MARIBORSKI
Cena 1 Din
(IrednlStvo In upravai Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 / Tatofon 2440 In 2455 Ishaja razen nedelje In praznikov vsak dan sb 15. uri > Velja mesečne prejemati v upravi ali po pOitl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglati po ceniku t Oglasa sprejema hnfl oglasni oddelek Jutro” v Llublianl » PdIM čekovni račun it. 11.408
Reformiranje socialnega zavarovanja
PREDLOG PREDSEDNIKA ZVEZE TRGOVSKIH GREMIJEV V LJUBLJANI.
Na nedeljskem zborovanju slovenskih trgovcev v »Unionu« je stavil predsednik Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani g. Josip Kavčič predlog za temeljito reformo našega socialnega zavarovanja. Novi C!i novelirani zakon mora osvojiti sledeča načela: »V organizacijskem pogledu: Zavarovalni posli vseh panog zavarovanja delavcev morajo biti centralizirani Pri posebniii uradih za zavarovanje delavcev, ki naj se ustanove za vsako banovino, odnosno en urad za več banovin. J i uradi naj bodo 'kosilci zavarovanja za vse panoge delavskega zavarovanja. Pri znati se mora enotno članstvo z enotnimi minimalnimi dajatvami. Vztrajati mo-ramo na' ločeni ureditvi pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev, na Paralelnem poslovanju zavarovanja želez Učariev in rudarjev ter na ločeni ure-ditvi bolniškega in nezgodnega Zavarovanja privatnih nameščencev po lastnih Nosilcih zavarovanja.
Varovati se mora načelo avtonomije a'* samouprave na osnovi paritetnega zastopstva z volitvami po stanovskih zbornicah. V interesu Stvari bo, ako so vsi nosilci zavarovanja tik ozemlju posamezne banovine ali več banovin tesneje med seboj zvezani, da morejo uspešnejše ščititi interese zavarovanja in omogočati razvoj zavarovanja ter skupno u-stvarjati neko delovno skupnost zlasti na področju preventivnega zavarovanja. Zato mislimo, da bi moral ha ozemljil vsake banovine posldVati poseben zavarovalni svet, v katerem bi bili zastopniki nosilcev zavarovanja ter stanovskih zbornic, po potrebi tudi zastopniki zdrav stvene službe v banovini Ta zavarovalni svet naj bi reprezentiral pred vsem tudi skupno in enotno finančno investicijsko politiko. Zavarovalni svet posluje v okviru zakonitih določil na podlagi so-8lasn0 0(j Yseh pristojnih nosilcev zavajanja sprejetega statuta.
Osrednji urad za zavarovanje delav-Cev se mora v sedanji sestavi razpustiti, ^stanovi naj se centralni zavarovalni u-rad, ki naj bi upravljal vrhovno nadzo-rovaluo in statištčno službo za vse vrste socianega zavarovanja v državi. Urad bi čuval nad pravilnim izvajanjem zakona. Le v načelno važnih stvareh socialnega Zavarovanja bi fungiral kot zadnja admi-
nistrativna instanca. V kolikor ne bi bila izvedljiva ustvaritev rezervnih fondov, ki naj krijejo potrebe zavarovanja po posameznih banovinah skupno za vse nosilce zavarovanja, bi centralni urad zbiral in upravljal tudi skupne rezervne fonde. Urad bi vzdrževali vsi nosilci'zavarovanja v državi na osnovi odobrenega proračuna. Urad' naj bi slonel na načelu samouprave interesov. Odvisno pragmatično uradnišfvo SUZORja se porazdeli na posamezne nosilce zavarovanja.
V meritornem pogledu: Ni treba, da novela zakona 'dajatve kvantitativno ali kvalitativno poslabša. T6da'zakonita ureditev zavarovalnih dajatev mora biti taka, da se izključno vse zjorabe. Zato mora iz zakona izpasti vše.kar zlorabe danes omogoča. Pred vsem se morajo urediti solidni karehčni roki, tako zd zavarovane Slabe, kakor tudi za svojce. Mislimo, da z ostrejšimi klavzulami v zakonu ščitimo samo koristi zavarovanja.
Iz zakona morajo izpasti tudi’ vse nepotrebne ostrosti napram delodajalcem in izvrševanja dolžnosti iz naslova zavarovanja se mora poenostaviti in olajšati. Zakon mora biti v svojih določbah tak, da administracije preveč ne komplicira. Zavedamo' se, da administracija zavarovanja ne more biti v Vseh delih države enotna in izvajana po istih vidikih. Zato je prav, ako je zakon v. tem oziru elastičen in okviren, da pušča tako posameznim pokrajinam možnost, da posamezne administrativne Podrobnosti uredi po svojih' ražtnerah in potrebab. * ""
Do izdaje novega zakona pa še mislimo: Kakor nam sicer široko anketiranje ni všeč, ker ureditev perečih vprašanj Samo zavlačuje, vendar mislimo, da je anketa o vprašanju olajšanja in poeno: stavljenja administracije nujno potrebna. Ta anketa naj se zedini tudi v vprašanjih, ki smo se jih v teh izvajanjih dotaknili in ki bi po našem mišljenju mogla prispevati k delni sanaciji delavskega zavarovanja.«
Zbrani slovenski trgovci z gospodom ministrom Ivanom Mohoričem na čelu so ta Kovačičev predlog sprejeti zato upamo, da bo tvoril glavno podlago za novo dokončno ureditev tega perečega javnega vprašanja.
Spor japonske z Društvom narodov
JAPONSKA BO RADI LYTTONOVE SPOMENICE IZSTOPILA IZ DRUŠTVA NARODOV. VPRAŠANJE MANDATOV.
ŽENEVA, 16. avgusta. Po najnovej-sih vesteh, bo Japonska izstopila Iz Društva narodpv, ker je poročijo nje-
gove komisije, ki je bila poslana v Mandžurijo, za tokijsko vlado zelo neugodno. Čeprav poročilo sira Lytto-na še ni popolnoma gotovo, je vendar ze znana njegova vsebina, ki je popolnoma nasprotna onemu, kar naglaša japonska. »Journal de Geneve« poroča iz Londona, da so tam splošno prepričani, da pripravlja Japonska za objavo poročila Lyttonove komisije neko •snenadenjc.
Obisk japonskega poslanika pri zunanjem ministru Stimsonu v Washing-Ppiu ne bo prav nič spremenil stalila Združenih držav napram mandžur-“kemu vprašanju. Skoraj gotovo je, {P se bodo Japonci rajši umaknili iz ^nišfva narodov, kakor da bi priznali vbio krivdo, pst pravi dalje, da bi se tem primeru poleg mandžurskega nasanja pojaVilb še neko drugo va-10 vprašanje, 1» to je: kdi bo z onim
ozemljem, ki je bilo dodeljeno pod japonski mandat z veržajško pogodbo? To ozeihije obsega tri velike otočne skupine v Tihem oceanu. Prebivalci teh otočij so z majhnimi izjemami japonske narodnosti.
Verjetno je, da Japonska ni niti malo razpoložena, da bi odstopila komu drugemu mandat nad tem ozemljem, najmanj pa Združenim državam, ki bi v tem primeru prišle najprej v poštev.
PRINCESA ILEANA JE DOBILA SINA.'
DUNAJ, 16. avgusta. Včeraj ob 3. uri zjutraj je rodila romunska princesa Ileana, žena‘ Antona Habsburškega in sestra naše kraljice, zdravo moško dete, ki so ga krstili za Stefana. Krstu so prisostvovali jugoslovanska kraljica Marija, romunska kraljica mati ih'ostali rodbinski člani. Mati in novorojenček se nočutita prav do-b*9u	— -  ......
Abstinenca narodnih socialistov
FRANCOSKI TISK O POLOŽAJU V NEMČIJI. — MED HITLERJEM IN PAPENOM NI RAZLIKE. — HITLERJEVCI SF. NE UDELEŽE SEJ PARLAMENTA.
