Št. 48. V Ljubljani, pondeljek 15. novembra 1920. Poštnina plačana wgotawini [^eto L Izhaja diieviio Posamezna številka velja 1 krono Upravništvo: Ljubljana, Gradišče 7, levo. T. 77. Naročnina: Mesečno 12 K. lnserali po dogovoru. Uredništvo: Ljubljana, Stari trg št. 19. Telefon št. 3o9. GLASILO NARODNO --SOCIJALISTIČNE STRANKE. Kratka vsebina pogodbe z Italijo. Zakaj demokratska stranka razpada? Rapallo, 13. nov. »Agenzia Stefani« poroča: Pogodba med Italijo in Jugoslavijo vsebuje v bistvu tele točke: Člen 1. določa mejo med Italijo in Jugoslavijo. Meja gre od gore Peči, ki tvor-i mejo mejo med Italijo, Avstrijo in Jugoslavijo, vključuje Snežnik, gre dalje do Kvarnera in sledi v londonskem paktu določeni črti, pri čemer so se določile gotove izpremembe. V členu II! se priznava, da mesto Zader, kakor tudi občine Arbanasi (Borgo Erizzo) Črno (Cerno), Bo-kanjac (Boccaniazzo) in del občine Diklo (Dielo) pripadajo Ttaliji. Izvedba tega člena se bo uredila po posebnem dogovoru. Clcn III. priznava, da pripadajo Italiji otoki Cres (Cherso) in Lošinj (Lussin) z malimi skalnatimi otoKi in njih ozemlje, majhni skalnati otoki Istre ter otoka Lastva (Lagosta) in Pelagruž (Pelagosa) z. malimi srednjimi otoki. Drugi otoki Liivge Avstro-cgrske monarhije se pridele Jugoslaviji. Clen IV. priznava popolno svobodo in neodvisnost Reke. Državo Reko tvori corpus separatuui in majhen del istrskega ozemlja. Clen V. določa, da bodo posebne komisije določile v prejšnjih členili navedene ineje. Po členu VI. bosta Italija in Jugoslavija v dveh mesecih potem, ko stojii pogodba v veljavo, sklicali konferenco, na kateri bosta obe vladi stavili predloge, po katerih bi se mogli vzpostaviti najprisrčnejši odnogaji med obema državama glede gospodarskih in finančnih vprašanj. Člen VII. veli: Jugoslavija priznava za korist v Dalmaciji živečih Italijanov in njih interesov i. gospodarske koncesije, ki jih uživajo ltali-lijani; 2. pravico na jugoslovenskem ozemlju prebivajočih Italijanov, da v enem letu optirajo za italijansko narodnost, pri čemer se zaščiti bivališče, uporaba jezika in vere, kakor tudi vse iz teh svobodščin izvirajoče pravice; 3. v Italiji pridobljeni studijski diplomi so v Jugoslaviji veljavni z istimi pogoji; poznejši dogovor naj določi pogoje vzajemnosti. Po členu VIII. se bo med obema državama sklenila konvencija, ki naj posjiešuje vzajemni razvoj kulturnih odnošajev. Člen IX. veli: Pogodba se sestavi v italijanskem in srbohrvatskem jeziku. Pri eventuelnih razlikah je merodajno italijansko besedilo. Formalnosti podpisovanja so bile končane ob eni po polnoči. Tudi Postojna in Idrija! Še- vedno nimamo točnega in jasnega poročila o podrobnosti rnpallskih določb. Kolikor se da posneti iz dosedanjih vesteh teče nova meja po slovenskem ozemlju do višine Peč (Kota 1511), do višine Jalovec preko planine Ponikva po razvodju med Sočo in Srtvo do višine Triglav (2803), do višina Kuk, preko Kote (2083), od tam proti višinama Porozen in Biogoš, tako da Železniki pripadajo Jugoslaviji, potem preko Belka (kote 1050) — planine Bičke gore — Pleteša — kote 1099 — Čabranska — Liza, potem vzhodno od Snežnika kote 817 — 060 — 520 — kolovozni pot — jama Pastorela. — Poročilo je v mnogem nejasno. Razberemo pa lahko dvojno, o čemur žal ne moremo več dvomiti: