Drago Jančar na Dragi 2010: Bogovi malomeščanstva so bolj živi kot kadarkoli poprej ZKB 0 1908- /3 Railiiiujeroo se. www.zKb.it Primorski Žlahten vzorec Krasa v laguni Dušan Udovič »Pojdite tja, kjer se predstavlja Kras, tam se najde vsega, kar je najlepše in najboljše«. Takšni in podobni nasveti so krožili v nedeljo na pomolih v gradeški laguni, s katerih so plovila prevažala veliko množico na številne otoke. To niso bile ocene kakšnih turističnih operaterjev ali izvedencev, temveč navadnih obiskovalcev, ki so se vračali v pristan, potem ko so obšli in okusili vse, kar je ponujala odmevna enogastronomska prireditev »Slastna laguna« (Laguna golosa). O »casonu« na otočku, kjer je vzorec kraške ponudbe priredila Lokalna akcijska skupina Kras, se je kot po pregovoru naglo razširil dober glas, da je bilo na njem zaradi množice obiskovalcev sredi dneva skoraj težko pristati. Tako je marsikdo poleg furlanskih in briških vin, proslu-lega sira Montasio in pršuta San Daniele lahko odkril tudi nepričakovano kakovost in raznolikost kraških sirov v spremstvu prosekarja, vitov-ske, terana in malvazije, domač med in druge dobrote, ki so bile na mizah sladokuscev še nedolgo tega izjema, sedaj pa so vse bolj tudi pravilo. Da je Kras hkrati tudi dom kamna in izvirnega umetniškega navdiha so za povrh pričali Hrovatinovi izdelki. Kraška izložba domačih proizvodov je po splošnih ocenah požela nenavaden uspeh. Še zlasti če upoštevamo dejstvo, da sta se Gradež in dežela predstavila na odmevni enogastronomski manifestaciji v laguni s tem, kar imata najboljšega, je to za Lokalno akcijsko skupino Kras nedvomno priznanje. Še pomembnejše pa je dejstvo, da se je kraška ponudba predstavila s kakovostnim vzorcem izven meja lastnega teritorija, z željo in ambicijo, da postane atraktivna za vse večje število ljudi širšega deželnega okolja. To ni bilo novo za tiste, ki kakovost kraške ponudbe že poznajo. Za veliko večino obiskovalcev nedeljske gradeške manifestacije, med njimi številnih turistov, pa je bilo gotovo prijetno presenečenje, kaj vse lahko nudi bližnji mali svet, katerega obronke je iz nenavadno lepe perspektive razločno videti z otokov gra-deške lagune. Kras je praktično za vogalom, le da je treba vedeti zanj in za vse, kar obiskovalcem lahko nudi. dnevnik TOREK, 7. SEPTEMBRA 2010 Št. 211 (19.918) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Po Finijevem nedeljskem ostrem nastopu proti Berlusconiju Napetost v vladni koaliciji raste, Severna liga za volitve Sinoči sestanek premiera z Bossijem, danes vrh Ljudstva svobode bazovica 2010 - Začel se je niz prireditev Spomin ob 80-letnici Uvodna slovesnost ob 5.43 na bazovski gmajni, ob 11. uri pa pokopališču pri Sv. Ani - Zvečer še maša zadušnica RIM - Potem ko je Fini v nedeljo javno razglasil, da Ljudstva svobode ni več, je bilo včeraj v vladni koaliciji zelo napeto. Berlusconi je uradno molčal, njegovi pa so še glasneje zahtevali odstop predsednika poslanske zbornice. Severna liga se spet ogreva za razpust parlamenta, za opozicijo pa po Finije-vem govoru na prazniku njegovega gibanja Prihodnost in svoboda v Mira-bellu zdaj ni več dvomov, da je vladna večina v globoki krizi. Berlusconi se je zvečer v Arcoreju sestal z vse bolj skeptičnim Bossijem, danes pa ima v agen-di vrh svoje stranke. Na 4. strani Drago Jančar sklenil 45. Drago Na 3. strani Ferrero na zaključku Rdečega praznika Na 6. strani Kogojevi dnevi: pohvalne besede ob odprtju Na 10. strani Slovenske jasli v Gorici šele čez eno leto Na 12. strani Popoln telefonski mrk v Sovodnjah Na 12. strani Krasovi nogometaši začeli z zmago Na 17. strani gorica - Odlični pogoji za spust po Soči Jubilejna regata za las ni bila rekordna Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 cenTRO Revisioni Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motorna kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. 2 Torek, 7. septembra 2010 ALPE-JADRAN / koroška - Dvojezični krajevni napisi Fischer: Odločilnega preboja še ni, je pa pripravljenost na pogovore V pogovoru za agencijo APA previdno optimističen - Inzko: Velikodušnost se obrestuje CELOVEC/DUNAJ - V vprašanju rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem odločilnega preboja sicer še ni, so pa vse strani pripravljene na pogovore. To je dejal avstrijski zvezni predsednik Heinz Fischer v pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA in ob tem izrazil previden optimizem. Pripravljenost na pogovore so izrazile tudi politične stranke na Koroškem, novi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko pa je menil, da se velikodušnost obrestuje, čeprav pri dvojezičnih napisih ne gre za vprašanje velikodušnosti, temveč za uresničitev avstrijske državne pogodbe in razsodb avstrijskega ustavnega sodišča. Predsednik Fischer, ki je minuli teden na Dunaju sprejel koroškega deželnega glavarja Gerharda Dörflerja, je še poudaril, da tako zvezni kancler Werner Fay-mann kot tudi deželni glavar Dörfler soglašata, da bi morali to vprašanje rešiti najkasneje do leta 2012, bi pa bilo rešitev mogoče najti tudi prihodnje leto. Dejal je tudi, da je še naprej pripravljen, da osebno prispeva k razumni rešitvi v interesu vseh strani. Novi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko pa je v pogovoru za Kleine Zeitung, dnevnik z največjo naklado na Koroškem, dejal, da se velikodušnost vsekakor obrestuje. To da je spoznal kot diplomat na mnogih ravneh. Hkrati je Inzko spomnil tudi na besede zveznega predsednika Heinza Fischerja, ki je menil, da pri zadevah narodnostnih skupnosti ne gre za vprašanje velikodušnosti, temveč za uresničitev avstrijske državne pogodbe in razsodb ustavnega sodišča. Sicer pa se je visoki diplomat Inzko zavzel za ustvarjanje pozitivnega ugleda Koroške in poudaril, da gre za deželo z ogromnim potencialom. Doslej da je bila mnogokrat reakcija odpor proti Dunaju, Bavarski, proti tujemu, drugačnemu. »Koroška mora spoznati svojo edinstvenost ob tromeji dveh jezikov, treh dežel in treh kultur,« je izpostavil Inzko ki je tudi namignil, da bi se odzval kot govornik manjšine na uradni proslavi ob le- tošnji 90. obletnici koroškega plebiscita 8. oktobra v dvorani grbov v Celovcu »če bi prejel povabilo.