PARIZ, 16. avgusta. V svojem komentarju k politični situaciji v Nemčiji pravi »Oeuvre« med drugim: »Predsedniku nemške republike je treba čestitati, da ni hotel poveriti državne uprave Hitlerju, ki je hotel postati absoluten gospodar Nemčije. Zdaj se pa pojavlja vprašanje, kdo naj zavlada v Nemčiji? Najbrže bosta to von Papen in von Schleicher. Toda ne prvi ne drugi v normalnih razmerah nima zaslombe v parlamentu, kjer bo od 600 glasovalo najmanj 500 poslancev proti njihia. Ker se je stari maršal odločil, da državne uprdve ne more zaupati sd-mo eni stranki, je verjetno, da je ne bo poveril tudi nobeni politični stranki, temveč ho izročil oblast militaristični skupini, ker je to edina stranka, ki se hi spuščala v politiko in pri volitvah ni nastopila. Sicer pa je v današnjih razmerah v Nemčiji Vse mogoče.«
»Qubtidien« se bavi z istim vprašanjem: »Kaj se bo v torek zgodilo v Nemčiji? Ali bodo liitlerjeVci izzvali vihar v parlamentu, ali pa še bodo odločili za državljansko vojno? V obeh primerih pri današnjem
političnem razburjenju v Nemčiji, ki se lahko konča s krvjo, ni pričakovati nič dobrega. Med von Pape-nom, ki je podpisal ženevski sporazum, a se mu prav nič ne mudi, da bi ga ratificiral, in med Hitlerjem, ki je izjavil, da tri lozauske milijarde kmalu ne bodo vredne niti treh mark, je kaj majhna razlika. Če bi bili od druge strani vprašani, kaj mislimo o stvari, bi odgovorili, da Schleicher bolje obvlada samega se* be ih je zato nevarnejši od Hitlerja, ki ga njegovo operetsko razpolože nje Slabi.«
BERLIN, 16. avgusta. Po vesti lista »Berlin arn Montag«, so narodni socialisti sklenili na neki seji svojega poslanskega kluba, odstraniti se iz parlamenta, ker bi sicer Papenov kabinet lahko dobil še večino. Med politiki se zatrjuje, da bo v primeru abstinence narodnih socialistov državni zbor nesposoben za delo in bodo možne le še tri kombinacije: L Razpust in volitve po novem sistemu; 2. razpis volitev, ki naj potrdijo spremenjeni volilni zakon; 3. plebiscit o reformi ustave.
•
Rezultati naše žetve
BEOGRAD, 16. avgusta. Po doslej poljedelskemu ministrstvu dospelih'1 Vdsteh je letošnja žeteV1 Slaba tako kvalitativno kakor kvantitativno. Naislabša je žetev v pokrajinah, ki sp Sicer žitnice Jugoslavije, v prvi vrsti v Vojvodini. V Sloveniji so uspehi žetve naslednji: Na 63.025 hek-tarjih je zraštlo 577.871 stotov pšenice; na 34.255 ha 271.733 stotov rži; na 18.385 ha 169.372 stotov ječmena in na 24.464 ha 199.896 stotov ovsa. V Sloveniji je torej letošnja žetev tako kvantitativno ko kvalitativno enaka kakor lanska.
Eksplozija v vlaku
BEOGRAD, 16. avgusta. Včeraj ob 2.25 zjutraj je eksplodiral v nekem vagonu II. razreda na osiješkem kolodvoru v vlaku Osijek - Vinkove! manjši zavitek, v katerem je bil eksplozivni material. Zavitek je bil spravljen pod sedežem. Stvarna škoda je malenkostna. Tudi v nekem drugem vlaku ha isti progi je našel neki potnik pri Belem Manastirju v vagonu
II.	razreda pod svojim sedežem kartonski zavitek z manjšo množino eksplozivnih snovi. Zavitek so še pravočasno odstranili in s tem preprečili eksplozijo. Uvedena je stroga preiskava.
SLAVNOST V ROGAŠKI SLATINI.
ROGAŠKA SLATINA, 16. avgusta. Včeraj in predvčerajšnjim je proslavilo zdravilišče Rogaška Slatina 200 letnico svojega obstoja na najsvečanejši način. Proslavi so prisostvovali poleg številnih gostov tudi predstavniki oblasti z banom g. dr. Mamšičem na čelu. V nedeljo dopoldne je šel po Slatini velik slavnostni sprevod, zvečer pa jč bil v Zdraviliškem domu slavnostni koncert. Včerajšnje1 slavje se je ‘pričelo š svečano službo božjo, ki jo je opravil mariborski'škof g. dr. Karlin, nakar je bila slavnostna akademija. D Velikem pomenu Rogaške Slatine kot modernem zdravilišču sb govorili kopališki ravnatelj g. inž. D i t-ri'cli, ban g. dr. Marušič in škof g. dir. Kaslih,!' r" * * ‘'	u; 4 *! *.
Konferenca v Ottawi
LONDON, 16. avgusta. Zadnja seja ottaw$ke konference bo 18. t. m. Angleški zastbphikj se bodo takoj vrnili v do-movilio, ker morajo pripraviti vse potrebno za svetovno gospodarsko konfe. renco.
Svetovna židovska konferenca
PARIZ, 16. avgusta. Svetovna židovska konferenca, ki zaseda te dni v Ženevi in se je udeležuje 130 delegatov iz raznih krajev sveta, ki zastopajo interese 12 milijonov Židov, bo zahtevala od vseh držav, da se zboljša položaj Židov, zlasti pa v Nemčiji in na Poljskem. Z ozirom na težak položaj Židov v Nemčiji, kjer živi med 66 milijoni ljudi komaj pol milijona Židov, je bilo na konferenci naglašeno, da nastopa 14 milijonov hitlerjevcev ogorčeno proti židovskemu elementu. Da bo kongres čim prej končal svoje delo, so seje tudi ponoči.
ROMUNSKA DOBI ŠVICARSKO POSOJILO.
BUKAREŠTA, ‘16. avgusta. Rador poroča, da je Romunska najela pri Združenih švicarskih bankah (Union des Ban-qiies Suisses) posojilo 50 milijonov švicarskih frankov, kar da okrog 600 milijonov dinarjev, in sicer po obrestih meri 4% in z vračilnim rokom 2 in pol leta.
TRIJE POTRESNI SUNKI V SARAJEVU
SARAJEVO, 16. avgusta. V nedeljo popoldne okrog 18. ure so Sarajevčani občutili srednje močen potres, ki se je ponovil ob tričetrt na 19- z znatno močnejšim sunkom, ki šo ga čutili zlasti močno prebivalci v višjih nadstropjih. Včeraj zjutraj ob 4. pa je meščane prebudil iz sna še tretji, precej slaboten sunek. Potres ni povzročil nobene škode.
RAZKRITA ITALIJANSKA ŠPIJONAŽA V FRANCIJI.
PARIZ, 16. avgusta. V Nizzi so razkrile oblasti obširno zasnovano špijonažb lil arbtlrale 1*2 oseb, ki so vohunile v korist Italije, •
#trwre. S,
mnrtmirsKi' » V C G £ R N 1 K« JhfFa
v m a r i bFrr«; vin. 1932
•'•uZBMBi
Jutri, v sredo 17. avgusta ob 20. uri na Trgu svobode koncert največjega jugoslovanskega tenorista Marija
Mariborski prazniki
Prireditve »Mariborskega tedna"
Dasi je bilo vrvenje po mestu vse dni »Mariborskega tedna« zelo živahno, se je v soboto, nedeljo in včeraj še stopnjevalo. V soboto je prišlo zelo veliko tujcev iz Slovenije, pa tudi iz Zagreba, Beograda, Avstrije in od drugod. V soboto zvečer je nudila sredina Maribora velemestno sliko. Ogromne množice so napolnjevale vse ulice in trge, pa tudi vsi javni lokali so bili polni. Zaradi velikega vrvenja in spremenjene razvrstitve je slišalo fanfare, ki so napovedale uprizoritev »Prodane neveste« le malo ljudi, popolnoma so jih slišali le oni, ki so stali pri palači Hranilnice dravske banovine in na Slomškovem trgu.
Vstopnice za »Prodano nevesto« so bile razprodane že pred večerom in okoli osme ure so se pričele zgrinjati na Trg svobode ogromne množice in polniti sedeže ter stojišča. Prostor za gledalce je pa bil urejen tako, da so videli igro le oni, ki so bili v prvih vrstah. Za ogromni trud gledališča je bila to velika škoda. Po krivdi aranžerjev predstave niti kritiki niso videli, zato je nemogoče tudi vsako poročanje. Da je avditorij »zavožen« so spoznali že takoj ob pričetku predstave, zato so ga za včerajšnjo reprizo pregradili. Obisk je bil zadovoljiv.
