Džungla. Roman iz afriškib pragozdov. Au(kiki spisal E. R. Borrouglis. — Prevedel Paulus. 31 Ko blisk je planil besni Numa na novega sovraž- aika. in Trzan, golih rok in brez otožja, še omamljen od silnega padca, je bil bližje smrti ko kedaj prej v *iVljenju. Pa prihitel mu je na pomoč črnec. Da mu je neznani beli človek rešil iivljenje in «ana zaradi njega prišel v smilno nevarnosl, lo je v bipu vidcl. Spoznal je ludi, da le nagla. pomoč more «3braniti njegovega lešilelja pred slrašnimi levovimi 4apami. Kakor misel, tako naglo je sunila krepka mišiča»ta roka sulico v zamah, vso moč je položil vanjo, in fcakor slrela jc šinila suljca po zraku ter se zabodla v leva. Z groznim rjovenjem se je obrnil Nunna in skočil t črnca. Pa na pol poli ga je uslavila vrv, ki jo je med4em Trzan spet pcgrabil. Iznova se jt obrnil k Trzanu, pa le da se mu je pri tem oslra pužčica činca zasadila globoko med rebra. Spet se je uslavil, tedaj pa je že Trzan dva Irikrat ovil vrv okrog debelega drevesa in pritrdil konec. Nuina je bil ujet in črnec se je od ušesa do ušesa wžal imenitni uai«tno*ti bclega neznanc*. Pa Tr«*a j« dobro vedel, kako nevaren da je Numa vkljub vrvi okrog vralu in da j,o lahko vsak Irenutek raztrga s svojimi mogočnimi šapami. Skočil je k črncu in mu potegnil dlol«i nož izza pasu. Kazal mu je z znamenji, naj slrelja vanj svoje puščire, sam pa mu jc skušal priti za hrbet. Numa je bil med dvema sovražnikoma. Eden ga je dražil s puščicami, drugi pa mu je grozil z nožem. Ves pcbcsnel je. Divje, boleslno je rjovel, se \vpenjal na zadnje rtoge in skuial doseči zdaj tega zdaj onega napadalca. Pa nazadnje je ugledal Trzan ugodno priliko in skočil Numi na brbet. Železna, mišičasla roka je objela kocinasti vrat in ostri, dolgi nož, natančno in zvesto pomerjen, se je zagrebel živali v kraljevsko srce. Numa je zahropel in omahnil po tleh, parkrat se je še slresel in mrtvo je obležalo njegovo mogočno truplo. Trzan se je ozrl po svojem sobojevniku in črni in beli junak sta si pogleidala v oči. Zgodilo s« je nekaj čudnega. Črnec je nekaj časa stal kakor okamenel in nepremično buljil v belega človeka, potem pa je tlesknil z rokami, poskočil, planil črez levovo truplo, pokleknil pr^ed Trzana in mu poljubal reko ler ves girfen govoril nerazumljive besede. Pa je spet skočil po koncu, Tpil t Trzana Ikazal na jug, se pačil grdo, suval z rokami po araJcm, ra^galil brajtgotLno na roki, položil rok« na hrbet kakor da bi bile zvezane, zarjiovel kakou gcrila, krilil z rokan)i po zraku kakor bi letal Ln n* vs€ mogtiče načine skušal Trzanu nekaj dopovedatL Trzan ga je začuden gledal. Kaj mu je črnec botel dicpovedati —? Na hrbtu zvezane roke so nedvomno pomenilff vjelnika. Divje krilenje pa tolpo besnih napadalcet, In g,orilovo rjovenje —? Tedaj se j« Trzanu zjasniLo. črnec je bil prav tisti, ki ga je pred davnim čarsom, ko je še bil v Kršakovi družini, nekoč rešil iz roB Mbongovih ljudi —. Prtgnal jih jc z bojnim krikom Kršakovimv mu prerezal vrvi in ga odnesel črez plot • svobcdo. Ni ii mislil tistikrat, da se bodeta še kedaj srečala —. Pjijazno se iuu je nasmehnil, ga potrepljal po gl** \i in mu jokimal <Ja sc ga že spominja. črnec pa se j« režal od zadovoljstva. V l«m se je glasno vpitje bližalo sem od naselbine. Gruča črnih hojevnikov je hitela črez planoto, obofo* žena s sulicanii in loki. čuii so Levovo rjovenje in pri» hajali sona ponioč tovarišu. Na robu gozda so obstali, kričanje je utihnilo in> n«mi so zrli čudni prizor, belega mladega orjaka, tovariša, ki je stal poleg njega in ga držal za roko, pav mrtvega leva pred njima. Trvanov čraec jim je namigBil in priili so ibliže,., Bojcče so ogledo\ali ogromnega leva, plaho