« V zvezi s krajevnimi napisi se je oglasil tudi predsednik koroške ljudske stranke (ÖVP) in deželni svetnik Josef Martinz. Zatrdil je, da je njegova stranka vedno pripravljena na začetek pogovorov na osnovi tako imenovanega Karnerjevega papirja iz leta 2006, ki predvideva skupno 141 krajev z dvojezičnimi tablami na Koroškem. Predsednik koroških socialdemokratov (SPÖ) in namestnik deželnega glavarja Peter Kaiser pa je v pogovoru za deželno televizijo poudaril, da si glede vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov želi ureditev čim prej - po možnosti še v letu 2011. Predsednik svobodnjakov (FPK) Uwe Scheuch pa je izjavil, da pričakuje najprej predloge z Dunaja oz. zveznega kanclerja Faymanna. Ivan Lukan Avstrijski predsednik Heinz Fischer je previden optimist glede rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov arhiv koper - Konec tedna mednarodna konferenca o slovenskem jeziku Sodobne usmeritve v večjezičnem in manjšinskem izobraževanju V soboto bosta spregovorili tudi ravnateljica dvojezične šole v Špetru Živa Gruden in raziskovalka Suzana Pertot KOPER - Znanstvenoraziskovalno središče Koper in Fakulteta za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem, skupaj z Inštitutom za slavistiko Univerze v Celovcu, Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Inštitutom za narodnostna vprašanja, Avstrijskim znanstvenim inštitutom v Ljubljani ter Društvom za uporabno jezikoslovje Slovenije, prirejata mednarodno znanstveno konferenco z naslovom Slovenski jezik v stiku - Sodobne usmeritve večjezičnega in manjšinskega izobraževanja. Potekala bo 10. in 11. septembra na sedežu Fakultete za hu- manistične študije Koper pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka, ki bo imel uvodni nagovor na otvoritveni slovesnosti v petek ob 9.30. Namen konference, ki je razdeljena na pet tematskih sklopov, bo najprej identificirati odprta vprašanja nacionalnih jezikovnih politik v večkulturnih okoljih na področju vzgoje in izobraževanja, nato pa raziskati potrebe na področju dvo-/večjezičnega izobraževanja in izobraževanja manjšinskih jezikov. Govor bo tudi o prednostih in pasteh različnih modelov večjezičnega iz- obraževanja ter o njihovem vključevanju in odgovarjanju na izzive globalne večjezične družbe. Poseben poudarek bo na izobraževanju manjšin in v tem okviru slovenskih manjšin v zamejstvu in po svetu ter manjšin v Republiki Sloveniji. Na konferenci bosta v soboto, 11. septembra, dopoldne, spregovorili tudi ravnateljica dvojezičnega šolskega centra v Špetru Živa Gruden in raziskovalka Suzana Pertot. V sklopu konference bo tudi okrogla miza z naslovom Ohranjanje manjšinskega jezika kot skupna odgovornost. Prijatelj zanika, da bi bil prisoten pri predaji denarja Časarju LJUBLJANA - Poslanec SNS Srečko Prijatelj je med včerajšnjo obravnavo na koprskem okrožnem sodišču dejal, da ni bil nikoli prisoten pri predaji denarja nekdanjemu predsedniku uprave Luke Koper Robertu Časarju za nakup zemljišč na Orleški gmajni pri Sežani. Novogoriški poslovnež Marjan Mikuž, Časar in Prijatelj naj bi namreč skupaj izpeljali posel nakupa zemljišč na Orleški gmajni pri Sežani. Mikuž naj bi kupil posamezna zemljišča in jih Luki Koper prodal za precej višjo vsoto, razliko pa naj bi si razdelili. Časar naj bi od tega prejel 90.000 evrov, kar pa je že zanikal. Na včerajšnji obravnavi so poslušali tudi pogovor Mikuža pri preiskovalnem sodniku ter njegovo izpoved na drugem zaslišanju pri sodniku, ki se je odvijalo marca. Ko je preiskovalni sodnik takrat Mikuža vprašal, če se boji Prijatelja, je ta odvrnil, da kdo se ga ne bi. Ponovil je, da je Prijatelj pričakoval tretjino provizije. Kot priča je včeraj nastopil tudi skupni prijatelj Mikuža in Srečka Prijatelja, upokojeni dramski igralec Sergej Ferrari. Obtožnica Prijatelja namreč med drugim bremeni tudi izsiljevanja direktorice lokalne televizije Vitel Dolores Žigon Klaut, Ferrari pa ima na omenjeni televiziji svojo odda-jo.Ferrari je dejal, da mu je Žigon Klautova naročila, naj reče Prijatelju, naj preneha s pošiljanjem sms-spo-ročil in z grožnjami. Potem ko je Ferrari to Prijatelju sporočil, je poslanec naslednji dan direktorico televizije vprašal, zakaj pošilja kurirje, je dejal Ferrari. Bencin dražji, dizel cenejši LJUBLJANA - Neosvinčeni 95-ok-tanski bencin in 98-oktanski bencin sta od danes dražja, dizelsko gorivo in kurilno olje pa cenejša. Za liter neos-vinčenega 95-oktanskega bencina je treba od danes odšteti 1,202 evra oziroma 0,006 evra več kot doslej, 98-ok-tanski bencin pa se je podražil za 0,009 evra na 1,228 evra. Cena dizelskega goriva se je znižala za 0,003 evra na 1,166 evra za liter, za liter kurilnega olja pa je treba odšteti 0,740 evra oziroma 0,001 evra manj kot doslej. Cena avtoplina je ostala nespremenjena pri 0,699 evra za liter. odprta tribuna - Slovensko stalno gledališče Površne in škodljive informacije ter izjave Take ocene, kljub temu, da niso zlonamerne, zelo škodijo najprej ustanovi in ne nazadnje tudi skupnosti V zadnjih mesecih se je mnogo razpravljalo in pisalo o Slovenskem stalnem gledališču in o krizi, ki jo gledališče doživlja. Objavljene so bile informacije in analize, ki so podale dokaj realno sliko dogajanja in stanja. Bilo pa je objavljenih tudi kar nekaj površnih ali napačnih ocen oseb, ki se najbrž niso dovolj podrobno in natančno poglobile v zadevo. Take ocene, kljub temu, da niso zlonamerne, zelo škodijo najprej ustanovi in ne nazadnje tudi skupnosti. Povod za moje pisanje je tudi članek g. Andreja Gergoleta v štirinajstdnevniku Novo Delo z naslovom "Krmilo mora ostati v naših rokah" z vsebino katerega se v glavnem