Po sobotni premieri so se zgrnili tisoči gledalcev zopet po ulicah in javnih lokalih, ki so bili polni še pozno v noč. V nedeljo zjutraj so priredile štiri godbe po mestu budnico, ki je oznanila pričetek velikega slavnostnega dne. Obenem so se odpravljali na zborovanje trgovci in občinski uslužbenci iz vseh slovenskih krajev. Glavni dogodek dopoldneva je bil prihod trgovinskega ministra g. Mohoriča, o katerem poročamo podrobneje na drugem mestu. Dopoldanski koncert v mestnem parku je pa zopet privabil veliko ljudi, domačinov in tujcev.
Glavna atrakcija dneva je bila seveda ogromna prireditev na Mariborskem otoku. Že popoldne so odhajale tja velike množice, zvečer je pa bil obisk uprav rekorden. V mestu je bilo zato manj življenja. Narastlo je šele pozno v noč, ko so se vračali domačini in tujci z Mariborskega otoka.
Ponedeljek so izpolnili dopoldanski koncert v parku, ki je bil razmeroma zelo slabo obiskan, razne športne prireditve popoldne in repriza »Prodane neveste« zvečer. S tem so pa. bile tudi že zaključene zadnje velike prireditve »Mariborskega tedna«. Ostaja nam samo še jutrišnji Šimcnčev koncert na Trgu svobode.
Zborovanje občinskih uslužbencev
Občni zbor Zveze organizacij občinskih uslužbencev in upokojencev. — Miren potek zborovanja. — Sprejeta resolucija.
V soboto popoldne so prispeli z vlakom številni delegati občinskih uslužbencev iz vseh krajev Slovenije na zborovanje, ki je bilo sklicano ob priliki »Mariborskega tedna«. Na kolodvoru so ,do-šle delegate sprejeli mariborski tovariši in sta jih v imenu mestne občine mariborske pozdravila podžupan g. Rudolf Golouh in magistratni svetnik g. Rodošek. Po sprejemu se je formirala povorka in krenila z godbo na čelu po ulicah do Rotovškega trga. Zvečer so se delegati udeležili prireditev tedna in imeli prijateljski sestanek v dvorani Nabav-Ijalne zadruge. Na večeru je sodeloval kvartet ljubljanske Glasbene Matice, kup-letist Premelč in pohorski poet Zorzut pa sta poskrbela, da je potekel večer zelo animirano.
V nedeljo zjutraj ob 8. uri se je pričelo zborovanje v sejni magistratni dvorani. Zborovanje sta posetila župana Maribora in Ptuja gg. dr. Lipold in Jerše, dočim sta ljubljanski in celjski župan zbor pozdravila pismeno. Zborovanje je otvoril namesto obolelega predsednika Zveze dr,
Moleta, podpredsednik g. Brandner. Z
zbora so bile poslane udanostna brzojavka kralju, pozdravne brzojavke pa slovenskim ministrom in ministrskemu predsedniku dr. Srskiču. Župan dr. Lipold je nato pozdravil navzoče in naglasil važnost sodelovanja občinskih uprav z občinskimi uslužbenci, zlasti zaradi izpopolnitve občinske administracije in modernizacije naših občin. Za izvajanja je bil burno pozdravljen, v imenu došlih delegatov pa^ se mu je zahvalil magistratni ravnatelj Šubic iz Celja.
Zvezin tajnik g. Mohorč je podal izčrpno poročilo zveze v minuli poslovni dobi. Načel je tudi vprašanje občinskega zakona in uredb finančnega ministra, ki so v zvezi s proračuni naših občin. Poročal je o spremembah, ki so se izvedle v zadnjem času na polju komunalne politike naših občin in o položaju občinskih uslužbencev.
Po blagajniškem poročilu, katerega je podal blagajnik g. Jarec, je bila izrečena odboru soglasno razrešnica. Nato je poročal o položaju občinskih uslužbencev in o Nabavljalnih zadrugah podpredsednik Brandner in povdaril važnost in koristi, ki jih nudijo zadruge svojim članom.
Sledile so volitve in so bili izvoljeni za predsednika dr. Mole iz Ljubljane, za podpredsednika Brandner, za tajnika Mohorč, za II. tajnika Pristov, za blagajnika pa Jarec, vsi iz Ljubljane. V odbor so bili izvoljeni Šubic iz Celja, Zavadlal iz Ptuja, Arnejc iz Trbovelj, Kranjc iz Slo-venjgradca, kot zastopnik vseh nižjih uslužbencev pa Oblak iz Ljubljane. V nad zorni odbor sta bila izvoljena Šnuderl in Kramberger iz Maribora.
Po volitvah se je razvila živahna debata o varstvu pridobljenih pravic in o potrebi čim prejšnjega sprejetja novega modernega občinskega zakona za mestne in podeželske občine. Končno je bila sprejeta
resolucija:
»člani Zveze občinskih uslužbencev dravske banovine, zbrani na današnjem občnem zboru smatrajo kot neobhodno potrebno, da se čim prej izdata občinski zakon za podeželske in občinski zakon za mestne občine za vso državo, ki naj vstvarita jasno zakonito podlago glede razmerja med državo in občinsko upravo. Ta zakona naj določita delokrog občinskih uprav v duhu dekoncentracije in poenostavljenja uprave, posebno naj nudita občinam zadostne denarne vire, da ne bo občinsko gospodarstvo tekom proračunskega leta izravnovešeno ter, da se z novima zakonoma absolutno varujejo pridobljene pravice mestnih uslužbencev. Merodajna oblast se naproša, da nudi strokovnim organizacijam občinskih usluž bencev pravočasno projekt obeh zakonov na razpolago, ker je v eminentnem javnem interesu in v interesu države, da zamorejo glede projektov podati izjavo tisti krogi, kojih dolžnost je zakon aplicirati na javno življenje.«
Zborovanje je trajalo ves dopoldne in pokazalo, kako potrebni so taki sestanki. Popoldne pa so odšli številni delegati na otok, nekateri so pa pohiteli na Pohorje v dom mariborskih mestnih uslužbencev.
pališkim poslopjem so stale dolge vrste osebnih avtomobilov, za njimi se je sukal ogromen vrtiljak, ob straneh bazenov so pa bile razvrščene mize in klopi. Za jed in pijačo so skrbeli poleg kopališke restavracije tudi številni šotori ob robu gozda in pod ter pred tribuno. Otok so razsvetljevale številne žarnice, ki so se nad tribuno spajale v krasne girlande luči v državnih barvah.
Pirotehnična predstava se je pričela pozno, a bila je zares tako sijajna, da prav gotovo nikomur ni bilo žal vstopnine. Pričela se je s krasnimi raketami, ki so spreminjale nebo v žarišče krasnih isker in slik. Vmes so pokale papirnate bombe raket ali pa žvižgale po zraku kakor jate divjih ptic. Prizor se je vrstil za prizorom, dokler se ni stopnjeval v glavno predstavo. Zagoreli so umetni ognji, razvrščeni okoli glavnega bazena. Ves otok se je v trenutku spremenil v bajno pravljico iz »Tisoč in ene noči«. Vse je gorelo in žarelo, da se je skril še mesec, ki je mogočno plaval po vedrem nebu. Med bazeni je pa zarajal takrat še balet ljubljanske opere. Tisoči obiskovalcev so ko začarani strmeli v vedno nove prizore. Skoraj prav toliko, če no še več ljudi je pa opazovalo prizore z bregov Drave v Studencih in drugod ter z okoliških gričkov.
Predstavo so zaključile zopet rakete in zagoreli so še umetni ognji. Potem je po otoku zavalovalo novo življenje. Ob zvokih godbe je mladina zaplesala po prostorih med bazeni in drugod, ostali pa so hladili žejo z vinom in pivom ter izpolnjevali zabavo s petjem. Rajanje se je zavleklo pozno v noč, ko so obiskovalci odhajali z avtobusi ali peš nazaj v mesto. Ta prireditev na otoku bo ostala vsem v spominu kot zares veličastna točka prvega »Mariborskega tedna«.
Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franc Jožefove« grenčice takojšnje poživljanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel slave »Franc Jožefovo« grenčico kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico.
Popravljam vse moško perilo po jako nizki ceni. 1. Babič. Maribor.
Prireditev na Mariborskem otoku
Veličastna pirotehnična predstava in zabava.
Poleg »Prodane neveste« je bila prireditev v letnem kopališču na Mariborskem otoku v nedeljo zvečer največji dogodek »Mariborskega tedna«. Iz mesta so hitele proti otoku že popoldne posamezne skupine obiskovalcev, zvečer so pa hiteli tja tisoči peš, z avtobusi in avtomobili. Takega prometa Koroška cesta še ni doživela. Mestno avtobusno podjetje je dalo na razpolago vse avtobuse, kolikor jih je moglo.