prvotna vest, da pripade Idrija nam, je napačna in bojazen glede Postojne se je obisti-nila Idrija in Postojna idrijski in po-stojniški okraj pripadeta Italiji, mi rešimo le malo logaško kotlino z ozemljem do Rakeka. Monitorje smo predali. Beograd, 12. nov. V ministrski seji se je poleg jadranskega vprašanja razpravljalo tudi o.. izročitvi monitorjev. Ugotovilo se je, da so bili monitorji doslej pravzaprav samo v našem varstvu ter da smo dolžni vrniti zahtevanih 5 monitorjev. Obenem je bilo sklenjeno, da se opozore zavezniki, da smo imeli z vzdrževanjem monitorjev znatne stroške, ne da bi še doslej prejeli kako odškodnino. Predaja monitorjev med-zavezniški komisiji se je že izvršila. Sfcrza triumfira. Rim, 13. nov. Grof Sforza je sprejel včeraj vnovič skupino časnikarjev, katerim ja izjavil med drugim: Končno se je izpolnil stoletni sen. Italija je zavarovana odslej tudi na vzhodu po Alpah. Zadar in Reka sta osvobojena Z Jugoslavijo moramo skleniti večno prijateljstvo, zato ne smemo pozabiti, da imamo v svojih mejah pol milijona njihovih rojakov. Italijanski in jugoslovanski zastopniki so se dvignili nad osebne malenkosti in s sporazumom v Santi Margheriti vnovič in definitivno uničili habsburško monarhijo. Trumbie je zadovoljen z uspehom. Beograd, 13. nov. Iz S. Margherite javljajo od 12. t. m. Povodom podpisa sporazuma je minister Trumbič izjavil dopisniku beograjske »Politike«. Zadovoljen sem z uspehom. Dosežen sporazum je razčistil naš mednarodni položaj ter dvignil naš ugled. Sedaj smo dosegli stvarno neodvisnost. Vprašanja ki bi mogla sedaj še nastati bodo samo vprašanja naše notranje politike. Amerika odobrava vsak direkten sporazum. „Stefani“ javlja uradno: Grof Storža je dobil od italijanskega oprav-nika v Washingtonu brzojavko, po kateri jc ameriška vlada formelno izjavila da bi se smatrala za srečno, ako bi mogla odobriti kakoršenkoli sporazum, ki bi se z direktnimi pogajanji dosegel med jugoslovansko in italijansko vlado- Ameriški poslanik je poslal Consulti isto sporočilo. Aretirani ponarejalci bankovcev. V Berlinu so aretirali bando J4 ponarejalcev bankovcev po 50 mark. Del ponarejenih bankovcev so razpečavali v južni Nemčiji, del pa v Jugoslaviji. Za 300.000 kron bankovcev so že vzeli iz prometa. Anglija dovoljuje samoupravo Irske- Spodnja zbornica je sprejela bili. s katerim se daje Irski obširna samouprava s 138 proti 52 glasovom. — Predlog jc bil sprejet pri tretjem či-tanju, Stara liberalna stranka je pri nas pred vojno zbira»a pod svojim okriljem vse napredno misleče občinstvo. Tudi ono, ki se je polagoma začelo spreobračati k socijahzniu, a ni hotelo priznati internacijonale. Njeni glavni gesli sta bili boj proti klerikalizmu in boj za narodnost. Da je bila v lem boju na mestu in v zadnjem oziru mnogo bolj čista kot klerikalna stranka, to ve vsak, ki jc zasledoval jiolitič-110 življenje onih dni. Vsi nagi av-strijsko-protidržavni elementi so izhajali iz naprednih krogov, med tem ko je klerikalna stranka ostala, lahko se reče, prav do zadnjega zvesta svojini habsburžanskim načelom. Seveda so se našli tudi v liberalni stranki, posebno med starejšimi voditelji ljudje, ki se tu in tam niso ustrašili udariti s prav debelim kolom po srbofitilu Med in ge bolj po vojni pa so se razmere po celem svetu