SVOBODNA SLOVENIIA
LETO (ANO) LXVI (60) • STEV. (N°) 9
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 22 de marzo - 22. marca 2007
V	v
družina in sola Nov predsednik škofovske konference
ZA ŽIVLJENJE
KARTEL GRŽAN_
Bližnjim sporočamo s svojim odnosom to, kar nosimo v sebi — svojo osebno zaznamovanost in v njej prebujeno doživljajsko resničnost: ovrednoteni laže vrednotijo; tisti, ki so bili osebno zaznani in sprejeti v svoji (p)osebni življenjski zgodbi, imajo dobro izhodišče, da zaznajo in ovrednotijo tudi druge — drugačne v njihovi (p)osebni resničnosti; težijo običajno tisti, ki jih nekaj teži; bremenijo obremenjeni ^ Še tako prikrita notranja zaznamovanost se izraža v naših odnosih do najbližjih.
Ko govorimo o nasilju (čustvenem in fizičnem) v družinah, se je dobro vprašati o njegovem ozadju. S tem pisanjem bi želel spodbuditi k razmisleku o deležu družbene krivde za nasilje — tudi v družinah.
Ekonomsko pridobitna logika, ki se nam vedno znova vsiljuje v merilih vrednotenja, nas vedno znova precenjuje po standardih uporabnosti. Za primer: Na katerih področjih ocenjujemo otroke? Predvsem tam, kjer bodo nekoč v korist ekonomiji. Ali dobi otrok odlično oceno, ker je znal sočustvovati s sošolcem, ko mu je umrla babica? Pokazal je namreč odličnost svoje osebnosti. Kakor da nam za to ni mar! Kakor da ne vrednotimo srčnih, duhovnih — najbolj bistvenih (za srečo temeljno odločujočih) področij človekove osebnosti. Mi še naprej ocenjujemo — vrednotimo področja, na katerih bomo nekoč te male, osebno tako zelo občutljive osebe ekonomsko uporabili. Tu so nam očitno vredni in dragoceni. Podlo početje, ki si ga moralno etično v njegovi izkrivljenosti niti ne upamo ozavestiti! Otroci namreč poosebijo ocene!
Spominjam se, kako vznemirjeno so pričakovali mali otroci v bližnji šoli svojo prvo številčno oceno. V vseh sem zaznal pričakovanje, željo, potrebo, da bodo prepoznani kot vredni. Pomislil sem: ali je bila dana učitelju možnost, da je prepoznal vsakega izmed otrok v njegovi osebni vrednosti (ne le racionalni — tudi srčni, duhovni, estetski, praktični ^)? Ali je bil usposobljen za pedagoški minimum (ozaveščanje osebnih odličnosti in pomoč pri sprejemanju realnosti in ne idealnosti svoje osebnosti)? In če za to ni usposobljen, ali bo vsaj poskušal razložiti otroku, da ocena pri matematiki ni ocena njegove osebne vrednosti, ki je na svojem področju (nujno predhodno) ozaveščeno potrjena kot odlična? — Naj si odgovore poišče vsak sam iz svojih izkustev!
Zastavljam vprašanja in vabim k odgovoru iz globoke želje, da bi pri usposabljanju otrok prerasli brezobzirnost (p)osebno nezaznavnega vrednotenja! Ni bolj ali manj vrednih — vsak je vreden v svojem in v tem mora biti prepoznan in ovrednoten! Prosim, nikar ne uvrščajmo otrok predvsem v tržno vrednost! Ocenjeni so za uporabnost in najpogosteje je tudi misel njihovih staršev speljana na nivoje tržnih meril.
V kako brezumna ocenjevanja in tekmovanja jih speljujemo! Kako neprimerno zvenijo starši, ki se potem ponašajo z otroki po merilih tekmovalne odličnosti in ne otrokove osebne resničnosti — tam so spregledani in osamljeni. Iz tega izhaja tesnoba čutenj — ne le otrok, tudi staršev in učiteljev — iz speljanosti v vrednotenja, ki so v svojem izhodišču temeljno moralno etično problematična. Pogovori v družinskem krogu niso več osebni, pač pa funkcionalni. ,,Kaj je bilo novega v šoli? Kaj imaš za nalogo?" Med stotimi otroki so bili le trije, ki so jim starši v zadnjem obdobju zastavili vprašanje: ,,Zakaj si žalosten? Kaj se ti je zgodilo danes lepega?"