Tako se je zbrala po dvajseti uri na otoku ogromna množica ljudi. Pred ko-
Poroka.
V Ljutomeru sta se poročila g. France Lovrec, učitelj in gdč. Ada Antonačeva, učiteljica, oba nameščena v Cirkovcih. Bilo srečno!
Iz šolske službe.
V višjo položajno skupino so napredovali Fortunat Turko v Ormožu, Drago Hasl v Ptuju, Admira Kafolova v Ptuju in Vekoslav Kegl pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah.
Odlikovani Požarniki.
Ob priliki 251etnice Prostovoljnega gasilnega društva v Razvanju, ki je bila te dni, so bili odlikovani s kolajnami za zasluge poveljnik Martin Pukl in člani Ivan Novak, Blaž Germ, Simon Kozar, Anon Mešiček in Herman Lubanjšek.
Razpisana služba.
Ptujska mestna uprava razpisuje ponovno službo vodje v dijaškem domu. V poštev pridejo le prosilci s pedagoško izobrazbo. Prošnje naj se naslovijo na mestno upravo v Ptuju najpozneje do 20. t. m.
Kongres JUU v Beogradu.
Člani JUU, ki se udeleže kongresa v Beogradu v času od 24. do 26. t. in., imajo četrtinsko vožnjo. Vozni listek bo veljal za povratek le ob predložitvi potrdila o udeležbi.
Spored koncerta Marija Šimenca v sredo, dne 17. t. m. ob 20. uri na Trgu svobode: 1. Dr. B. Ipavec: a) »če na poljane rosa pade«: b) »Ciganka Marija«. 2. a) Pavčič: »Pred durmi«; b) F. S. Vilhar: »Mornar«. 3. a) G. Puccini: arija iz opere »Tosca«; b) Bizet: arija iz opere »Carmen«. 4. a) G. Puccini: arija iz opere »Turandot«; b) Halewy: arija iz opere »Židovka«; c) Leoncavallo: arija iz opere »Pagliacci«. Na klavirju spremlja pevca g. Neffat, prvi dirigent ljubljanske opere. Cene sedežem od 30 do 10 Din, stojišča 5 Din, dijaki 3 Din.
Ceneno meso.
V četrtek 18. t. m. od 7. ure naprej se bo prodalo na stojnici za oporočeno meso pri mestni klavnici 150 kg govejega mesa po 4 Din, in sicer na osebo do 2 kg.
Lovska strast.
Včeraj so se na poljih v okolici Maribora pojavili mariborski nedeljski lovci, ki so streljali, večinoma pa le plašili mlade, komaj vzletele jerebičke. Take pohlepnosti in strasti pravi lovec ne pozna!
Graščina naprodaj.
Za »Mariborski teden« je razstavil pred frančiškansko cerkvijo znani rejec kuncev g. Anton Golija, ključavničar v delavnicah državnih železnic, grad v miniaturi, ki vzbuja splošno pozornost in zanimanje. Grad, ki je zgrajen na skalovju, bi bil prav lep okrasek kakega vrta pred vilo in gotovo je v Mariboru kak premožnejši posestnik, ki bi lahko kupil to graščino, ki je naprodaj. Graščina bo razstavljena in na vpogled samo še nekaj dni.
2000 zastonjkarjev v studenškem gozdu.
Poleg sijajnega obiska ognjemeta na Mariborskem otoku je dala njegova okolica še prostora nepregledni množici na južnem in severnem obrežju. Vsi ti zastonjkarji so prišli na svoj račun, zlasti v nekoliko višjem studenškem gozdu, odkoder so se dali prizori krasno opazovati. Najmanj polovica vseh Studenča-nov je na obrežju in na drevesih gledala in gotovo bi vsaj polovica vseh teh rada prišla na otok, če bi imeli tja zvezo vsaj z brodom, ki si ga vsi že davno želimo, Žal je mestna občina tudi letošnjo sezono ignorirala upravičene želje okoličanov na južnem bregu Drave. Tako je kopališče radi neznosnega ovinka nedostopno, dasi bi se zveza z brodom že v eni sezoni izplačala. nedeljska prireditev pa bi beležila nekaj jurijev več dohodkov. Glavno pa je, da bi mestna občina pokazala svojim sosedom naklonjenost, o kateri na žalost tudi letos ni sluha ne duha.
Poskušen samomor.
Mlad slaščičarski pomočnik Josip M. zaposlen pri^ Pelikanu v Gosposki ulici( se je naveličal življenja. Preteklo nedeljo si je na dvorišču z navadnim nožem prerezal vrat. Močno hropečega so ga ^ mlaki krvi našli njegovi tovariši, ki so o dogodku brž obvestili reševalno postajo. Z avtom so obupanega mladeniča Prepeljali v bolnišnico, kjer so ga zdravniki rešili prostovoljne smri.
Po osemnajstih letih.
Mirna, zakotna vasica Zabukovje pri Dravogradu je doživela nenavaden dogodek. Pred osemnajstimi leti je bil odrinil k vojakom posestnik France Lužnik. S prvimi četami je moral v strelske jarke na rusko bojišče, kjer je bil ujet. Od takrat je izginila za njim vsaka sled, vse prizadevanje za njim je bilo zaman. Njegovi domači, žena in otroci, so bili prepričani, da ga ni več med živimi. Tudi je Lužnika proglasilo sodišče za mrtvega in se je njegova žena znova poročila. Kot strela z jasnega neba pa je zadela ženo in Lužnikove vest, da se je vrnil Lužnik z ruskega ujetništva. Potrkal je na domača vrata in se naselil na svoj dom. Ženin drugi mož, s katerim je tudi imela dva otroka, pa se je poslovil in odšel.
( Športne srajce v vseh barvah in izdelavah. po želji v vsaki obliki od Din 48.-I naprej. 1. Babič, Maribor
SDomlnialte le CMD
Moško perilo po meri pri I. Babič, Maribor.
Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo
2 uporabo naravne »Franc Jožefove« grenčice urejeno prebavo. Zdravniki specialisti silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franc Jožefove« vode zadovoljni v vsakem oziru »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah
V	  Mrrffi^^WErinWTK^:jflTPa'	   .	gj^-g
asa*aBaBS*ietosja
Športne prireditve »Mariborskega
tedna“
Otvoritev letnega gledališča v Rušah
Predstava »Divjega lovca« na prostem.
V nedeljo popoldne so ruški Sokoli otvorili na obronku Pohorja za vasjo svoje letno gledališče na prostem, ki je sploh prvo podeželsko letno gledališče v Sloveniji. Rušani imajo staro tradicijo in mimo tega tudi vzgojeno občinstvo, ki se je odzvalo vabilu na predstavo v izredno velikem številu. Na amfiteatralično urejenem prostoru za gledalce je bilo Preko 1000 ljudi.
Prostor za gledalce in pozorišče so Rušani uredili za Črnkovo gostilno nad vasjo tako, da gledalci sede ali stoje po strmem bregu sredi gozda, igralci pa nastopajo pod njimi na uglajenem prostoru, do katerega vodijo poti iz Ruš in iz Sozda. Ozadje pozorišča tvorijo travniki, drevesa, Ruše in pobočja Kozjaka, ki stoje v ozadju ko najkrasnejša kulisa. Igralci prihajajo iz vasi ali iz gozda in Pr? ' tako tudi odhajajo. Režiser je posl	a »D i v j e g a lovca« samo
k-	iico in dve hiši, ograjo in šotor v
°zaajii. Prostor je torej naravnost idea-kn, posebno še za Fitižgarjevega »Div-iega lovca«.
Gledališče so Rušani uredili po načrtih in pod vodstvom rojaka Vekoslava J a n k a, člana ljubljanske opere, ki je »Divjega lovca« tudi zrežiral in se tako Pokazal kot izvrsten režiser. Tuji gosti, ■Ped katerimi so bili tudi režiser g. Bratke R r e f t iz Ljubljane, režiser in igra-
S. Hinko T o m a š i č iz Maribora in gledališki kritiki, so pričakovali uprizo-!Jlve s skepso, toda nastop ruških diletantov jo je kmalu pregnal. Veličastna razvrstitev in ureditev dogajanj igre, skupna igra in tudi igra posameznikov je presenetila. Visoko nad vsemi je pa stal T o n č e k, ki bi se lahko pokazal na vsakem odru in pred vsakim občinstvom. Njegova' igra je presenetila vse. Če se bo »Divji lovec« igral še kdaj v Mariboru ali v Ljubljani, potem bi ga bilo na vsak način treba povabiti na gostovanje. Interpret je za Tončka rojen. Pa tudi nekateri drugi igralci-diletanti so nas presenetili s svojo pristnostjo, ki je na diletantskih odrih nismo vajeni.