in tudi pri nas temeljito spremenile. Socialistična misel je preplavila ves svet in si pridobivala več in več pristašev. Tudi pri nas je postalo zanimanje za soei-jalna vprašanja živahnejše in z globo-kejgem razmišljevanjem o socijalizmu je prišlo tudi spoznanje, da socijaii-stični ideali niso nerazdružljivo spojeni z internacionalnim brezdomoviu-stvom. Na drugi strani pa je nevzdržno gmotno stanje prisililo nage urad-ništvo in malomeščanstvo k spoznanju, da mora iskati odjiomoči v novi ureditvi socijalnih in materijalnih odnogajev današnje družbe. Dasi so tvorili ravno ti sloji z narodnozavednim in naprednomisiečim delavstvom vso moč in oporo liberalne, po vojni v narodrio-demokratsko prekrščene, stranke, sc vendar le-ta ni znala prilagoditi novim razmeram, temveč jc mirno jadrala po načelu vztrajnosti v svoji prejšnji antikleri- kalni smeri naprej je v tej smeri polagoma zaspala. Ni se brigala ne za pravične zahteve delavstva, ne za potrebe uradništva, niti za potrebe malomeščanstva. Med njenim spanjem pa so se porajale nove stranke, Narodno-socijali-sticna stranka je dvignila program narodnega socijalizma, ki združuje v sebi novo ureditev socijalnih razmer po pravcu napredno-socijalističnih načel, obenem pa boj za nase uju-avi-čene narodne zahteve. Delavstvo, uradništvo 111 malomeščanski sloji, ki so uvideli, da jim demokratska stranka ne nudi nobenega varstva v njih eksistenčnem boju, so se združili v stranko, ki je po svojem programu njihovim materijelnim interesom in njihovi narodnostni in svetovni ideologiji odgovarjajoča. Samostojna kmetijska stranka pa je vzela demokratski srčanki vse napredno misleče kmetsko prebivalstvo, tako, da združuje danes jugoslovanska demokratska stranka pri nas le velekapitaliste, za katere je v svojem spanju ge največ storila. Zadnje simpatije in zadnjo vero pa, ki jo jc J DS še imela med ljudstvom, je izgubila s svojim nastopom v volilnem boju. V bojazni, da bi ji ime dr. Otokarja Rybara odtrgalo nekaj glasov, je zatajila koristi naroda in intrigirala tako dolgo, dokler nista bila dr. Rybar in dr. Gregorin v interesu primorskih Slovencev primorana, odstopiti. S tem je JDS odvzela našim danes zasužnjenim bratom ob Jadranskem morju zadnjega zastopnika. Jugoslovanska demokratska stranka se, kakor vidimo, ni znala prilagoditi razmeram časa, temveč je oka-menela v tradicijah svojega početka-Zato danes razpada, K našemu socijainemu programu. (Nadaljevanje.) V zvezi s tem zavarovanjem zahtevamo moderno ureditev državnih brezplačnih posredovalnic za delo. Privatne posredovalnice morajo kot škodljive brezpogojno izginiti, dok'tr pa se to ne zgodi, morajo priti takoj pod strogo državno kontorlo. Boj proti brezposelnosti moramo organizirati z vsemi svojimi finančnimi in duševnimi silami. Naša država mora važno prispevati k svetovnemu stremljenju, kako to socijalno zlo omejiti. Brezpogojno moramo od naše vlade zahtevati, da zadosti v tem vprašanju vsaj sklepom mednarodne delavske konference v VVashingtonu. Tu zahtevamo celo delo, nobenega šugmarjerja. i'o vprašanje je mogoče uspešno regiti samo na mednarodni podlagi; v obče moramo stremeti z vsemi silami za tem, da je naša država polno udeležena pri mednarodni ustvaritvi in ureditvi enotnega delavskega prava. K mednarodnim delavskim