Tu je nasilje! Reče se mu osebna spregledanost in zapuščenost. To je zloraba! Reče se ji ocenjevanje za dobiček. Na nivoju nezavednega je to dejstvo za otroke (tudi za otroka, ki še živi v vsakem izmed nas), silno obremenjujoče in vodi v globoko tesnobno osamljenost. Gre za manipulacijo, ki želi s posameznikom trgovati, v njegovi celostni podobi pa ga spregleduje, ker ga nivo srčnih in drugih neekonomskih vrednot ne zanima — razen če niso za interes kapitala — kot prijaznost trgovk, ki naj bi z njo pritegovale za dobiček (upam, da dobijo od njega vsaj primeren dodatek k svoji plači!).
Ob osebni spregledanosti se pojavi praznina, s katero je lahko trgovati na račun sreče. Zadovoljni obrazi ob proizvodu — torej gotovo prinaša srečo. Jogurt obljublja ekstazo, ribja konzerva inteligenco, blagovna znamka pomembnost in vrednost ^ Za primer kljukica znanega proizvajalca: v nezavednem jo nosimo iz šolskih dni kot znak pravilnosti, potrjenosti za vrednost. V svetu nesamozavestnih se da kot blagovna znamka odlično tržiti. Ker želimo biti vredni, pomembni, smo pripravljeni za tisto kljukico na kapi, copatih, majici (pomenljivo je, da je na njeni srčni strani), plačati mnogo več. In ker proizvodi sreče ne primejo in se vedno znova izkažejo za pretkanost ekonomije, je vedno več tistih, ki segajo po močnejših zadetkih omame, brezobzirnih protestih ali krutih poizkusih, kako izcediti iz sebe tesnobna čutenja.
V komentarju sem se dotaknil le enega izmed številnih legalnih, a nedopustnih pristopov (in še tega samo kot uvod v razmislek), ki gotovo nezdravo odsevajo v družinskih skupnosti. Upam v čas, v katerem bo posameznik v družini in širši družbeni skupnosti prepoznan kot vrednota — ne zgolj zaradi tržne, pač pa predvsem osebne vrednosti. Proces izobraževanja bo usposabljal za celovitost življenja in ne bo predvsem v hlapčevski funkciji ekonomije. Vsebine bodo v pomoč ne le za uporabnost, pač pa tudi za radost bivanja — osebnega in družinskega.
Priložnost je živeti v času, ki je v svojih stiskah dozorel v izziv za skupen premislek o tem, kar je vredno in pomembno življenju.
(Pio Druž^^^)
V petek, 16. marca 2007, v prostorih škofijskega ordinariata v Kopru je potekala 34. redna seja Slovenske škofovske konference. Po petih letih so škofje v^skladu s statutom ponovno volili novo vodstvo SŠK. Za novega predsednika je bil izvoljen ljubljanski nadškof in metropolit, msgr. Alojz Uran, za podpredsednika pa celjski škof, msgr. dr. Anton Stres. Izjavo predsednika in poročilo o drugih točkah dnevnega reda vam bomo poslali naknadno.
Statut samostojne Slovenske škofovske konference je 19. februarja 1993 potrdil nekdanji papež Janez Pavel II. Po statutu so člani SŠK vsi krajevni in pomožni škofje, ki jim je v okviru lastne škofije zaupano posebno poslanstvo, medtem ko apostolski nuncij (papežev odposlanec) ni njen član.
Do sedanje izvolitve novega predsednika in podpredsednika je SŠK predsedoval mariborski nadškof in metropolit Franc Kramberger, funkcijo podpredsednika pa je opravljal Uran. Poleg njiju pa v SŠK sodelujejo še koprski škof Metod Pirih, novomeški škof Andrej Glavan, murskosoboški škof Marjan Turnšek, celjski škof Anton Stres, koprski pomožni škof Jurij Bizjak, ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, mariborski pomožni^škof Jožef Smej in mariborski pomožnj škof Peter Štumpf.
Prvi predsednik SŠK je bil zdaj že upokojeni ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar (1993-1997), za njim je predsedoval ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode, sedanji pre-fekt Kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja (1997-2004).
Novi predsednik konference je po izvolitvi podal sledečo izjavo:
,,Kot novoizvoljeni predsednik SŠK se sobra-tom v škofovski službi v navzočnosti apostolskega nuncija v RS, msgr. dr. Santosa Abrila y Castelloja zahvaljujem za izkazano zaupanje. Zavedam se, da služba predsednika škofovske konference ne bo lahka, toda računam na pomoč in podporo dosedanjega predsednika SŠK, msgr. dr. Franca Krambergerja in drugih škofov. Nadškofu Krambergerju izrekam zahvalo za opravljeno delo, še posebej kar zadeva priprave na ustanovitev in samo ustanovitev novih škofij v Cerkvi na Slovenskem. Želim si,
da bi slovenski škofje še naprej ostali povezani v skrbi za blagor zaupanih vernikov.