strinjam. Zelo pa me je zbodla trditev: "Pri samem vodenju SSG je bilo v preteklosti storjenih nemalo napak, ..." Seveda g. Gergolet ni edini, ki meni, da je bilo gledališče slabo vodeno in da so bile storjene napake, že pred tem sem večkrat slišal ali prebral take ocene, ta je le zadnja. Primerno bi bilo, da kdor javno trdi, da so bile storjene napake pri vodenju gledališča, lete tudi utemelji in dokaže. Sam sem doživel čast, da sem bil član upravnega odbora SSG, s funkcijo zakladnika, ko je temu predsedoval g. Kuret. Imel sem vpogled v vse knjigovodske zapise in druge informacije v gledališču. Pregledal in analiziral sem knjigovodstvo in finančno vodenje SSG od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja vse do konca leta 2007. Med svojim mandatom, kot zakladnik, sem redno sledil prilivom in odlivom, bilancam in upravljanju na splošno. Prepričano trdim, da nikoli in nikjer nisem zasledil nepravilnosti ali katere koli oblike "ležernega" ali nepremišljenega vodenja. Gledališče se je vodilo in upravljalo vedno v okviru zakonov in v skladu z načinom, po katerem so se upravljala in vodila vsa ostala stalna gledališča v Italiji. Če se ne motim, jih je vseh skupaj sedemnajst. Še med mandatom, ko sem opravljal funkcijo zakladnika, in tudi nekaj mandatov pred tem, je bil predsednik nadzornega odbora dr. Cecere, visok funkcionar italijanskega ministrstva za finance posojen ministrstvu za kulturo. On je za daljše obdobje vsako leto pregledal bilanco Slovenskega Stalnega Gledališča in jo tudi potrdil. Bil je zelo naklonjen našemu gledališču in je kar nekajkrat do-brovoljno pomagal rešiti gledališče iz finančne zagate. Njegovo mnenje o vodenju gledališča je bilo vedno pozitivno in je to tudi redno sporočal v Rim. Le za eno bilanco je dr. Cecere v svojem poročilu zapisal "priporočilo", ko je svetoval, da gledališče toži obvezne člane ustanovitelje (Občino Trst, Pokrajino Trst in Deželo Furlanijo-Julijsko krajino), ker ne opravljajo svojih z zakonom določenih dolžnosti. Upravni odbor gledališča, tako kot vedno, ko je moral sprejemati pomembne odločitve, je zaprosil za mnenje tudi Društvo Slovensko gledališče in krovni organizaciji. Končna ocena je bila, da bi lahko tožba za izterjavo neposredno zelo škodila drugim organizacijam in manjšini na splošno, zato ni bila uresničena. V nasprotju z razširjenim prepričanjem je bilo v vseh teh letih gledališče vsaj primerno, če ne celo zelo dobro vodeno. Vsaka uprava skupaj z ravnatelji in uslužbenci je nekaj doprinesla ali nadgradila. Izgube, ki so se počasi a redno kopičile, so bile nekaj povsem normalnega, saj so se tako upravljala prav vsa stalna gledališča v Italiji. Le-ta so vsako leto vključevala v predračun sredstva, ki bi jim po zakonu morala biti namenjena. Obvezni člani ustanovitelji (občina, pokrajina in dežela) so te predračune potrjevali, a na koncu, ti isti člani gledališčem odobrenih sredstev niso izplačevali. Ko so se dolgovi nakopičili, je bilo sklicano krizno sta- nje in dolgovi so se poravnali, najbrž iz drugih, rimskih virov. Nato se je igrica pričela na novo. V zgodovini našega gledališča sta vsaj dve upravi dosegli izjemna pravna uspeha. Uprava, ki ji je predsedoval prof. Filibert Benedetič, je dosegla "stalnost". Slovensko gledališče je bilo uvrščeno med sedemnajst "Teatri Stabili" v Italiji. Druga, ki ji je predsedoval g. Kuret, je po sanaciji in poravnanju dolgov izborila "priznanje" in Slovensko stalno gledališče je postalo "ente riconosciu-to". To je postavilo SSG v tak položaj, da so člani ustanovitelji dolžni ustanovo financirati in jo vzdrževati. Zato, da naše gledališče obdrži status stalnosti mora delovati v okviru zakona, ki ureja stalnost. Dokler ne bo zakon spremenjen ali prilagojen specifičnosti SSG, mora gledališče delovati v okviru obstoječega zakona, ker bi v nasprotnem primeru izgubilo status in s tem tudi financiranje iz Rima. Pogoji, ki jih mora gledališče izpolniti, ustvarijo že v naprej znane izdatke in stroške, ki se danes ne morejo dodatno krčiti ali rezati, ti pa so v zadnjih letih znatno višji od prihodkov. Vsi uslužbenci, ravnatelji in uprave so se venomer z vsemi močmi trudili, da bi izpolnili vse zahteve zakona, četudi je to pomenilo višje izdatke od dejanskih prihodkov, ker bi se z izgubo statusa stalnosti izničile tudi zakonske obveze članov ustanoviteljev, da financirajo in vzdržujejo gledališče. Dohodki, ki jih gledališče pridobi z abonmaji, vstopnicami in reklamo so seveda dobrodošli, a ne v našem in niti v drugih stalnih gledališčih niso taki, da bi bistveno vplivali na končni obračun. Tu je potrebno tudi upoštevati, da naša specifičnost ne premore zadostne kritične mase uporabnikov, da bi se gledališče na kateri koli način vzdrževalo z abonmaji, vstopnicami in podobnim. Poleg zgoraj omenjenega bi lahko navedel še dodatne bolj ali manj poznane situacije in neizpolnjene obveznosti, kot so vzdrževanje Kulturnega doma, ki bi moralo bremeniti občino Trst, ne pa gledališče, a te bi pretirano podaljšale prispevek, zato jih raje pustim za drugo priložnost. Ob vsem navedenem je jasno, da glavnih krivcev za stanje v Slovenskem stalnem gledališču ne gre iskati v upravah in njihovem upravljanju, vse do zadnje. Pogoji, v katerih so te uprave, ravnatelji in uslužbenci delovali, so bili dobesedno nemogoči, zato si zaslužijo prej pohvalo ali vsaj razumevanje, ne pa graje. Vsako neutemeljeno kritiziranje ali celo obtoževanje poleg tega, da je neresno, je tudi škodljivo za gledališče in za celotno našo skupnost, saj, kdor nam ni naklonjen, bo take izjave izkoristil in nam očital, da smo sami krivi, čeprav nismo. Glede novega, nastajajočega statuta si dovolim posredovati odgovornim toplo priporočilo. V sedanjem statutu gledališča poleg ostalega piše, da predsednik in člani upravnega odbora morajo obvezno obvladati slovenski jezik. Če se ne motim, narekuje tudi, da seje upravnega odbora potekajo v slovenskem