konferencam ne smemo pogiljati ljudi, ki so slučajno na izbero, naše težnje in nazore morajo pred svetom zastopati strokovnjaki. Sinekur v tem oziru ne trpimo! Poleg zahtev soc. zavarovanja pa imamo še več drugih zahtev soc. pol-značaja, katere hočemo v bodočem parlamentu z vso energijo in doslednostjo izvesti: Zdrava žena je nositeljica naše bodočnosti. Za njeno zdravje in za zdravje otrok mora država v povečani meri skrbeti. Mladinska in materinska skrb mora priti v en sistem in popolnost. Nikakor ne moremo dopusliti, da bi žena in mati radi gospodarskih skrbi in težav bila prisiljena delati ponoči in v tovarnah, ki morajo njenemu zdarvju kot materi škodovati. Nočno delo za ženo in mladostne delavce mora biti omejeno na najmanjše. Otrokom do 14 let mora biti vsako nočno in tovarniško delo prepovedano. Delo za otroke do 18. h ta mora biti tako urejeno, da to ne bo škodovalo njegovemu telesnemu in duševnemu razvoju. Najmanjše, kar zahtevamo, je, da naša država v tem oziru zadosti sklepom mednarodnih delavskih konferenc. Bolniško zavarovanje mora široko vzeti v varstvo noseče žene in doječe matere. Tozadevna zakonita določila morajo sloneti na strogo znanstveni zdravniški podlagi. Kar je danes v tem oziru samo mogoče in dopustno, m^ra v bodoče postati obvezno. Materinsko zavarovanje smatramo zlasti za revnejše sloje tako zelo važno, da stavimo to zahtevo med svoje prve zahteve- Vprašanje babic in porodniške pomoči mora biti regeno tako, da bo tudi najrevnejši ženi dana možnost se poslužc-^ Stran 2 «NOVA:'PRAVDA* ctno 15 novembra 1920. 48 štev. vati v široki meri te pomoči in /ato zahtevamo podržavljeuje te zdravniške pomoči. Pa ne samo za žene navadnih delavcev je materinsko varstvo važno, ampak tudi za drugo nameščence. Tudi cem mora biti dana možnost vsaj fakultativnega materinskega zavarovanja. Mladinska rkrb mora dobiti realnejšo podlago. Kar imamo do sedaj zgrajenega, je treba z vso vnemo zgraditi. V vsaki občini mora biti organ, ki skrbi za teles-, ni in duševni blagor otrok in mladine. Zahtevamo obvezno zdravniško preiskovanje šolskih otrok. (Dalje prih.) wnaawi l.-r—fi^rcrs-maiieMtnii i. —■na. »zcmctaerai Politične vesli. Dr. Kramer zavija. Na shodu jugoslovanskih demokratov, ki se je vršil pretekli torek v Murski Soboti je govoril dr. Kramer, minister na rpzpoloženju in glavni urednik »Jutra« tudi o odstopu dr. Ry-bara od kandidature na listi NSS. Sli kal je položaj tako, kot da je dr. Rybar odložil kandidaturo vsled tega, ker je uvidel, da je NSS le »strančica rnalkon-tentov« in da je s svojim odstopom hotel nekako ugoditi JDS, in s tem priznati, daje to edina stranka, ki lahko nekaj stori za naše Primorje. Pribijemo še enkrat! Dr. Rybarn je prisila k odstopu JDS, ki mu je grozila (čitajte tozadevne števike »Jutra«) z osebnimi napadi, vsled česar bi nastal boj, ki bi bil v škodo našim primorskim Slovencem. G. dr. Kramer! Kdor govori drugače — laže! „Jaz sem bil prvi tajnik NSS," tako je rekel na shodu JDS v Murski Soboti gospod Koder, ker pa sem videl, da se narodni socijalisti nagibajo k internacijonali in da vlada v stranki nered, sem iz stranke izstopil. Gospod Koder! Povemo vam v obraz, da lažete in, da ste iz stranke izstopili le vsled tega, ker vam ona ni hotela preskrbeti korita, ki ste ga od nje