Po tej predstavi moramo Rušanom za-ies iskreno čestitati in reprizo »Divje-ga lovca« v ruškem letnem gledališču toplo priporočamo tudi Mariborčanom. Izplača se jo ogledati.
Tezno pri Mariboru
Občinske zadeve. Pod spretnim vodstvom župana g. Bezjaka, kot predsedni-kp cestnega odseka se je temeljito poprajta Gregorčičeva ulica. Domači vozniki So navozili skoraj 200 m3 gramoza, katera je dal brezplačno na razpolago u-Pravitelj g. Habjanič. Omenjena cesta vc-
Maistrovo in Vodnikovo ulico, ter je sedaj v polni meri ustreženo prebivalcem ob zahodni strani železniške proge. Kupi gramoza na Maistrovi in Šolski ulici Pričajo, da se bodo uredile tudi te ceste. Občinski odbor je iz finančnih razlogov postavitev prepotrebne cestne svetilke pri ovinku v Maistrovi ulici zaenkrat odklonil.
, Tatvine na polju. Tatvine poljskih pri-elkov, zlasti krompirja in fižola so na dnevnem redu. Tako so neznani uzmovi-ci izruvali nekaterim posestnikom cele vrste krompirja in obrali fižol. Prizanesli niso niti županovi njivi. Veliko škodo trpe oni, ki imajo zemljo v najem. Nedavno ie nek posestnik zasačil takega nepridiprava, ko si je prilaščal tujo lastnino. Tat jo je odkuril, posestnik je odnesel ukradeno blago domov. Kakor čujemo se je uzmovič bojda sam prijavil orožnikom. Bo menda v tej stroki novinec.
Jubilej. Šestdesetletnico rojstva je nedavno praznoval naš župan g. Vinko Bezjak. V občinski seji se je spomnil tega jubileja podžupan g. Joško Šabeder in mu v lepih besedah čestital v imenu odbora naglašujoč njegove zasluge in priljubljenost v občini. ___________________
Dobava mesa za vojaško posadko.
^ Mestno načelstvo v Mariboru razglaša, da bo dne 18. t. m. ob 11. uri dopoldne v Pisarni mariborskega voj. okrožja v Ma riboru (Trstenjakova ul. 5) prva javna licitacija za dobavo mesa od 1. 10. 1932 do , 3. 1933 za mariborsko posadko, in sicer po pogojih, ki so na vpogled v na-Vedemi pisarni.
Konjske dirke
V okviru »Mariborskega tedna« so biie včeraj popoldne na tezenskem dirkališču konjske dirke, združene z nagradnim skakanjem, ki jih je priredilo Mariborsko kasaško društvo. Prireditvi je prisostvovalo številno občinstvo, navzoči pa so bili tudi zastopniki civilnih in vojaških obla-stev, in sicer mestni župan g. dr. L i-p o 1 d, okrajni glavar g. Milan M a k a r, zastopnik mestnega poveljnika g. polkovnik P o p a d i č in polkovnik g. P u t-niko vič. Vodstvo dirke je bilo v rokah gg. Josipa Rosenberga, Franca Koniga,
H. Luckmanna, Novaka, Scherbauma, majorja Celestina, Jurkoviča in Šepca. Organizacija je bila v vsakem oziru zelo dobra. Dirke so se končale v najlepšem redu.
Posamezni rezultati so bili naslednji:
I. Dirka za veliko nagrado mariborskega tedna: Za 4 do 121etne konje vseh krajev. Proga 2400 m. Nagrada mesta mariborskega in sicer 1500.—, 750.—, 450.—, 300 — Din. 1. Bacsi, 51etni rjavi konj Franca Filipiča iz Maribora s kilometerskim časom 1:37. (2420 m).
2.	Samers, 41etni temnorjavi žrebec, last Karla Weitzla iz Maribora, kilo-meterski čas 1:39. (2460 m). 3. La Fliche, 71etna siva kobila (FrancFilipič) 1:40 (2440 m). 4. O t e r o, 51etna lisasta kobila (Kobilarna Turnišče) 1:47. (2420 m).
II. Liutomerska kmetska dirka. Za 3 do 12 letne konje slovenske kmečke reje. Proga 2100 m. Nagrade mesta Maribora Din 1250.—, 625.—, 375.- in 250.-. 1. Krista, 31etna rjava kobila (Franc Šegula) 1:45, (2000 m); 2. Turista, 51etna kostanjeva kobila (Franc Filipič 1:39, (2140 m); 3. Posilna, 3'et-na rjava kobila (Alojz Razlag) 1:49, (2000 m); 4. Felčika, 81etna kostanjeva kobila (Franc Heric) 1:42. (2200 m).
III. Dirka dravske banovine. Za 3 do 12 letne jugoslovanske konje. Proga 2200 m. Nagrade 1000.—, 500.—, 300.— in 200,— Din mesta Maribora. 1. Basci, 51etni rjavi konj Franca Filipiča iz Maribora, km čas 1:34. (2240 m). 2. Citer o, 51etna lisasta kobila (Kabilarna Turnišče) 1:38. (2220 m). 3. Bandi, 61etni temnorjavi konj Faida Hogen-\vartove iz Celja, 1:40. (2220 m). 4. Samers, 41etni temnorjavi žrebec (Karl Weitzl) 1:37. (2300 m).
IV. Dvovprežna amaterska dirka:	Za 31 etn e in starejše konje vseh krajev. Proga 3000 m. Nagrade 1250.—, 625.-, 375.- in 250., Din mesta Maribora. 1. Bandi, 61etni temnorjavi konj (F. Ho-gen\vart) in D o u c e 11 e, 61etna lisasta kobila (KobParna Turnišče), voznik pl. Lippit, km. čes 1:49 (3060 m). 2. La Fliche - Bacsi (Franc Filipič)
1:46.3 (3150 m). 3. Oceana - Oholi (V. Pirš, Maribor).
Nagradno skakanje.
I. Skakanje na srečo (24 prepon z 28 skoki): 1. B e b a 81etna kobila, jahalec kap. Radomir P. Pantič iz Zagreba. 2. D r a-gan, 81etni konj (kap. Stevan Gjurov-Ijevič iz Zagreba); 3. Etual, 81etna kobila (kap. R. P. Pantič iz Zagreba).
II. Skakanje lahke kategorije (8 prepon) 1. Faust, 7 letni konj (kapetan Mihaj-lo Mišič iz Zagreba); 2. C s alf a, 5-letni konj (Rihard Wolf iz Zagreba) 3. Š e i k, 71etni konj (podporočnik Milu-tin G. Cerovič iz Zagreba).
III. Skakanje srednje kategorije (12 prepon s 14 skoki). F. F r i c a lOletna kobila (podporočnik Emil Cof iz Slov. Bistrice); 2. Lela lOletna kobila (kap. Stevan Gjurovljevič iz Zagreba). 3. C s alf a (R. Wolf iz Zagreba).
KOLESARSKE DIRKE.
Mariborska kolesarska podzveza je priredila v nedeljo na progi Maribor-Sv. Ožbald-Maribor (50 km) kolesarske dirke za prvenstvo podzveze. Kljub temu, da so bile razne medklubske dirke v Ljubljani in v Zagrebu, se je prijavilo lepo število dirkalcev, članov kluba Peru-na, Poštele, Zvončka in Edehveissa.
Naslov prvaka Mariborske podzveze v kategoriji seniorjev si je priboril Ivan Lah (Edehveiss), ki je 50 km dolgo pro- *
go prevozil v času 1:47:05. Drugi je bil Matija Pavličič (Zvonček, Ptuj) 1:47:06;
3.	Franc Ramftl (Poštela) 1:47:06.5; 4. Franc Hrovat (Perun) 1:47:07; 5. Anton Ilešič (Perun) 1:47:08.
V kategoriji juniarjev je bil prvi Maks Ramftl^ (Poštela). Prevozil je 50 km v boljšem času kakor seniorji, in sicer v času 1:42:03. Drugi je prispel na cilj Ft. Seidler (Edehveiss) v času 1:50:08. Tretji Oskar Lah (Poštela) 1:53:14. Prvo plasirana sta prejela lepa darila mestne občine, oz. odbora »Mariborskega tedna«.