jeziku. Ne glede na ostalo vsebino, mislim, da ti pogoji morajo obvezno biti zapisani tudi v novem statutu. Jasno je, da se zgornje podajanje nanaša izključno na upravno, knjigovodsko in finančno plat gledališča. Umetniško vsebinska plat je čisto druga zgodba, za katero nimam dovolj znanja ne izkušenj, da bi o njej karkoli povedal. Za konec pa še vprašanje: kdo bo na vrsti po Slovenskem stalnem gledališču? Igor Pahor, član upravnega odbora SSG v mandatu 2004 - 2007 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 7. septembra 2010 B draga 2010 - Pisatelj Drago Jančar sklenil 45. izvedbo študijskih dni na Opčinah »Bogovi malomeščanstva severna liga Ballaman sam sebe so bolj živi kot kadarkoli poprej« suspendiral v stranki Književnik naj se ne umakne v privatno distanco - Boris Pahor: Niti v slovenski himni Slovenci nismo omenjeni OPČINE - »Bogovi malomeščanstva niso umrli, vstali so in so bolj živi kot kadarkoli poprej.« S temi besedami je pisatelj Drago Jančar v nedeljo popoldne zaključil svoje predavanje in s tem tudi 45. študijske dneve Draga 2010, ki jih je tudi letos priredilo Društvo slovenskih izobražencev. Prireditelji so za zaključek Drage v svojo sredo povabili enega najpomembnejših in tudi najbolj angažiranih slovenskih književnikov, ki je spregovoril ravno o svoji vlogi, se pravi o vlogi književnika v sedanjem slovenskem (a ne samo slovenskem) trenutku, ko kaže, da ta vloga ni več taka, kot je bila v preteklosti. Naslov predavanja je bil Pisatelj med umetnostjo in angažmajem, pri čemer se je Jančar prepričano zavzel za to, da se mora pisatelj še naprej družbeno angažirati in kritično posegati v javnost, ne pa se umikati v »privatno distanco«: pri tem se je navezal na besede nemškega pisatelja Güntherja Grassa, ki je mlajše kolege v Nemčiji posvaril pred takim umikom. Nekaj podobnega se je namreč že zgodilo za časa nemške weimarske republike po prvi svetovni vojni, kaj pa je temu sledilo, vemo vsi: nacizem. Seveda to ne pomeni, da se nekaj podobnega ponovi tudi zdaj, vendar je bil Jančar ob pregledu sedanje slovenske situacije in vloge književnikov v njej vse prej kot optimist. Pisatelji in pesniki so namreč v slovenski zgodovini večkrat odigrali pomembno vlogo, nenazadnje tudi v obdobju slovenske demokratizacije in osamosvajanja pred dvajsetimi leti, vprašanje pa je, ali v demokraciji in kapitalizmu res ni prostora za angažma. V Sloveniji namreč družba hoče biti demokratična, sočasno pa noče pretrgati vezi z bivšo enopartijsko diktaturo, poleg tega so se države po njegovih besedah polastili »kapitalski povzpetneži«, današnji Slovenci imajo skromna duhovna obzorja, želijo denar, moč in medijski uspeh, televizija in internet pa napajata z videzom, ne pa z vsebino, je opozoril pisatelj, ki je bil kritičen tudi do današnje slovenske literarne srenje, ki povečini išče hiter uspeh brez estetskega napora in brez ukvarjanja z etičnimi in filozofskimi vprašanji ter brez tolerantne zavesti za strah in nemir človeka. Tako se je sama postavila v položaj pro-vincialnega samozadovoljstva, banaliza-cije in relativizacije vrednot, zato si bosta Drago Jančar (desno poleg moderatorja Martina Breclja) je precej zaskrbljen nad današnjim stanjem slovenske družbe in tudi književnosti kroma morali kultura in literatura ponovno postaviti visoke kriterije, tako da pisatelju ostajajo vztrajanje, poglobljeno delo v samoti in angažiranje v javnosti. Jančarjevim stališčem je v razpravi, ki je sledila, pritrdil tržaški pisatelj Boris Pahor, ki je še posebej opozoril na narodno vprašanje, saj niti v slovenski himni Slovenci nismo omenjeni, slovenska država pa ni v Evropi nikoli odprla vprašanja fašističnega preganjanja in italijanskih vojnih zločinov nad Slovenci. Tudi slovenski književnici večinoma niso prisluhnili problemom Slovencev zunaj meja Slovenije. Zato mora angažma priti v današnjo slovensko zavest in družbo, ki je gnila, je dejal Pahor. Med drugimi je posegel tudi evropski poslanec Lojze Peterle, za katerega so se Slovenci pred dvajsetimi leti sicer osamosvojili, ne pa osvobodili, zdaj pa je napočil čas za resno analizo stanja države in družbe. Udeležence včerajšnjega zadnjega od letošnjih študijskih dni Draga 2010 sta pozdravila tudi generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan in predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič. Ivan Žerjal TRST - Predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Edouard Ballaman, ki je obtožen zlorabe pri uporabi službenega avtomobila, se je včeraj odločil za avto-suspenz v Severni ligi s ciljem, »da zaščiti podobo Severne lige.« Kot je poudaril Ballaman, bo zato prenehal z delom v stranki pa tudi v deželnem svetu, kadar bi lahko njegovo delovanje povezovali s stranko. Kar pa zadeva položaj predsednika deželnega sveta, pa je Ballaman dejal, da proučuje vse potrebne pobude, s katerimi namerava zaščititi »svoje dostojanstvo in ugled deželnega sveta«. Povedal je še, da bo svojo odločitev s tem v zvezi sporočil najkasneje v četrtka. V skladu s svojo odločitvijo o avto.suspenzu včeraj ni sodeloval na zasedanju ligaške svetniške skupine v Reani del Rojale. Senator Severne lige Mario Pitto-ni je včeraj pozitivno ocenil Ballama-novo odločitev, ob tem pa je še dodal, da bi bilo dobro, če bi se Ballaman odpovedal tudi funkciji predsednika deželnega sveta. draga 2010 - Dopoldansko predavanje Mateje Pevec Rozman Vrnimo se k vrlinam Mašo za udeležence Drage je daroval škofov vikar za goriške Slovence msgr. Oskar Simčič OPČINE - Če človek želi živeti srečno, mora živeti dobro in v skladu z vrlinami ter se ne sme iztrgati iz določenega konteksta oz. zavreči vso preteklost in moralno tradicijo, saj ga to vodi v odtujitev samemu sebi, negotovost in razrušenost lastne identitete. Srečno življenje je tisto življenje, ki označuje pripadnost neki skupnosti, ne pa tisto, kjer posameznik vidi samo lastno afirmacijo, je tisto življenje, ki sestoji