zahtevali. Terorizem JDS-gospode celjske. Kakor čujemo od več strani, pritiskajo razni uradni predstojniki — gotovo na pritisk liberalnega generalnega štaba — na podrejene uslužbence, da naj isti volijo listo JDS. Stara navada, železna srajca. Ce se bodo slučaji ponavljail, bomo proti krivcem postopali na osnovi volilnega zakona. Jednaka pravice za vse — ca-pito! Politična korita. Kakor v - stari Avstriji, tako ustvarjajo tudi v nagi „demokratični“ državi velike stranke udobna korita za svoje priganjače. Pod notico „Imenovanja" smo čitali med drugim v dnevnikih: „Za komisarja v IX. činovnem razredu pri uradu za pospeševanje obrti je imenovan gospod Ignacij Založnik, tajnik likvidacijske komisije v Celju — soli-citator pisarne drja. Kukovca itd." Običajno morajo državni uradniki pričeti kot praktikantje in dosežejo deveti činovni razred šele po dolgem in mukapolnem službovanju. Kakšne zasluge ima gospod Založnik za svoje imenovanje, ne vemo, mogoče mu je pripomoglo do te ,,šarže“ navdušeno popisovanje prodiranja proti bratom Črnogorcem „titel hauptmanna , ter razne kolajne, pridobljene na bojišču zoper Srbe. Da, da, srebrni rogovi so že marsikateremu pomagali, če ravno nimajo počenih lic. A šalo na stran, gospod Založnik, hvaležnost je lepa re.č, to sami veste. Čudno pa, da sprejemajo gospodje iz pisarne drja. Kukovca za časa ministrovanja njih šela zelo udobna korita. No, gospod minister za socijalno skrbstvo — tile pa gotovo ne bodo postali malkontentje z vami vred- Dela se res nrav po programu JDS! Uradništvu v spomin. JDSarji obljubljajo uradništvu vse mogoče dobrote in ga vabijo v svoj tabor, postavljajo pa kandidate ki so že večkrat dokazali da so uradništvu principijelno nosprotni: Tako je kandidat liberalne gospode na štajerskem, gospod Ivan Rebek, pisal v „Obrtnem vestniku11 štev. 13 z dne 16. avg. t. 1. pod naslovom: .Zahte- vamo svobodo dela11 sledeči stavek: ,,Ce bi naši državniki res dobro hoteli državi, hi pospeševali delo, podaljšali delavni čas vse-povsod, posebno pa pri uradništvu!" Mi se strinjamo z omenjenim člankom kar se tiče obrtništva, protestiramo pa odločno proli sličnim napadom na uradništvo. Roke proč, gospoda — uradnik ne pojde več na vaše limanice! 28. nov. t. 1. bomo govorili zadnjo besedo. * Poveličevanje. Celjski ,,Novi bum-bum“ prinaša bombastične članke o velikanskih shodih demokratov, ki pa od blizu opazovani prav žalostno izglodajo. Gospoda ima na istih najbrž kristalna očala, skozi katere se vse podvajsetori. Italijanske sodbe o pogodbi. ..Agcnzia Stefani" poroča: M'ministrski predsednik je izjavil časnikarjem: Ko je Italija rešila tekoča vprašanja z Jugoslavijo, more odslej gojiti s to-državo samo prijateljske od-nogaje. Med obema državama r.i ni-kakih nasprotij v interesih, tudi stališča so v več ozirih identična. Trgovina Italije proti Donavi k Črnem morju bo šla lahko skozi Jugoslavijo, ki bo kot poljedelska država z industrijsko Italijo uspešno trgovala. Rimski listi pišejo ugodno o sporazumu v S. Margheriti, čeprav izjavljajo, da Italija ni dobila vsega, Kar ji je bilo obljubljeno pred vstopom v vojno. Vendar pa je italijanskemu narodu sedaj omogočeno, da sc otrese stanja negotovosti in da vstopi v perijodo miru, ki ga vsi potrebujejo. Harding za svetovno razorožitev. Iz Bazla