V	času vodenja Slovenske škofovske konference si bom prizadeval za edinost in povezanost ne samo med škofi in škofijami v Cerkvi na Slovenskem, ampak tudi s Svetim sedežem ter škofovskimi konferencami v Evropi v okviru Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE) in Komisije škofovskih konferenc Evropske unije (COMEcE). s Cerkvami in civilnimi ustanovami na evropski ravni si želim tesnejšega sodelovanja. Zadnji obisk slovenskih škofov ad limina apostolorum pri sv. očetu je bil aprila 2001, zato bo ena od mojih nalog tudi priprava naslednjega obiska.
Prizadeval si bom za tenkočutno prepoznavanje znamenj časa v slovenski družbi in v globaliziranem svetu. Posvečal se bom prizadevanjem za novo evangelizacijo, ki vključuje osebno angažirano in pričevanjsko življenje po veri. Nedavno sprejeti Zakon o verski svobodi predstavlja dobro izhodišče za nadaljevanje pogovorov o odprtih vprašanjih med Cerkvijo in državo.
V	novih škofijah so se vzpostavile in zaživele strukture, novi škofje pa tudi že izvajajo sprejete pastoralne načrte, kar za Cerkev pomeni veliko obogatitev in poživitev.
Vernike in vse ljudi dobre volje prosim, naj slovenske škofe podpirajo z molitvijo in dobro mislijo, da se bomo mogli prav odločati ter v zvestobi in predanosti služiti Bogu in ljudem."
Kriza v LDS se nadaljuje
Poslanci Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Darja Lavtižar Bebler, Milan M. Cvikl, Anton Rop in Marko Pavliha, so pretekli ponedeljek 19. t.m. predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija obvestili, da s tem dnem nepreklicno izstopajo iz poslanskega kluba LDS.
Poslanci, ki so izstopili, se o načinu svojega dela v prihodnje še niso dogovorili. S predsednikom SD Borutom Pahorjem namreč še potekajo pogovori o morebitnem prestopu štirih poslancev v poslansko skupino Socialnih demokratov, rezultati teh pogajanj pa naj bi bili znani v prihodnjih dneh.
Anton Rop, ki je odstopil tudi kot vodja poslanske skupine LDS, namerava do konca mandata delovati kot navaden poslanec in ne namerava prevzemati nobenih funkcij, je napovedal v izjavi medijem. Do nadaljnjega bo v DZ deloval kot nestrankarski poslanec, sicer pa po njegovih besedah pogovori s Socialnimi demokrati o prestopu v njihovo poslansko skupino potekajo uspešno.
Nekdanji vodja poslancev LDS je pojasnil tudi razloge za
izstop iz stranke in njene poslanske skupine. Prepričan je, da se je LDS v zadnjih dveh letih temeljito spremenila, njena sestava je drugačna, prišli so novi ljudje in prevzeli odgovornost za vodenje stranke. Tudi zadnji kongres je zelo jasno pokazal, da se je način delovanja in razmišljanja v stranki spremenil, zato Rop tej ekipi težko pripada.
Če se bodo omenjeni štirje poslanci pridružili SD, bo ta s 14 poslanci postala najmočnejša opozicijska poslanska skupina. LDS pa bi bila po moči v parlamentu še šibkejša, s 13 poslanci na tretjem mestu. Čeprav je predsednik sveta LDS Aleš Gulič ocenil, da je z odhodi iz LDS zaenkrat konec, pa se napovedujejo še nekateri izstopi: v skupino nepovezanih poslancev naj bi prestopil Ljubo
Germič, medtem ko naj bi Slavko Gaber, Mitja Slavinec in Vili Trofenik v prihodnje opravljali funkcije samostojnih poslancev.
Že pred tem je poslansko skupino LDS zapustilo večje število poslancev, ki so ustanovili novo skupino nepovezanih. Nova poslanska skupina, kamor so se zatekli nekdanji poslanci LDS, šteje šest članov, poleg Lahovnika, Majde Širca in Cvete Zalokar Oražem, ki sta iz izstopili te dni, še nekdanje poslance LDS Pavla Gantarja, Davorina Terčona in Alojza Posedela.
Poslanska skupina nepovezanih poslancev se z vodstvom državnega zbora še dogovarja o zagotavljanju tehničnih pogojev za svoje delovanje: sedežnem redu, administrativni pomoči ter tudi članstvu in funkcijah v delovnih telesih.