so gledali bekga oijaka nalo pa izncva začtli govorili in vpiti in žlobudrali. Le s težavo je prišel Trzanov čmec do besede, da jiim je razložil položaj. Tedaj scve so črnci z drugačnimi očmi gledali neziianpga telokožra. Saj je dvakrat rešil življenje njiliovemu kvvarišu! In kak junak je bil! Z golimi rokami jc napadel leva! Poljubovali so mu roke, občudovali njcgove silne juišic«, nazadnje pa so (zaplesali divje kolo krog obeh jiinakov in mrtvcga leva. Ntovc gruče črmccv so prišlc iz vasi, ludi ženske in oiivKi mcd njinii. Krika in vika in prepovedovanja ni bilo ne konca n« kraja, obslopili so Trzana in ga v slovesnem spre\odu peljali v vas. Z rasločim 2animanjem je slopal Trzan proti naselbini, ogledoval snažne, lične kočice, opazoval vilke, krepke poslave črncev in se čudil njibovcmu sicer živahnemu, pa prijazneniu, doslojnemu. skoraj olilian^mu vedcnju. To niso bili ljudožrci, nili divjake jih ni mogel inifnovali. Vzgoja se jim je na prvi pogled poznala, sprclna roka je iz njib naredila res dubre ljudi —. In zato je z napeto nfcstrpnostjo pogledoval gori ik vrfiu griča, kjer je stala hiša in poleg nje c«rkvica. Ni bilo dvoma, tam so slanovali misij'onarji in nast-lbina je bila mi.sijonska piostaja —. Swčal bo Evno- Xajrazličnejše možnosti so se niu odkrivale. Moretili bo njegovo življenje šlo v čisto drugo snier nego si j« je zamislil, ko je pred par dnevi priplaval na obrcžje —. Prišli so do vrha. Na širokem, ravnem prosloru je stala pritlična, Jesena pa čedna hiša z okni, v kakrih so se bleščale prislre prave šipe, z vrati in s široko verando naokoli. Poleg hiše je slala cerkvica s stolpičem in zvon je gledal iz lin. Pa Trzan ni iniel časa tistikrat da bi si bil vse to podrobno ogledal. Pri vralih misijonske hiše se je prikazal velik močen mož v rcdovni obleki, s častilljivo brado in za njim še dva druga misijonarja. Nckaj je izpregovoril črncem mato pa pozorno pogkdal po bclem človeku. Trzan je za liip obstal, oči so mu zažarele, kakor snopje jc porinil s prsti gruče črncev, pohitel k hiši in padel misijonarju v naročje. »Oče Konšlantin —!« »Trzan — moj sin! Torej si se vcndarle vrnil!« Tisti večer je bilo mnogo pripovedovanja. Oče Konšlantin je pravil, kako je kmalu po Trzanovem odhodu zajujslil postajo ob morju in se preselil v notranjžčiro, kjer sta^ že dalj« časa delorala dva misijonarja, ki pa nista veŁ zmogla ysega dela. Trzan pa je prifovedoval, kako se mu je godilo v Evrvpi iu * An:<Tiki in kako je spet prišel nazaj v džunglo. »Čudna so pola Božja!« je dcjal oče Konštantin. »Da vam ni bilo sile za orožje, kdo ve če bi ne bltt osiai: vse ži%ljciije sjodaj v mračni diungli. Pa dobri Bog vas je pripeljal sem gori k nam v sveži gorski zrak — in med krščanske ljudi! In odtod«, je nadaljeval in se prijazno nam-rizniL »vam je spet odprta pol v \«liki svet. Do postaje ob morju je samo štirinajsl dni in od tam ste spet v štirinajstih dneh v prvem velikem pristanišču, kjer se na|manj vsak leden uslavi kak evropski parnik. V šestih lcdnih ste zopet lahko v Parizu, gospod John Trzan! Ali pa naj vsaj prijatelja Arn'ota obvcslimo !da še živite?« Trzan je zamahnil z roko. »Ne tnega ne druigcga n« želim! Sveta sem sit do grla, prijalclj Arnot pa se bo že potolažil. Sicer pa nra lahko poziicje kcdaj pišcmo. Kar lu pri vas bom oslal, oče! Za hlapca bom. drrm in vodo boni nosil in —.« »Gospod John Trzan lord Greystoke. vaši slaTtd pradedi bi se v grobu oglasili, če bi vam mi kaj taJkeg* dovolili! Ne, dragi lcrd! Naš gost ste dokler se rain zljubi! Svobodoii bodete, na lov bod«te hodili in i» bočete labko poučuj«te naše č.rnce y različnih spretn«stih in ujn-etnostah* ki jib znate. (D«lje r*iž*>dnji8.) .