. Bibliografija strokovnih delavcev Centra Bibliogra ja strokovnih delavcev Centra Tjaša Ali - Mihaela Knez, Matej Klemen, Damjana Kern, Tjaša Ali, Katja Kralj, Andreja Markovi, Staša Pisek, Mojca Stritar: Slika jezika. Slikovno gradivo za pouevanje slovenšine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. - Damjana Kern, Mojca Stritar, Damjan Huber, Tjaša Ali, Tanja Jerman: Pot do izpita iz slovenšine: ubenik za pripravo na izpit iz znanja slovenšine na srednji in visoki ravni. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Ina Ferbežar - Ina Ferbežar: Neznosna samoumevnost razumljivosti. Irena Novak Popov (ur.): Vloge središa: konvergenca regij in kultur. Zbornik Slavistinega društva Slovenije 21. Ljubljana: Zveza društev Slavistino društvo Slovenije. 57–70. - Ina Ferbežar: Razumevanje besedil. (Gostja oddaje Jezikovni pogovori na Tretjem programu Radia Slovenija – programu ARS, Ljubljana, 16. novembra 2010.) Branka Gradišar - Branka Gradišar: Navidezna resninost in resninost v romanih Nejca Gazvode: diplomsko delo. Ljubljana. Damjan Huber - Alojzija Zupan Sosi, Mojca Nidorfer Šiškovi, Damjan Huber (ur.): Antologija sodobne slovenske literature. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. - Damjana Kern, Mojca Stritar, Damjan Huber, Tjaša Ali, Tanja Jerman: Pot do izpita iz slovenšine: ubenik za pripravo na izpit iz znanja slovenšine na srednji in visoki ravni. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. - Damjan Huber: Centrovi programi Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Simpozij Obdobja in Založništvo. Saša Vojtechová Pokla, Miloslav Pokla (ur.): 90. letnica ustanovitve Univerze v Ljubljani in Univerze Komenskega v Bratislavi: zbornik prispevkov z mednarodne znanstvene konference, ki je potekala od 22. 10. do 23. 10. 2009 ob jubileju obeh univerz / 90. výroie vzniku Univerzity Komenského v Bratislave a Univerzity v ubane: zborník príspevkov z mezinárodnej vedeckej konferencie konanej v dnoch 22. 10.–23. 10. 2009 pri príležitnosti jubilea oboch univerzít. Bratislava: Univerzity Komenského v Bratislave. 405–414. Tanja Jerman - Damjana Kern, Mojca Stritar, Damjan Huber, Tjaša Ali, Tanja Jerman: Pot do izpita iz slovenšine: u benik za pripravo na izpit iz znanja slovenšine na srednji in visoki ravni. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Damjana Kern - Mihaela Knez, Matej Klemen, Damjana Kern, Tjaša Ali, Katja Kralj, Andreja Markovi, Staša Pisek, Mojca Stritar: Slika jezika. Slikovno gradivo za pouevanje slovenšine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. - Mihaela Knez, Matej Klemen, Katja Kralj, Damjana Kern: Uni nart. Teaj slovenšine za dijake in tujce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2010/programi/gimnazija/UN_slovenscina_ dijaki-tujci.pdf. - Damjana Kern, Mojca Stritar, Damjan Huber, Tjaša Ali, Tanja Jerman: Pot do izpita iz slovenšine: ubenik za pripravo na izpit iz znanja slovenšine na srednji in visoki ravni. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. - Damjana Kern: Centrovi programi teaji slovenšine, izpitni center, izobraževanje in projekti. Saša Vojtechová Pokla, Miloslav Pokla (ur.): 90. letnica ustanovitve Univerze v Ljubljani in Univerze Komenskega v Bratislavi: zbornik prispevkov z mednarodne znanstvene konference, ki je potekala od 22. 10. do 23. 10. 2009 ob jubileju obeh univerz / 90. výroie vzniku Univerzity Komenského v Bratislave a Univerzity v ubane: zborník príspevkov z mezinárodnej vedeckej konferencie konanej v dnoch 22. 10.–23. 10. 2009 pri príležitnosti jubilea oboch univerzít. Bratislava: Univerzity Komenského v Bratislave. 415–424. Matej Klemen - Mihaela Knez, Matej Klemen, Damjana Kern, Tjaša Ali, Katja Kralj, Andreja Markovi, Staša Pisek, Mojca Stritar: Slika jezika. Slikovno gradivo za pouevanje slovenšine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. - Mihaela Knez, Matej Klemen, Katja Kralj, Damjana Kern: Uni nart. Teaj slovenšine za dijake in tujce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2010/programi/gimnazija/UN_slovenscina_ dijaki-tujci.pdf. Mihaela Knez - Mihaela Knez, Matej Klemen, Damjana Kern, Tjaša Ali, Katja Kralj, Andreja Markovi, Staša Pisek, Mojca Stritar: Slika jezika. Slikovno gradivo za pouevanje slovenšine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. - Mihaela Knez, Matej Klemen, Katja Kralj, Damjana Kern: Uni nart. Teaj slovenšine za dijake in tujce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2010/programi/gimnazija/UN_slovenscina_ dijaki-tujci.pdf. - Mihaela Knez: Otroci priseljenci v slovenskih šolah – njihovi prvi koraki v slovenšino. Irena Novak Popov (ur.): Vloge središa: konvergenca regij in kultur. Zbornik Slavistinega društva Slovenije 21. Ljubljana: Zveza društev Slavistino društvo Slovenije. 