v človekovem preseganju samega sebe, ki nujno vključuje tudi druge ter spoštovanje drugega in drugačnega. Tako meni teologinja in filozofinja Mateja Pevec Rozman, ki je na temo Etika in sodobni človek - kaj vodi v srečno življenje? predavala v okviru dopoldanskega dela nedeljskega, zadnjega dne 45. študijskih dni Draga 2010. Predavateljica je na začetku orisala značilnosti postmoderne dobe: to so individualizem, kjer je posameznik vrednota in zgolj zavezan samemu sebi in lastnemu sa-mouresničevanju, dalje relativizem, kjer je vsako spoznanje relativno in kjer ni univerzalnih vrednot in absolutne resnice, na koncu pa še pluralizem, ki je odprt različnim konceptom dobrega, tradicionalne vrednote pa niso več dane vnaprej, kar pogosto postane izgovor za vse nedoslednosti, neizrečenosti in odmikanja. Seveda ni vse tako črno-belo, vendar današnja situacija predstavlja izziv, pri čemer so za življenje etične dimenzije v takem svetu na voljo trije modeli: duhovni svet oz. iskanje modrosti ter vrline, kot to zagovarjata starogrška filozofa Platon in Aristotel, in nazadnje model krščanske etike, ki predstavlja sintezo prvih dveh modelov. Pri sodobni misli se poudarja zlasti pomen t.i. etike vrline. Vrline so namreč smerokazi, zato je srečno tisto življenje, ki jih vključuje, je dejala predavateljica, ki je poudarila tudi pomen sposobnosti sprejemanja ne samo drugega, ampak tudi lastne nepopolnosti, nebogljenosti in majhnosti. Udeleženci letošnje Drage so se drugače v dopoldanskih urah zbrali tudi pri tradicionalni maši, ki jo je letos daroval škofov vikar za slovenske vernike goriške nad-škofije msgr. Oskar Simčič. (iž) rim - Vlada obnovila organ na osnovi zakona iz leta 1956 Nekoristna »radijska« komisija? Tednik Espresso je odbor za nadzor nad radijskimi in televizijskimi programi RAI na »tržaškem ozemlju« uvrstil na črno listo odvečnih ustanov RIM - Italija je, kot vemo, država odborov, delovnih teles, komisij in podkomisij. Nekatera telesa so pomembna in koristna, druga pa ne služijo nikomur, razen tistim, ki dobivajo sejnine ali pa imajo od tega osebne koristi. Tednik Espresso je odkril, da samo v sklopu predsedstva vlade in njegovih perifernih organov (v glavnem prefektur) trenutno deluje devetdeset odborov in komisij, od katerih jih le trideset kolikor toliko redno posluje in torej nekaj »proizvaja«. Vsi ostali životarijo, na račun državne blagajne in torej davkoplačevalcev. Na »črnem seznamu« rimskega časnika se je znašel tudi posvetovalni odbor za nadzor nad radijskimi in televizijskimi programi RAI na »tržaškem ozemlju«. Espresso se sprašuje, kako je mogoče, da ta organ sploh še obstaja, saj je bil ustanovljen leta 1956 in je prestal hladno vojno, padec Berlinskega zidu, vstop Slovenije v Evropsko unijo in še marsikaj. Letošnjega aprila je Berlusconijeva vlada s »švicarsko natančnostjo« formalno obnovila odbor (uradno je sicer to komisija) in za člane izbrala »ministrske izvedence, upokojene direktorje in nekdanje politikante, ki iščejo prostor pod soncem«. V Trstu, piše Espresso, so na ta organ popolnoma pozabili, v Rimu pa čakajo, da člana komisije imenujeta tržaška Občina in Pokrajina. Skratka precejšnja zmeda, h kateri je prispeval tudi neimenovani zastopnik Corecoma (deželnega odbora za komunikacije FJK), ki je na zahtevo po pojasnilih novinarja Espressa padel z neba, ko mu je ta omenil komisijo, je potem je le priznal, da komisija res obstaja. Corecom vsekakor njenih pristojnosti sploh ne pozna... Zadeva je nekoliko bolj zapletena, kot jo predstavlja Espresso. Komisija, ki jo omenja tednik, ima dolgo zgodovino in je vezana na vojna in povojna dogajanja v naših krajih. Bistven je pri tem zakon številka 308 iz leta 1956, ko je italijanska radiotelevizijska ustanova RAI sporazumno z državo sprejela pod svoje okrilje slovenski Radio Trst A in tržaški italijanski radio (Ente Radio Trieste). Zakon med drugim ustanavlja Posvetovalno komisijo za nadzor nad radijskimi (slovenskimi in italijanskimi) programi na Tržaškem, ki deluje v okviru Vladnega ko-misariata za Furlanijo-Julijsko krajino. Predseduje ji funkcionar vladnega predsedstva, sestavljajo pa jo zastopnik ministrstva za pošte in telekomunikacije, predstavnik »kulture in umetnosti«, ki ga imenuje vladni komisar, ter po en zastopnik Pokrajine in Občine Trst. Pet članov torej, katerim je treba prišteti tajnika komisije iz vrst Prefekture, ki nima gla- sovalne pravice in deluje tudi kot zapisnikar. Od leta 1956 je preteklo 54 let in od takrat se je marsikaj spremenilo. »Ente Radio Trieste« je že zdavnaj polnopravno vključen v deželni radio RAI za Furlani-jo-Julijsko krajino, kar velja tudi za slovenski Radio Trst A. Temu se je na osnovi reforme RAI iz leta 1975 (a precej kasneje po njeni odobritvi) pridružila še slovenska televizija, ki jo sicer lahko gledamo le na Tržaškem in Goriškem. Skratka zelo spremenjene razmere, zakon 308 iz leta 1956 pa je še vedno v veljavi, čeprav nadgrajen z drugimi zakoni, konvencijami med RAI in italijansko vlado ter servisnimi pogodbami, ki urejujejo odnose med RAI in pristojnimi ministrstvi. Po letu 1963 se je v te postopke vključila tudi Dežela FJK, ki ima posebno vlogo pri slovenskih radijskih in televizijskih programih ter pri radijskih oddajah v furlanšči-ni, ki so trenutno poskusne narave. Berlusconijeva vlada je, kot piše Espresso, aprila potrdila obstoj komisije in začela postopek za imenovanje novih članov ali za potrditev sedanjih. V dosedanji komisiji je Pokrajino zastopala Nataša Sosič, nekdanja glavna urednica programskega oddelka Radia Trst A, Občino Trst odbornik za kulturo Massimo Greco, kulturo in umetnost pa Luciano Lago, dober poznavalec zgodovine istrskih beguncev in član ezulskega združe- nja Venezia Giulia-Dalmazia Sandor Tence mnenje nataše sosič »Nismo odveč, pogrešam pa soočenje« TRST - »Posvetovalna komisija, o kateri piše Espresso, se mi gotovo ne zdi odvečna in tudi ne