javljajo: Kakor javlja ,,Chicago Tribune", je Harding izjavil zastopnikom časopisja, da bi zelo pozdravil in podpiral predlog svetovne razorožitve na kopnem in na morju, ker zasleduje politiko miru Združenih držav in vsega sveta sploh. Anglija in Francija proti sprejemu Nemčije v zvezo narodov. Glede morebitne pripustitve sovražnih držav k zvezi narodov piše ,,Echo de Pariš", da je Anglija obljubila, da ne bo podpirala odprave prepovedi za pripustitev Nemčije, Francoski zastopniki so dobili navodilo naj zapuste zborovanje zveze naročja v, ako se ne bo upošteval francoski veto. — Kar se tiče Avstrije in Bolgarije, ki sta storili vse, da se izvede mirovna pogodba, se bo po poročilu tega lista z njima ravnalo mileje. Nekateri mislijo, da bi sprejetje Avstrije v zvezo narodov povzročilo ostrejšo ločitev od Nemčije. Angleški politiki za sprejem vseh držav v zvezo narodov. Lord VVilborne, lord. Grey in delavski voditelj Barnes priobčuje spomenico, v kateri izjavljajo, da je najboljša pot k zagotovitvi svetovnega miru ta, da se deluje nato, da se vse. države sprejmejo v zvezo narodov. Ta spomenica sc predloži skupščini zveze narodov. Obletnica proklamaclje avstrijske re publike. Na jutrišnji narodni praznik ob priliki obletnice proklamacije republike se bodo vršila zborovanja in ob hodi. Ves dan ne bo pogrebov. Obsedno stanje na Krimu. JVrangel je nad Krimom proglasil obsedno stanje. Hrvatska zajednica proti sporazumu. Snoči je klub hrvatske zajednice na velikem sestanku zavzel stališče naprr.m vestem o sklenjenem sporazumu z Italijo. Dr. Šurmin je omenjal vso težo položaja ki nastaja za Jugoslavijo ter se je po daljši debati sklenilo da se vodstvu hrvatske zajednice sporoči nastopno: Klub hrvatske zajednice nastopa najodločneje s protestom proti nepričakovanemu popuščanju v rešitvi jadranskega vprašanja. Klub pričakuje, da se bodo našle vse stranke in da bodo enotno nastopile v tem vprašanju v obrambo naših državnih interesov. Gališki Židje za Poljsko Zborovanje vseh židovskih strank, ki sc je vršilo v Tarnopolu pod predsedstvom Paporiševim, je po govorih Izaka VVaalfischa (cionist), Ei-senberga (cionist), Bernarda Ginsber-ga (delavska stranka), dr. Rudolfa Manila, rabina Rabada in rabina Cha-lita sklenila naslednjo resolucijo: Židovski nacijonalisti in poljski Židje, ki se smatrajo za državljane Poljske, so sklenili, dati inicijativo za to, d a se skliče zborovanje zastopnikov vseh občin in židovskih strank v vzhodni Galiciji, da se končnoveljavno izjavijo za združitev vzhodne Galicije s Poljsko. Obenem se je na zborovanju sklenilo, da se prične energična akcija proli drugim nameram, ki sc nanašajo na vzhodno Galicijo. Pravoverni rabin Babad je imenoval bolj-ševiško invazijo nevarnost za Žide in je izrazil svojo hvaležnost poljski armadi, ki je osvobodila jude zatiranja. Dansko - francoska gospodarska pogodba. Med Dansko in Francijo se pripravlja kompenzacijska pogodba. Danska bo dobavljala Franciji surovo maslo in mleko, za to pa bo dobivala kali. Danska delegacija je že pričela pogajanja v Parizu. Konec tramvajarskega gtrajka v Berlinu. Po triurnem pogajanju med vodstvom berlinske cestne železnice in med zaupniki cestnih železničarjev so se ob 22. cestni železničarji izjavili pripravljene, da jutri prično z delom. Ultimat