Organiziranje in vodstvo dirke je bilo v rokah gg. Ivana Kvasa, Antona Hlebša in Valentina Šibenika. Poslovali so kakor vedno doslej: požrtvovalno in vestno.
TEKMOVANJE ZA POKAL SK ILIRIJE
Na igrišču ISSK Maribora so se v nedeljo in v pondeljek dopoldne odigrale nogometne tekme za mladinski pokal SK Ilirije. Rezultati so bili: v nedeljo ISSK Maribor : SK Rapid I 4:0 (2:0) SK Železničar I: ISSK Maribor II 2:1 (1:1); v ponedeljek ISSK Maribor I: SK Železničar I 3:0 (1:0). ISSK Maribor je tudi v mladinskem tekmovanju dokazal svojo absolutno nadmoč nad ostalimi mariborskimi klubi. Obe moštvi ISSK Maribora sta predvajali lepo igro. Poznalo se jim je, da imajo dober in izdaten trening. Nedvomno bodo nekateri juniorji v kratkem uporabljivi tudi za prvo moštvo.
ISSK Maribor še je po včerajšnji zmagi nad SK Železničarjem plasiral za ožje tekmovanje in bo najbrže že prihodnjo nedeljo nastopil proti zmagovalcu ljubljanskega okrožja.
V Ljubljani so na praznik igrali po točkah: Svoboda: Iliri ja I 4:1, Morava: Ilirija II 2:0; Hermes:Ilirija II 6:1, Svobo-da:Morava 1:1.
SK Železničar:SK Svoboda 8:2 (4:0).
Na igrišču SK Rapida se je včeraj popoldne odigrala prijateljska tekma med SK Železničarjem in SK Svobodo, ki je končala z visoko zmago Železničarja v razmerju 8:2.
V predtekmi je zmagalo kombinirano moštvo SK Rapida nad rezervo SK Svobode s 10:0 (4:0).
Nogometna tekma na kolesih.
V soboto se je odigrala na igrišču ISSK Maribora nogometna tekma na kolesih med dvema moštvama ISSK Maribora. Prireditvi je prisostvovalo le malo občinstva. Zmagalo je moštvo B v razmerju 2:0.
Lepo uspela prireditev Motokluba.
Motoklub Maribor je v ponedeljek 15. avgusta priredil igre »Gymkhana« v Ljudskem vrtu. Kljub temu, da so bile te sporne prireditve skrbno pripravljene, je s0 obi?k vst na svoj račun. Dirke na trati so prišli vsi na svo račun. Dirke na trati so povoljno izpadle, dasi je bil dirkalni prostor zelo majhen. Posebno se je odlikoval dirkalec g. Hinko Čerič, ki je pri-
drvel prvi na cilj ter bil tudi zmagovalec dneva. Kot dobra voznika sta se izkazala še H. Jurič (II) in Alfons Wresnig (III).
Pri igrah »Gymkhana« so sodelovali sledeči vozniki in dosegli te rezultate: Wnisnig Alfons I. II. Dadieu Oton, III. Cerič Hinko, IV. Čerič Franc, V. Čerič Alojz, VI. Lotz Karol, VII. Jurič Herbert VIII. Kopič Kurt, IX. Schober Franc, X,. Ledvika Franc, XI. Kreitner Karl, XII Liithy Peter in XIII. Zinthauer Ludvik,
Sokolstvo
»Tezenski dan«
priredi Sokol Tezno v nedeljo 4. septembra in obenem proslavo obletnice rojstva staroste Sokola kraljevine Jugoslavije kraljeviča Petra. V soboto 3. septembra zvečer bo ob 20. uri na letnem telovadišču ob bajni bengalični razsvetljavi proslava rojstva staroste Sokola kraljevine Jugoslavije s koncertom lastne sokolske godbe. V nedeljo 4. septembra dopoldne ob 9. uri lahkoatletske tekme. Popoldne ob 15. uri mladinske telovadne igre, mladinska igra »Čarovnik Čiričari«, humoristična predstava »Ame-rikanski brivec« in gledališka predstava pod milim nebom »Županova Micka«. Ples na prostem, strelišče in druge razne zabave. Sosedna bratska društva prosimo, da to naše naznanilo upoštevaje in prihitijo na to našo izredno prireditev. Zdravo!
Slovenska Bistrica
Požigalci so na delu. V nedeljo ob 8. ur) zvečer je zajel plamen nenadoma gospodarsko poslopje Jožefa Polanca na Pret-režu. Poslopje je radi pomanjkanja vode pogorelo do tal. Gasilci iz Slov. Bistrice, ki so prihiteli na pomoč, niso mogli več pomagati. Komaj so se vrnili domov, je okrog 21. ure zopet zatrobil rog in klical v Tepanje pri Konjicah, kjer je gorela hiša Antona Stupana. Stupanu so pogorele vse poljedelske priprave, vsa letošnja krm, nekaj sodov, trije vozovi hrastovih desk in drugo. Škoda znaša pre ko 30.000 Din, a zavarovan je bil le za 1000 Din (4000 kron). Gasilci iz Dražje vasi in Slov. Bistrice so požar lokalizirali, ker je bila nevarnost, da pogori vsa vas. Ogenj je bil najbrže podtaknjen.
S srpom ga je... Franc Pliberšek, najemnik pri posestniku Novaku v Jurišni vasi se je na njivi sporekel z gospodarjem. V prepir je posegla tudi žanjica Jožefa Pliberšek in med prerivanjem, ki je nastalo, je nenadoma oblika kri Franca Pliberšeka. Ranjenec je odšel v Slov. Bistrico, kjer je zdravnik dognal nevarne rano za ušesom. Pliberšek ni z Jožefo nič v sorodu.
Lovski blagor. V torek je član tukajšnjega lovskega društva g. Miha Raštaj-ger ustrelil v društvenem revirju lepega srnjaka.
Podružnica SPD prireja 16. do 20. t. m. članski izlet v Triglavske planine. Podrobnejše informacije daje podpredsednik g. Tomažič. Ljubitelji planin, pridružite se!
UGODNO KUPITE
raznovrstne ostanke po Din 6’-, 7*-, 8‘-meter
za birmance, ženine in neveste
♦
dobro in poceni v
TRPIN-OVEM BAZARJU
Maribor, Vetrinjska ulica 15
ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ
Slov. trgovskega društva v Mariboru
Pouk se bo vršil v prostorih državne trgovske akade« mi je v Mariboru, Zrinjskega trg it. 1*1. nadstr.
Piedmeti:
Knjigovodstvo, trgovsko računstvo, slovenska in nemška korespondenca, nauk o trgovini in menicah, gospodarski zemljepis, slo venska in nemška stenografija, strojepisje, blagoznanstvo ter nemščina in slovenščina
Otvoritev tečaja je 9. septembra 1932
Vpisovanje je dnevno od 9. do 10. ure na Zrinjskega trgu l/l., soba št. 28-a Sprejemajo se tudi pismene prijave na rav. tečaja.
Pazite na naslov: Enoletni trg. tečaj Slov. trg. društva v Mariboru, Zrinjskega trg l/l.
"Sr-an
TWW!WrTOBFT6 Vlil 193.7
m
MOGOČNO TRGOVSKO ZBOROVANJE V VELIKI DVORANI »UNIONA«.
V nedeljo dopoldne se je zbralo vMa-riboru v veliki unionski dvorani slovensko trgovstvo z namenom, da se poraz-govori o svojih težnjah in težavah in jih potoži enemu izmed najodličnejših naših gospodarskih strokovnjakov, trgovinskemu ministru g. Ivanu Mohorič u. ki se je pripeljal,zjutraj z brzovlakom iz Beograda do Zidanega mosta, od tam pa z avtomobilom v Maribor. V Slovenski Bistrici, ki se je ob tej priliki odela v slavnostno zunanjost, sta odličnega gosta pričakovala že okrajni glavar za Maribor desni breg g. Milan M a kar in podglavar g. dr. Vrečar. V imenu mesta ga je pozdravil tamkajšnji župan g. dr. Jagodič, v imenu slovenjebistriškega trgovstva pa načelnik tamkajšnjega trgovskega gremija g. K a c.' Po prihodu v Maribor je g. minister odšel v unionsko dvorano, kjer je ob pol 11. otvoril dobro obiskano zborovanje predsednik Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani, g. Josip Kavčič s pozdravom na vse navzoče.