nekoristna. Res pa je, da bi morali posodobiti njeno delovanje in ga prilagoditi spremembam, ki so se zgodile v vseh teh letih,« pravi Nataša So-sič, članica komisije na predlog Pokrajine Trst. Po njenem mnenju bi morala komisija svoje delo boljše uskladiti z deželnim odborom za komunikacije (Core-com), ki je v bistvu prevzel nekatere njene pristojnosti. Komisija, pojasnjuje So-sičeva, se je doslej v glavnem sestajala približno vsake tri mesece, sedaj pa se ne sestaja že dolgo časa. V komisiji vsekakor zelo pogreša soočenje o vprašanjih, zaradi katerih je bilo to telo leta 1956 sploh ustanovljeno. Člani komisije ne dobivajo nobenega honorarja in edini stroški se Nataša Sosič nanašajo na potovanja vladnih funkcionarjev iz Rima v Trst, kjer formalno do-muje ta organ. Sodeč po dolgem »mirovanju« komisije so ti stroški v zadnjih letih še kar nizki, kar velja tudi za malenkostne upravne dolžnosti, ki bremenijo Vladni komisarjat oziroma Prefekturo. 1 4 Torek, 7. septembra 2010 KULTU RA politika - Za predsednika poslanske zbornice Ljudstva svobode ni več Po Finijevem nastopu so volitve vse bolj verjetne Bossi ne vidi alternative - Berlusconi molči, njegovi sodelavci terjajo Finijev odstop RIM - Dan po Finijevem nedeljskem javnem nastopu na prazniku njegovega novega gibanja Prihodnost in svoboda (FLI) v Mirabellu pri Ferrari, so odzivi v vladni koaliciji vse prej kot ugodni. Medtem ko Silvio Berlusconi uradno molči, njegov glasnik Paolo Bo-naiuti pa govori o »netravmatičnem dejanju«, ki ne bo ustavilo vlade, prihajajo iz krogov Severne lige popolnoma drugačni toni. Še pred sinočnjim srečanjem premierja z Umbertom Bossi-jem je bilo jasno, da so predčasne volitve vse bolj realna možnost. Gianfranco Fini je v nedeljo v Mi-rabellu, kraju, kjer mu je stari Almirante predal usodo takratne neofašistične stranke MSI, večkrat kritiziral Severno ligo in njeno politiko. »Pojdimo na volitve tudi jutri, ni alternative, kajti situacija je zelo problematična,« je dejal notranji minister Roberto Maroni. »Jasno se mi zdi, da se je znova rodilo Nacionalno zavezništvo (AN), stranka, ki jamči za interese Juga bolj kot za Pa-danijo, ki sicer za Finija ne obstaja, za nas pa je realnost.« Popolno sozvočje z Bossijem: »Položaj je težaven, ker je Fini posredno dejal, da noče dogovorov z Ligo. Če bi me Berlusconi uslišal, bi bili šli na volitve in ne bi bilo več ne Casinija ne Finija in niti levice, ki bi izginila.« In še: »Berlusconi ima pred seboj zelo tesno stezo. Če mora vsak dan prositi za glasove Finija in Casinija, da bi mu šel skozi kak zakon, ne more trajati dolgo.« Z govorniškega odra jih Fini sicer ni imenoval posamično, toda tisti strupeni stavek o »polkovnikih«, ki da so pripravljeni »zamenjati gospodarja«, je bil naslovljen na točno določene nekdanje in dolgoletne strankarske somišljenike: Gasparri, La Russa, Matteoli. Bili so med najbolj zvestimi sodelavci predsednika poslanske zbornice, danes pa so med njegovimi največjimi nasprotniki. »Polkovniki so zamenjali generala, ker je general zamenjal zastavo. Videli smo poskus, da bi prižgano vžigalico vtaknili v Berlusconijevo roko,« se je odzval La Russa. Gasparri pa se je navezal na polemiko o stanovanju v Montecarlu, ki je bilo last Nacionalnega zavezništva: »Preden jo citiramo, je treba etiko prakticirati in odgovoriti na vprašanja časnikov. Kakorkoli že, pa so vseeno boljši polkovniki kot - svaki ... « V Ljudstvu svobode, ki je za Fini-ja končano, še naprej vztrajajo pri njegovem odstopu z mesta predsednika poslanske zbornice. »Razmisli naj o Gianfranco Fini med nedeljskim govorom na prazniku svojega gibanja v Mirabellu ansa združljivosti vloge voditelja neke politične formacije z vlogo predsednika parlamentarne zbornice,« poziva Fabrizio Cicchitto. Italo Bocchino, ki vodi skupino Finijevih poslancev, pa mu odgovarja takole: »Prihajajo z desetimi leti zamude. Leta 2001 so in smo za predsednika zbornice izvolili Casinija, ki je bil voditelj stranke. Ko jim je to koristno, kot v primeru Casinija, nimajo nobenih pripomb, drugič, kot v primeru Finija, pa problem nekompatibilnosti zlorabljajo v instrumentalne namene.« Tudi v vrstah opozicije so o možnosti nadaljevanja zakonodajne dobe vse bolj skeptični. »V pakt, ki naj zagotovi končanje mandata, ne verjame niti Fini. Razglasil je konec Ljudstva svobode in tako potrdil politično krizo desne sredine. V naslednjih dneh bomo videli igro z vžigalicami,« je napovedal sekretar Demokratske stranke Pierluigi Bersani. Predsednik UDC Pierferdinando Casini poziva Berlus-conija, naj pride v parlament: »Ena faza se je končala. Italija potrebuje zasuk in široko nacionalno odgovornost. Poziv naj naslovi tudi na opozicijo.« Za voditelja nove stranke API Francesca Rutellija »Fini ostaja v večini, mi pa v opoziciji. Toda danes je nov središčni pol zagotovo bližji.« Antonio Di Pietro pa je kot ponavadi polemičen: »Fini je eden in triedini: želi biti šef opozicije in hkrati ostati na vladi. Če je res, kot je, da je Berlusconi izsiljevalec in celo kupuje konsenz večine, potem se sprašujem, zakaj ostaja.