Madžarom radi podpisa mirovne pogodbe ,,Secolo“ javlja, da je Giolitti v ministrskem svetu naznanil, da so antantne sile poslale Madžarski ultimat, kjer zahtevajo, naj ratificirajo trianonsko mirovno pogodbo do 15. nov. Giolitti je dostavil, da si je Madžarska v prevelikem zaupanju na prijateljstvo nekaterik diplomatov z.apadr.ih sil delala prevelika upanja. Izselitev v Ameriko onemogočena. „Unitcd Press" javlja iz Washin-gtona: Na kongresu priseljeniškega odbora, ki se bo vršil v decembru, bo predložen zakonski načrt, ki bo zapiral Zedinjene države za več let vsakršnemu priseljevanju. Dnevne vesti. Delo razmejitvene komisije. Maribor, 12. nov. Ker se jugoslo-venski in avstrijski komisar razmejitvene komisije nista mogla sporazumeti glede črte, ki bi tvorila mejo med Kokošnjakom in sv. Lovrencem, ki bi se po mirovni pogodbi morala določiti v terenu, so komisarji neinter-esiranih držav v komisiji uredili to mejo na ta način, da pripada skoro vsa občina Mlake, izvzemši mali del kat. občine Mlake,. Avstriji, dočim se občina sv. Primož razdeli tako, da pripade večji del kat. občine Radvanje Avstriji manjši del te občine in del kat. občine §t. Jernej s cerkvijo in šolo Jugoslaviji. Ker ta meja na dveh krajih preseče posestva, so komisarji neinteresiranih držav pozvali jugoslo-venskega in avstrijskega komisarja, naj skušata ta nedostatek popraviti potoni kompenzacije. Krajevna organizacija NSS za poljanski okraj ima danes, v pondeljek ob pol 8. uri zvečer sestanek pri »Jelenu« na Poljanski cesli štev. II. Somišljeniki so vabljeni, da se sestanka gotovo udeleže. Prvi skupni poglavar pravoslavne cerkve. D., ne s je bil na svečan način izvoljen za patriarha beograjski arhierei Dimitrije. K4Kv«iKi:. .icr.-«vai mnarra. D op ssi. Ptuj. Vozni oddelek tukajšnjega pijonirskega bataljona je že večkrat, najmanj 5- do 6-krat vozil drva na račun slaščičarja, oziroma bivšega avstrijskega stotnika Nemca Schafferja, ki je bogat človek. Tudi cel voz platnic iz lepenke od knjig bivše avstrijske vojaške uprave so mu vojaki pripeljali na dvorišče slaščičarne, menda je bilo za kurjavo in to danes, ko je lepenka tako draga. Ker se po ptujski okolici tudi večkrat vozi eden izmed JDSnrskih nadučiteljev g. G, 7. vozovi in konji vojaške uprave, prosimo tem potom komando mesta, naj nam blagohotno pojasni, ako bi mogli dobiti na razpolago tudi ubogi meščani ta menda brezplačna vojaška vozila? Na trditev gospoda majorja Djeloševiča, komandanta mesta Ptuj, da ni on dal povelja vojaškim patrolam po koroškem plebiscitu patrolirati po mestu in pošiljati civilno prebivalstvo zvečer domov, konstatiramo, da so res patrole hodile po mestu, kar se prej in sedaj ne godi več, ter da so zvečer ustavljale mirno prebivalstvo in ga poživljale, naj gre domov spat, ker nima ničesar iskati na ulici. Obenem izjavljamo, da ni bilo še do danes od nobene oblasti meščanstvu objavljeno, zakaj se je to godilo in zakaj je bilo isto omejeno v svoji prostosti. Izdaja konzorcij „Novc Pravde". Odgovorni urednik: H. Sever, Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani, m ir prodaja po znatno ziuzaiti ceni teala po men rajaašrai pmomtnep iiuki ruyiutib Ljubljana,Dvorni trg 3 iždsIsO o Meni gniospstiM liiiiiijaiisktin niadr« salona! a ŠpESijalns trpina angleškega suknat