Pred prehodom na dnevni red je pozdravil zborovalce še predsednik mariborskega trgovskega gremija g. Vilko VV e i x), posebej pa ministra, g. M o h o-riča, zastopnika kr. banske uprave o-krajnega glavarja za Maribor levi breg g. dr. Ipavca, zastopnika mestnega po veljnika polkovnika g. Putnikoviča, podpredsednika Zbornice za TOI g. Els-b a c h e r j a iz Laškega, okrajnega glavarja za Maribor desni breg g. Majcar-ja, mestnega župana g. dr. Lipol da, zadružnega nadzornika g. Žaložnika, tafmka"Zbdrhice za TOIJn urednika'»Tr govskega lista« g. dr. P1 e s s a, zastopnika »Merkurja« g. Fabianija, zastop nika Društva indusfrijcev in' veletrgovcev v Ljubljani g. inž. Gir a Č n e r j a, predsednika Zveze obrtnih zadrug g. B u r e š a, zastopnika Zveze 1 gostilničarskih Zadrug g. Oseta, predsednika Slovenskega trgovskega društva v Mariboru g. M e j o v š k a, ravnatelja Ljubljanskega velesejma g. dr. Dularja, ravnatelja trgovske akademije v Mariboru g. Dolenca, narodne poslance gg. ravn. K r e j č i j a, dr: P i v k a in B en k a ter senatorja'g. dr. Ploja. Poseben pozdrav je nhsloVil še na vse načelnike trgovskih gremijev. Svojo odsotnost sta opravičila načelstvo gfemija v Kranju in načelstvo gremija v Dolnji Lendavi. Z velikim navdušenjem so zborovalci spre jeli predlog, da se odpošlje kralju vdanostna. brzojavka.
Nato je pozdravil g. ministra in vse navzoče glavar g. dr. Ipavic, v imenu mestne občjne pa župan g. dr. L j pol d, ki je izrazil posebno veselje! da je ob zaključku »Mariborskega tedna« obiskal Maribor tudi slovenski rojak minister g. Mohorič, ki pozna kot odličen gospodarski strokovnjak svetovnega slovesa prav dobro naše gospodarske razmere. V svojem pozdravnem govoru je g. župan podčrtal naciohalno'samobitnost obmejnega Maribora in njegovega širšega zaledja in zaključil svoje besede z upanjem. da bi zborovanje rodilo dobre sadove. Za njim je spregovbril tbpel pozdrav še podpredsednik Zbornice za TOI g. E1 s b a' 'c h e b, ki de poudaril,' da je MaHborsredišče vsega trgovskega gibanja na severu naše države. Lep ušteli prireditve »Mariborskega tedna« je zadosten dokaz velike delavnost} in naprednosti ^vojffdžt Maribbrd; opravičil je odsotHost ndjno zadržanega Predsednika Zbornice za TOt' g. J e 1 ač i n a
in pozdravil ministra g. Mohoriča kot strokovnjaka in starega ljubega znanca, čigar imenovanje za trgovinskega ministra je sprejela vsa naša trgovina in industrija z velikim veseljem in zadoščenjem. Naprosil ga je, da kot član vlade uporabi ves svoj vpliv v korist našega go spodarstva in mu pomaga š svojimi odličnimi sposobnostmi in nesebičnim delovanjem do lepše bodočnosti. Dalje je čestital vsem Mariborčanom, predstavnikom korporacij in prirediteljem »Mariborskega. tedna« k krasnemu uspehu prireditve, ki jč pokazala Maribor v novi obliki gospodarskega 'in kulturnega razmaha.
Nato je g. Josip Kavčič v skoro dve-urnem govoru več ko izčrpno poročal o današnjem gospodarskem položaju in pojasnil' vse težnje in težave našega trgovstva. Podčrtal je' napredek kulturnega, gospodarskega in političnega središča Podravja, jugoslovanskega Merana, ki je tržišče najžlahtnejšega sadja in vina in ki z neprestano naraščajočim tujskim prometom na bližnjem Pohorju ugodno Uspeva. V svojih nadaljnih izvajanjih je govornik opisal vso zgodovino slovenske ga trgovstva, ki bo letos oktobra proslavilo 251etnico svojega prvega slovenskega trgovskega društva v Ljubljani, ki je bilo matica poznejših društev v Celju, Gorici in Trstu. S temi pridobitvami je gmotno in duhovno blagostanje našega na roda neprestano raslo. Pozdravil je enega izmed hajštarejših naših trgovskih organizatorjev in javnjh delaVcev g. Fiirša-gerja iz Radovljice in poudaril,- da je po 13 povojnih letih to zborovanje tretje veliko zborovanje slovenskega trgovstva.
V Jugoslaviji je notranji gospodarski položaj, če pogledamo druge države, na pr. Anglijo s 3 milijoni brezposelnih, še razmeroma dober. K novemu obrtnemu zakonu bodo izdani še številni okvirni pravilniki z ozirom na posebnost vsake banovine posebej. Krošnjarstvo je treba odpraviti, ker občutno škoduje realni trgovini, zlasti v modni, železninski in papirni stroki. Dp krošnjarstva so upravičeni' s 'Svojinii izdelki le pašivni kraji, ki imajo v tem vso svojo eksistenčno možnost. Za pomočnike in vajence se mora določiti zhdoStua učna doba. V vsej tr-govjni' se mora zahtevati za vsakega izvrševalca trgovskega pokliba zadostna strokovna usposobljenost, ker so Sicer nestrokovnjaki pravi uničevalci nacionalnega premoženja. Enako kvalifikacijo morajo imeti tudi vsi trgovski potniki, glede katerih je treba gledati ne le na kvaliteto blaga; temveč predvsem na kvaliteto ljudi. Zakon o pobijanju draginje' bo zamenjan z ostrejšim zakonom o pobijanju brezvestne špekulacije. Posebno pozornost mora naše trgovstvo posvetiti tudi kartelom, ki zelo škodujejo realni trgovini in jih je zato treba odpraviti. Zakon o prisilni poravnavi je treba spremeniti in poostriti pni tem razne njegove dblbčbe. Kmečki moratbrij je treba čim prej odpraviti ih na 'primeren način urediti kmečke dolgove s pomočjo držav-rtili denarhih zavodov. Pavšaliranje tro-šarinške takse ha dlkobolne pijače v za-pftih stekleiiicah ni upravičeno m bi se hiOfila ta faksa pobirat; le od prodanih količin. Znižati se mora davčna' stopnja; Kar bo nedvomno dvignilo davčno moralo. Izvesti se nv;ra pravična razdelitev dravske banovini), Ki plačuje davke
V redu in je žnano, da ostalč banovine ne plačujejo niti četrtino tega, kar mi.
Potrebna je temeljita sprememba socialne zakonodaje, ker je naše socialno zavarovanje doživelo katastrofalen finančni polom. Za urejen izvoz sadja je bila pred kratkim ustanovljena tudi posebna osrednja izvozna organizacija. Hmeljarje, ki že več let preživljajo katastrofalno krizo, je treba podpreti s krediti pri Narodni banki. Letos se pričakuje tudi slaba letina pšenice, ki jo bomo morali morda celo uvažati. Popoten zastoj je tudi v lesni trgovini. Ukiniti je treba vse privilegije raznih konzumov in na-bavljalnih zadrug ter' monopolizacijo pro izvodnje šolskih zvezkov. Paziti je tudi treba, da ostane dinar stabilen. Poostriti se morajo mere proti onim, ki razpolagajo z nacionalnim premoženjem pri raznih bankah in to zlorabljajo.' Znižati se tudi mora obrestna mera, kar so izvedle že tudi vse drUge, večinoma gospodarsko šibkejše evropske države. Remediira je potrebna nadalje v naši devizni politiki. Izvesti moramo trgovsko starostno zavarovanje. Vedno pa se moramo zavedati svojih dolžnosti do države, ker šele tako bomo dosegli ono, kar žejimo. Na drugi strani pa mora tudi država upoštevati vse upravičene želje švojih državljanov. Ob zaključku svojega* govora je g. Kavčič še naglasil, kako velike Simpatije vežejo slovensko trgovstvo z novim trgovinskim ministrom g. Mohorič e m in izrazil splošno veselje, da imamo na tako odgovornem in važnem mestu prvič v Jugoslaviji res strokovnjaka, za katerim bo stalo slovensko gospodarstvo vedno enodušno in v strnjenih vrstah.