« anketa pd - Branost tednikov Espresso pri bolj bran od Katere italijanske tednike najpogosteje prebiraš? PANORAMA L'ESPRESSO FAMIGLIA CRISTIANA DRUGE NOBENEGA B % (S) 34 % (49) 7 % (11) nas Panorame Slaba polovica od 141 spletnih bralcev, ki so odgovorili na naše anketno vprašanje, ne bere tednikov, ki izhajajo v Italiji. Med ostalimi je daleč na prvem mestu (33%) levo-sredinsko usmerjeni Espresso, ki bistveno prekaša denosredinski Panorama (3%), čeprav je ta v državi nekoliko bolj prodajan od svojega glavnega konkurenta (428.000 izvodov proti 329.000 po podatkih iz leta 2009). Manj zanimanja (7%) je tudi za katoliški tednik Famiglia Cristiana, ki je sicer v Italiji z več kot pol milijona izvodov bolj bran od Panorame in Espressa. Precej je tudi bralcev, ki segajo po drugih, najbrž specializiranih tednikih. www.primorski.eu Sin Sakineh se zahvaljuje Italiji, a je treba storiti več RIM - Po pozivih, ki jih je naslovil tudi na Vatikan in na italijansko vlado, se je sin 43-letne Sakineh Mohamadi-Ashtiani, ki so jo iranske oblasti zaradi domnevnega prešuštništva in sodelovanja pri umoru moža obsodile na smrt s kamenjanjem, zahvalil Italiji in vsem tistim, ki so se mobilizirali. »Toda potrebno je več, saj tukaj razumejo samo silo,« je dejal 22-letni Sajjad Mohammadi Ash-tiani. Po njegovem mnenju so potrebni bolj formalni koraki, kot npr. sklic iranskega veleposlanika v Rimu in okrepitev sankcij proti Teheranu, saj je to »edini jezik, ki ga tam razumejo«. Možnost za petek, ob koncu ramadana napovedane izvedbe smrtne kazni je včeraj zanikala Farnesina. Zunanji minister Frattini je povedal, da so koordinirano z belgijskim predsedstvom EU posredovali v Teheranu, italijanskemu veleposlaniku pa so tamkajšnje oblasti zagotovile, da še ni bila sprejeta končna odločitev. Drugačnega mnenja je francoski filozof Bernard-Henri Levy, ki je včeraj zatrdil, da obsojenka resno tvega usmrtitev. Sakineh je vdova, njenega moža pa so umorili. Pred sodišče so jo privedli, ker naj bi imela po njegovi smrti spolne odnose z dvema moškima. V Iranu spolne odnose zunaj zakonske zveze kaznujejo s 100 udarci z bičem, kar se je zgodilo tudi Sakineh. Septembra 2006 pa so njen primer znova odprli, ko je na sodišču potekalo sojenje zaradi umora njenega moža. Priča na sodišču je zatrjevala, da je imela Sakineh spolne odnose s tujim moškim tudi v času, ko je bil njen mož živ. Takrat so jo odvedli v zapor v Tabrizu in jo mučili, da bi priznala prešuštvo. V mukah je potrdila vse, kar so zahtevali, vendar je nato znova vse zanikala. Sodišče jo je kljub temu spoznalo za krivo in obsodilo na smrt. Neusmiljen uboj župana občine Pollica v Salentu SALERNO - V noči na ponedeljek so med vožnjo proti domu neznanci na stranski cesti, ki vodi proti njegovi hiši, ubili župana občine Pollica v pokrajini Salerno Angela Vassalla. V 57-letnega moškega so storilci izstrelili najmanj devet nabojev iz pištole, po prvih domnevah pa gre zelo verjetno za delo camorre. »Brutalen način, s katerim so ga ubili, saj so porabili preveč nabojev, kaže, da je šlo za maščevanje organiziranega kriminala,« je povedal namestnik državnega pravdnika v Vallu della Lucania Alfredo Greco. Preiskovalci kot najverjetnejši razlog za umor navajajo pokojnikovo upravno delo, čeprav ne zanemarjajo tudi drugih možnih vzgibov. Vassalo je bil v prejšnjem mandatu župan občine Acciaroli, na zadnjih volitvah marca letos pa je, četudi član Demokratske stranke, kandidiral samostojno s svojo civilno listo Cilento pulito (Čist Cilento) za župana Pollice. Znan je bil kot župan -ribič, ker je bil navdušen ribolovec, pa tudi kot avtor nekaterih spornih odredb. Januarja je podpisal odredbo, ki predvideva do tisoč evrov globe za tiste, ki odvržejo na tla cigaretni ogorek. Še bolj nenavadna pa je bila njegova odločitev o prodaji 150 žarnih niš na pokopališču svojega rojstnega kraja tujcem, ki tam preživljajo svoje počitnice. Vassallo, ki zapušča ženo in dva otroka, je bil pred časom sodno ovaden zaradi domnevnega izsiljevanja, prestopkov proti javni upravi in sodstvu. Preiskovalci bodo morali preveriti, ali je ovadba povezana z umorom, tisti, ki so župana dobro poznali, pa so prepričani, da je z življenjem plačal prav svojo zavzetost za uveljavitev zakonitosti. Mati pogrešanega dekleta prosi za pomoč Kvirinala RIM - Obupani materi 15-letne Sarah Scazzi, ki je 26. avgusta izginila iz rojstne Avetrane, ni preostalo drugega, kot apel na Giorgia Napolitana. »Predsednika republike rotim, naj pošlje dodatno okrepitev silam javnega reda, ki iščejo Sarah. Sem obupana mama,« je Concetta Serrano Spa-gnolo dejala prek televizijskih zaslonov. Takojšen odgovor je prejela z Vi-minala, kjer so ji zagotovili, da je izredni vladni komisar za pogrešane osebe takoj aktiviral vse potrebne kanale za iskanje dekleta. Okrepljene aktivnosti iskanja in preiskovanja so še v teku, je zagotovilo notranje ministrstvo. Nekateri mediji pa so včeraj objavili dokumente, tudi šolske teste, iz katerih naj bi izhajali slabi odnosi Sarah z družino in še posebej z materjo. »Zame je življenje v Avetrani tako: komaj čakam, da grem stran.« Iz šolskih spisov izhaja podoba dekleta, ki so ji všeč potovanja, ki sanja o tem, da bi kot natakarica delala na ladji za križarjenje, in ki obožuje svojega brata. Avgusta za 2,5 odstotka manjša poraba energije RIM - Manj vroč avgust z nižjimi temperaturami kot lani je ugodno vplival na porabo energije, ki se je v primerjavi z enakim lanskim mesecem zmanjšala za 2,5 odstotka. V prvih osmih mesecih pa je bila poraba za 2,1 odstotka večja kot lani, so sporočili iz distribucijskega podjetja Terna. EVRO 1,2874 $ +0,3 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 6. septembra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 6.9. 3.9. ameriški dolar japonski jen 1,2874 108,42 1,2834 108,38 kitajski juan ruski rubel inHnckn nmiia 8,7381 39,4398 599160 8,7270 39,3820 59,8190 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hritancU ti int" 7,4459 0,83825 7,4449 0,83320 l-"l 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ l^rrtna 9,3013 7,8800 9,3131 7,8890 1 1UI VCJIVCI IVI Ul ]0 češka krona cvifarclf i Tran« 24,703 1,3070 24,698 1,3043 JVIV-CIIJM 1 Idi llv estonska krona maHTarcK i TArint 15,6466 284,70 15,6466 284,50 1 1 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 3,9333 1,3320 3,9520 1,3561 Kol IC1U3M UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,4032 1,9558 1,4094 1 9558 ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,2868 3,4528 4,2795 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats ICKI rpa 0,7093 2,2352 0,7085 2 2124 UIOLIIIJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 1 9345 290,00 1 9300 LUI jIVCI III o hrvaška kuna 7,3000 7,2850 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 