323–333. Katja Kralj - Mihaela Knez, Matej Klemen, Damjana Kern, Tjaša Ali, Katja Kralj, Andreja Markovi, Staša Pisek, Mojca Stritar: Slika jezika. Slikovno gradivo za pouevanje slovenšine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. - Mihaela Knez, Matej Klemen, Katja Kralj, Damjana Kern: Uni nart. Teaj slovenšine za dijake in tujce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2010/programi/gimnazija/UN_slovenscina_ dijaki-tujci.pdf. Mojca Nidorfer Šiškovi - Simona Kranjc, Mojca Nidorfer Šiškovi: Jezikovne uresniitve komunikacijskih strategij v elektronskih poslovnih pismih. Treta makedonsko-sloveneka nauna konferencija: makedonsko-sloveneki jazini, kniževnini i kulturni vrski = makedonsko-slovenske jezikoslovne, književne in kulturne zveze: (Ohrid, 12–15 septemvri 2007). Skopje: Filološki fakultet »Blaže Koneski«, Univerzitet »Sv. Kiril i Metodij«. 223–232. - Mojca Nidorfer Šiškovi: Obravnava poslovnega komuniciranja v slovenšini. Saša Vojtechová Pokla, Miloslav Pokla (ur.): 90. letnica ustanovitve Univerze v Ljubljani in Univerze Komenskega v Bratislavi: zbornik prispevkov z mednarodne znanstvene konference, ki je potekala od 22. 10. do 23. 10. 2009 ob jubileju obeh univerz / 90. výro ie vzniku Univerzity Komenského v Bratislave a Univerzity v ubane: zborník príspevkov z mezinárodnej vedeckej konferencie konanej v dnoch 22. 10.–23. 10. 2009 pri príležitnosti jubilea oboch univerzít. Bratislava: Univerzity Komenského v Bratislave. 331–340. - Mojca Nidorfer Šiškovi, Alojzija Zupan Sosi: Center za slovenšino kot drugi/tuji jezik in program Slovenšina na tujih univerzah. Saša Vojtechová Pokla, Miloslav Pokla (ur.): 90. letnica ustanovitve Univerze v Ljubljani in Univerze Komenskega v Bratislavi: zbornik prispevkov z mednarodne znanstvene konference, ki je potekala od 22. 10. do 23. 10. 2009 ob jubileju obeh univerz / 90. výroie vzniku Univerzity Komenského v Bratislave a Univerzity v ubane: zborník príspevkov z mezinárodnej vedeckej konferencie konanej v dnoch 22. 10.–23. 10. 2009 pri príležitnosti jubilea oboch univerzít. Bratislava: Univerzity Komenského v Bratislave. 398–404. - Alojzija Zupan Sosi, Mojca Nidorfer Šiškovi, Damjan Huber (ur.): Antologija sodobne slovenske literature. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Nataša Pirih Svetina - Nataša Pirih Svetina, Andreja Ponikvar, Damjana Kern: Kontrastivni vidiki pouevanja slovenšine za govorce hrvašine kot prvega jezika. Rije 16/3. 82–93. - Nataša Pirih Svetina: Slovenšina kot tuji jezik – njena prisotnost in aktualnost na podroju nekdanje Jugoslavije = Slovene as a foreign language – its presence and current relevance in former Yugoslav states. Julijana Vuo, Ljiljana Markovi, Aleksandra Vraneš (ur.): Filološka istraživanja danas: jezik, književnost, kultura: meunarodna konferencija, Beograd, 26.–27. novembar 2010. Zbornik rezimea. Beograd: Univerzitet u Beogradu, Filološki fakultet. 85. - Nataša Pirih Svetina, Andreja Ponikvar: »A greva na kavo?« Dejanska potreba ali zgolj boljša in slabša predvidevanja avtorjev glede potreb naslovnikov uenja slovenšine kot tujega jezika. O vsebini ubenikov za uenje slovenšine. Irena Novak Popov (ur.): Vloge središa: konvergenca regij in kultur. Zbornik Slavistinega društva Slovenije 21. Ljubljana: Zveza društev Slavistino društvo Slovenije. 303–314. Staša Pisek - Mihaela Knez, Matej Klemen, Damjana Kern, Tjaša Ali, Katja Kralj, Andreja Markovi, Staša Pisek, Mojca Stritar: Slika jezika. Slikovno gradivo za pouevanje slovenšine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Bibliogra ja strokovnih delavcev Centra Letno poroilo 2010 Center za slovenšino kot drugi/tuji jezik Pripravili: Sodelavke in sodelavci Centra za slovenšino kot drugi/tuji jezik Uredila: Mateja Lutar Oblikovanje in prelom: Lavoslava Beni Izdal: Center za slovenšino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Tisk: Birogra ka Bori d. o. o. Naklada: 200 izvodov Ljubljana, maj 2011 Publikacija je brezplana in dostopna na www.centerslo.net. ISSN 1581-9442 www.centerslo.net ISSN 1581-9442