-----    169   -----
Obrtnijske stvari.
0 postavi,
ktera brani pravico trgovskih mark«
Govor dr. Tomanov v državnem zboru. *)
Ker sedanja postava še trgovshih mark domačih obrtnikov dostojno ne varuje, kako moremo skrbeti pred za ptuje kakor za domače? Gospoda moja! Kdor fužinarstvo avstrijsko , vzlasti štajarsko, koroško in kranjsko pozna, kako je nekdaj cvetelo in dandanašnji konec jemlje, mora pač resno vprašati: od kod to? in kako naj bi se pomagalo, da se otme, kar je še oteti mogoče?
Vzroki so dvojni: eni taki, za ktere vlada nič ne more, drugi pa taki, ki so odvisni od upljiva vladinega.
Vlada n e more za to, da je fužinarstvo v ptujih deželah, kakor v Belgii, na Švedskem } Angležkem in Pruskem na visi stopnji.
Vlada pa more za to, da premalo spodpada napredek in premalo skrbi za nauk v tem obrtnijstvu, — da manjka kapitala in ga je težko dobiti, — da srebrni denar nima vrednosti, zdaj poskakuje, zdaj pada, — da Avstrija nima primernih kupčijskih pogodeb, zlasti z laško deželo, kamor je nekdaj toliko naše železnine šlo, — da se je južna železnica prodala in se zlajšuje vvaže-vanje ptuje železnine, — visok davek in malo varstva doma in na ptujem. Samo o poslednjih dveh vzrokih hočem nekoliko več govoriti.
Gospoda moja ! Železninarstvo je bilo nekdaj surovemu (brutto) davku podvrženo, zdaj pa je čistemu (netto steuer). Bridko je bilo za fužinarstvo, od vseh strani stiskano, da seje najviši znesek s 5 odstotki, ki ga je vlada kot davek od čistega zneska zahtevala, v pravi dohodkini davek premenil, kar je storilo, da je zdaj ta davek tudi vsem prikladam podvržen. Bridko je bilo za fužinarstvo, da se je davek svobodne rudo-sledbe za odvrnitev poljske zaprtije vpeljal, pri kteri naredbi se zgodi, da po tem pravični z nepravičnim kazen trpi. Kaj pa se je na Pruskem zgodilo, ko je bil pri nas ta davek vpeljan? Davek za železnino je nehal, in tako je lahko mogoče, da se prusko, belgiško in švedsko železo pri nas cenejše dobi kot domače, če tudi mora visok col plačevati.
Da marke štajarskih fužinarjev ne v našem cesarstvu ne zunaj na ptujem ne vživajo dostojnega varstva, tožili so Staj ar ci. Pa ravno tako morejo tožiti tudi Korošci in Kranjci. Marke naših domačih fužinarjev ponarejajo p tujci, da, ker je naše železo obrajtano, svoje blago z našimi markami lože spečajo. S takim ponarejanjem mark pa se še domačemu blagu velika škoda godi, ker p tuj i trgovci take sodčke, tružice, bančice ali lodrice narejati dajo, kakoršne so pri nas na Kranjskem navadne, potem jih za tri četrti napolnijo s svojim slabejim blagom, na vrh pa denejo naše bolje železnine: žebljev, pil, kos itd., na vse to pritisnejo marko kakega našega fužinarj a, in tako sleparijo kupca.
*) Trgovske marke so posebna znamenja, ki jih vtiskujejo fabrikantje, fužinarji in drugi obrtniki na svoje blago , da se tako razločuje od vsacega druzega. Ker pa je sleparstvo dandanes zel6 navadno, da si cel6 nič ali maloznani fabrikantje , fužinarji itd. natiskujejo na svoje blago znamenja (marke) dobroznanib in čislanih fabrik ali fužin, je mi-nisterstvo državnemu zboru izročilo postavo, ktero naj pa tudi p tuj i m trgovcem varuje njih marke. Ker pa Še domači obrtniki niso varni goljufnega ponarejanja svojih mark, je med drugimi tudi dr. Toman se potegoval pred vsem za varstvo mark domaČih obrtnikov; al žalibog! brez vspeha.
-—    170------
Al te sleparije se ni konec! Celo p tuje ladij e zahajajo po morji v Trst in Benetke s ptujo želez-nino, pa odzunej tako opravljeno, kakor da bi bila naša, in ker je blago z mašinami delano, pa ne kovano kakor naše, ga lahko cenejše prodajajo, in tako se velika škoda godi domačim.
Po vsem tem, gospoda moja, ni varno osnovati postave, ktera p tuj i m obrtnikom varuje njih marke v našem cesarstvu, ker ptuje dežele ne spoštujejo mark naših domačih obrtnikov tako , kakor bi imele spoštovane biti.