6. septembra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,25781 0,29438 0,49563 0,13833 0,16667 0,23333 0,620 0,884 1,134 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 31.174,72 € +77,33 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 6. septembra 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,77 IMTTIDCI IDDDA 3 7H +1,19 KRKA 1 1 IKA KOPER 65,97 15 86 -2,63 -0,14 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 135,17 +0,76 -0,85 TELEKOM SLOVENIJE 242,78 91,46 +0,74 -0,48 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 24,27 DELO PRODAJA - ctni -1,18 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTDADCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 10,50 -0,10 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 15,68 8,13 -5,54 +1,62 -2 11 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 440,01 168,07 -0,81 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 84,10 18,30 -2,21 +1,67 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 6. septembra 2010 +0,10 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,139 84,08 15 29 +0,71 -0,40 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,7075 1 001 +0,33 +0,37 -1 09 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 3,5575 +1 98 EDISON ENEL ENI 0,903 3,915 1636 +0,64 -0 18 FIAT FINMECCANICA 9,86 -1,25 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,345 14,84 +1,15 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,4025 1126 +0,42 +1 35 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 18,70 511 -0,80 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 6,50 1 927 -0,23 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,455 12 78 +0,52 -0,27 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 28,06 3 715 +0,55 +0,11 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,65 1 083 +0,54 +1,80 TENARIS TERNA 13,96 3195 -0,55 -0,85 +0 16 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,1063 731 -0,37 UNICREDIT 1,965 +0,69 +0,10 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 74,60 $ -0,56 IZBRANI BORZNI INDEKSI 6. septembra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 821,14 3.286,82 +0,06 -0,15 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.876,40 811 76 -0,70 +0,39 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.384,19 628,08 -0,11 -0,20 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 250,93 1.416,33 +0,30 -1 06 Dir a, salajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.306,49 +0,23 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 10.447,93 2.233,75 1.104,51 1.131,48 6.155,04 +1,24 +1,53 +1,32 +1,10 +0,33 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.439,19 3.684,73 2.496,99 +0,20 +0,34 +0,84 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.162,00 2.753,60 -0,78 +0,27 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.301,32 3.034,58 21.355,77 2.696,25 18.560,05 +2,05 +1,06 +1,83 +1,54 +1,86 Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Torek, 7. septembra 2010 1 APrimorski ~ dnevnik 5 w ■ ff * i-UV.V- I JN- JV. I I I t— |JNI N.UI V V/M W V. V/MIN- II I I V, I UJII V.1IIVV. Š Bazoviški junaki -epopeja, ki diši po legendi Ob 5.43 slovesnost na bazovski gmajni, ob 11. uri pa na pokopališču pri Sv. Ani Na bazovski gmajni se je kljub rani uri, dežju in silni burji zbralo precej ljudi; za program so poskrbeli dijaki dramsko-gledališke gimnazije iz Nove Gorice kroma Včeraj zgodaj zjutraj, že ob 5.43, je bila na bazovski gmajni krajša slovesnost v spomin na tragični dogodek izpred osemdesetih let. Prav ob tej uri so namreč pred 80 leti odjeknili streli. Padli so štirje mladeniči: Ferdinand Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič. Kljub rani uri, silni burji, ki je pihala s Kokoši, dežju in temi se je pod smrekami ob spomeniku zbralo kakih 50 ljudi. Tudi iz Slovenije. Večina se je v Bazovico pripeljala pred odhodom v službo. Krajši kulturni program v organizaciji Kluba mladih Tigrovcev so oblikovali dijaki Dram-sko-gledališke gimnazije iz Nove Gorice, v režiji Marjana Bevka. Matjaž, Gašper, Rok, Mateja, Tadeja, Neja, Elena, Eva, Tina in Klemen so recitirali in k spomeniku položili cvetje. Za glasbeno spremljavo s saksofonom pa je poskrbel Deni. V Bazovico se je iz Ljubljane, kljub zgodnji jutranji uri, pripeljala tudi televizijska ekipa. Pred spomenikom na pokopališču pri Sv. Ani Večja množica je včeraj dopoldne ob 11. uri izpred vhoda pokopališča pri Sv. Ani v tihem sprevodu krenila proti spomeniku, ki opozarja na mlado žrtev štirih bazoviških junakov - Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Va-lenčiča. Po jutranji uvodni slovesnosti na bazovski gmajni se je namreč niz prireditev ob 80. letnici njihove ustrelitve nadaljeval ravno pri pomniku na osrednjem tržaškem pokopališču. Kot je v svojem Objavljeni članki in f več fotografij na WWW.primorski.eu uvodnem pozdravu opozoril predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov Milan Pahor, so leta 1945 ugotovili, da so bili štirje junaki po ustrelitvi na gmajni pokopani ravno tam, kjer danes stoji kamniti pomnik. Ko je med častno stražo tabornikov Rodu modrega vala zadonela otožna pesem Prečuden cvet, ki jo je zapel moški pevski zbor Fran Venturini pod vodstvom Ivana Tavčarja, so k spomeniku položili vence predstavniki Odbora za proslavo bazoviških junakov, Stranke Slovenske skupnosti, Stranke Slovenske skupnosti iz Šked-nja in od Sv. Ane, Stranke komunistične prenove, Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij ter Odbora za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca. Priložnostni govor (slednji je v celoti objavljen na spletni strani www.primor-ski.eu) je podala novinarka Poljanka Dol-har, ki je svoje razmišljanje začela s spomini na besede Miroslava Košute, ki jih je kot otrok vsak dan prebirala na marmornati plošči v šolski veži osnovne šole v Rojanu. »Njihova 1