Govorniku se je zahvalil g. Weixl, ki je nato v izčrpnem poročilu pojasnil vse težave, ki'tarejo našega trgovca, posebej pa se je bavil z mariborskimi gospodarskimi razmerami in prosil ministra g. Mohoriča za primerno vladno pomoč. Njegov govor, ki je velikega pomena za bodočnost našega mesta, bomo priobčili v prihodnji številki našega lista.
Končno je stopil na oder minister g. Ivan Mohorič, ki so ga pozdravili navzoči z burnim ploskanjem innavduše nim vzklikanjem. V začetku svojih izvajanj je g. minister izrazil svojo srčno potrebo, da pokaže svoje velike simpatije do našega trgovstva,'s katerim bo vedno rad roko v roki in ramo ob rami delal za njegovo lepšo bodočnost. V nadaljnih besedah je opisal gospodarsko ulogo Maribora od prevrata do danes. Z rapadom Avstrije in z ustanovitvijo Jugoslavije je mariborska industrija izgubila važna tuja "tržišča. Isto je zadelo tudi vinogradništvo in razne druge naše gospodarske panoige, ki so zunaj črpale dolga desetletja svoj vir blagostanja. Ob prevratu je Maribor postal središče vsega blagovnega prometa. Tedaj je bilo v Mariboru okrog 40 špedicijskih podjetij, na tezenskem tovornem kolodvoru pa je zaradi ogromnega prometa zastajalo po 2.000 vagonov raznega blaga. Vse to je pozneje minilo.' Z otvoritvijo direktnega prometa z Madžarsko je tudi Maribor padel na normalni promet. Vedno bolj je izgubljal značaj izvoznega središča. Leta 1925. je na pr. mariborska klavnica komaj zmagovala ogromno delo za izvoz mesa, danes pa je ves njen obrat daleč hod bivšo normalo. Tildi eksport mleka v Avstrijo je skoro popolnoma prenehal. Vse te defekte je treba popraviti s tem, da poiščemo doma ustrezajoča tržišča. Način odpomoči pa se fnora' prepustiti
zasebni inicijativi. G. minister je s po* močjo poslanca g. K r e j č i j a dosegel) da se bo zgradila v Beogradu posebna prodajna lopa, v kateri se bodo prodajal/ slovenski krompir jn drugi pridelki. Do« slej so na. pr. razni špekulanti pri našem kmetu kupovali kilogram krompirja po 0.75 Din, v Beogradu pa so ga prodajali po 2 Din. Doba, ki v njej živimo, je podobna dobi, ko so gradili babilonski stolp* V Evropi narodi ne razumejo drug drugega in se ne zavedajo, da je uepriiika enega nesreča drugega in propast tretjega. Zato pa ne smemo čakati, kdaj bo postal ostali svet pameten. Zgraditi si moramo sami svojo močno gospodarsko državno notranjost, za kar je potrebno vezano delo posameznih panog. Karteli imajo svoje dobre in slabe strani in j0 zato treba pri merah glede njih pač posebne previdnosti. Pripravljen je že o* snutek zadevnega zakona, ki bo predložen narodni skupščini že jeseni, glede o-snutka in končne redakcije zakona o bankah pa bo šklicana poprej še širša anketa. Provizorij z odlaganjem kmečkih plačil se pač ine bo' mogel dolgo držati in bo morala skupščina prinesti čim prej zadevni definitivni zakon, najbrže pa bo trajal še letos do konca leta. Popis kmečkih dolgov v 'naši banovini je na pr. pokazal, da pru-	et nikakor ni lahkomiselno zaaolžc	Jiko škodo povzro-
ča tudi hešmiseiin; dviganje denarnih vlog in skrivanje denarja v omarah in nogavicah. Nekateri brez pravega vzroka selijo svoj denar iz denarnih zavodov na žiro račun pri Narodni banki in Poštni hranilnici, pri tem pa ne pomislijo, da šo s tem odvzeli denar naši industriji, ki potem; propada. Proti psihozi boriti se je pa zarhaii. Pred dnevi je bila v finančnem ministrstvu1 konferenca, na kateri se je razpravljalo, kako rešiti krizo, ker j naša trgovina in industrija v tem položaju ne moreta več vzdržati. Zakon o prisilni poravnavi bo noveliran in dopolnjen z raznimi sankcijami. Glede socialno zakonodaje je vsa stvar v pripravljalnem stadiju. Proračunska politika naše vlade je dobra in je že letošnji proračun znižan za 30%. Potrebno pa je še nadaljnje znižanje, in sicer bo treba v ptvi vrsti znižati osebne izdatke, ki znašajo 4 in pol milijarde Din. Dohodki državnih nameščencev so 'že itak minimalni in bo zato treba najti druga nova pota. Za anuitete potrebujemo na mesec 100 milijonov Din. Zaradi grškega moratorija "smo izgubili tamkajšnji trg hi j® to težko prizadelo naše južne pokrajine* kjer se v krajih,''oddaljenih 'od železnice* dobi danes lepa'ovca že za 5 Din, v krajih ob železnici pa ža 20 do 30 Din. V trgovski politiki gre naša država konstruktivno pot naprej. V prihodnjih dneh bo prispel v Slovenijo znani strokovnjak g. Stanišič, ki bo prepotoval vso banovino glede izvoza sadja z vezanimi dinarskimi krediti. Jeseni se bodo' pričela trgovinska pogajanja z Nemčijo, kar je važno zlasti za naš izvoz koruze, ki je letos rekordno obrodila. Meseca septembra se bodo pričela trgovinska pogajanja tudi z Italijo, ta teden pa bo tudi gospodarska konferenca bloka vzhodnih držav. Preteklih dvajset let uspešnega razvoja slovenskega trgovstva naj bo temelj za lepšo bodočnost, ki pa jo bomo dosegli le, če bomo še bolj strnili svoje vrste.
Govor ministra g. Mohoriča je vzbudil viharno odobravanje. Predsednik ,g. W e i x 1 je nato zaključil sijajno uspelo zborovanje. Po obedu je g. minister sprejemal razne deputacije trgovskih gremijev,’ zvečer pa je prisostvoval krasni razsvetljavi in beneški noči na Mariborskem otoku.
Denarnice
ca kovani denar v veliki Icblrl pri Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrova cesta 13
’	*	'	i,Ji i r.*.
aSutotVft
r-t r «
»Tempo« čevlji
na obroke. Slovenska 18.
2500
r-U- — — g —— — w
gramofone in plošče po Din L ger«, Slovenska 18.
»Šla-
2501
Nova hjša na prodaj.
‘Pobrežje, Lovska ul. 12.
2508
Trgovino jn trafiko
prodam tako}.1 Studenci, Aleksandrova cesta 33.	.	,	2601
Kupim takoj
na periferiji (Tomšičev drevored itd.) parcelo zd stavbo enonadstropne hiše od 500—1000 m2. Ponudbe na Šauperl, Slomškov trg 16.	 2543
Prazno sobo
s posebnim vhodom, električno razsvet javo, brez štedilnika (kuhanje ni dovo-jenp), oddam boljši osebi s 1. septem-
brom. Stritarjeva ulica 5/1.
2542
Velik trgovsk) lokal
oddam v najem. Gosposka ulica 5, Vicel.	2541
Pošteno postrežkinjo,
ki zna tudi nekaj kuhati, sprejmem. Na-slov v upravi »Večernika«. 2606
Sobo in črkosllkanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago, Izvršuje poceni, hitro in okusno' Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarno »Astoria«.	3
Atomobllistl In motociklisti pozor!
Avto in moto gumi kupuje v vsaki množini in najvišjih cenah mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tattenba-chova ulica 14.	2345
Dobi se novi sadjevec
po Din 1.— liter. Koroška cesta 106
‘	1	260b
za nakup lepih stavbenih parcel s solnčno lego se nudi tud^ kupcem z vložnimi knjižicami. Zato ne odlašajte, temvee oglejte si in Odločite se za takojšen nakup prednjetnih parcel, katere ceneno prodaja »Drava« lesna ind. d. d. v Mari’ boru. Meliskn cesta VI	_______•	  2547
ktfala Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja lu urednik: RADI VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Ma riborska tiskarna d. d-, predstavnik - • *•* •• •* *	‘	•	>	•	‘	STANKO	pFTFl.A	V,	Mariboru