BERI^
STO LET RAFAELOVE DRUŽBE.................. 2
„PRIJATELJI V NARAVI" SO UŽIVALI ........3
DANES SE ZAČNEJO ,,LEKTURICE"...........4
RAFAELOVA DRUŽBA IN IZSELJENSKI DUHOVNIKI
Proslava dveh stoletnic
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
(Od našega dopisnika)
Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov sta imeli pretekli teden dva povsem različna jubileja, a oba povezana s številko 100.
Rafaelova družba se je spominjala ustanovitve te družbe pred stotimi leti, ko je prvotna zamisel ljubljanskega
Trije Adrogejcani-zavodarji na proslavi stotic: Gregor Batagelj, dr. Jure Rode in g. Marjan Becan
škofa Jegliča v skrbi za duše mnogih slovenskih vernikov, da bi ne pozabili na Boga in na svoje korenine, prerasla v vseslovensko podružnico avstrijske istoimenske družbe. Z raznimi prekinitvami zaradi vojnih razmer in komunistične diktature v Sloveniji še danes deluje. Njen voditelj je msgr. Janez Rihar.
Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov pa je slavila svojo stoto pastoralno konferenco. Predseduje ji msgr. Janez Pucelj. Na tej so imeli — podobno kot na prejšnjih - tridnevno delovno srečanje s skrbno pripravljenim programom izobraževanja, posvetovanja in načrtovanja v službi slovenskim izseljencem v Domu sv. Jožefa v Celju.
V tem sklopu so v četrtek, 15. marca pripravili tiskovno konferenco in predstavili zgodovino in delo obeh organizacij. Isti dan popoldne pa so povabili državne predstavnike in predstavnike društev, ki v Sloveniji delujejo na izseljenskem polju, na kratko kulturno proslavo. Družbi, v kateri so bili tudi škofje Metod Pirih, Anton Glavan in narodni ravnatelj za pastoralo Slovencev po svetu Peter Štumpf, je več pesmi zapel Slovenski oktet, govorniki pa so bili dr. Marjan Drnovšek iz Inštituta za izseljenstvo ZRC SAZU, škof Štumpf in poslanec DZ Miro Petek v imenu Komisije DZ za stike s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Srečanje je imelo prijeten zaključek ob bogati, domači zakuski, kjer smo lahko prišli v stik in se spoznali z mnogimi duhovniki, ki delujejo med izseljenci. Sicer so bili skoraj vsi iz Evrope, ne moremo pa prezreti prisotnosti delegata dušnih pastirjev iz Argentine dr. Jureta Rodeta.
GB
Haider pri preiskovalnem sodniku
Preiskovalni sodnik na celovškem deželnem sodišču je dve uri zasliševal deželnega glavarja avstrijske Koroške Joerga Haiderja. Zaradi preprečevanja postavitve dvojezičnih napisov je državno tožilstvo v Celovcu na osnovi ovadb uvedlo proti Haiderju in njegovemu namestniku Gerhardu Doerflerju preiskavo zaradi suma zlorabe uradnega položaja.
Po dvournem zaslišanju pri preiskovalnem sodniku je Haider ponovno napadel avstrijsko ustavno sodišče, ki naj bi zaradi odločb o dvojezični topografijo povzročilo ,,pravni kaos". Dežela avstrijska Koroška naj bi po besedah njenega deželnega glavarja ,,v
tem kaosu skušala najti primerno ukrepanje", ne da bi bilo treba postaviti „množico dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel", poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Preiskovalnemu sodniku naj bi vprašanja posredovalo ,,politično usmerjeno državno tožilstvo", obtožbe proti njemu pa naj bi bile „smešne", šlo naj bi za povsem političen postopek in politične igrice, je danes zatrjeval Haider. „Vodimo vojno med državnim tožilstvom ter pravosodnim ministrstvom in pravno državo," je menil deželni glavar, vendar pa se bo njegovem prepričanju uveljavila pravna drža-
va. Za Haiderjem se je na zaslišanju pri preiskovalnem sodniku moral zglasiti tudi njegov namestnik na položaju deželnega glavarja in deželni referent za promet Doerfler.
Haider in Doerfler sta med drugim 8. februarja lani v Pliberku in Drveši vasi prestavila zgolj enojezične nemške krajevne table za nekaj metrov, da bi se tako izognila izpolnitvi odločbe ustavnega sodišča s konca decembra 2005 o dvojezični topografiji v omenjenih krajih. Avstrijski ustavni sodniki so prestavljanje krajevnih tabel junija lani obsodili kot nezakonito in ponovno zahtevali zagotovitev dvojezičnih topografskih napisov.
Drugi slovenski reaktor Vladna služba za razvoj
Direktor Uprave RS za jedrsko varnost (URSJV) Andrej Stritar je izrazil predvidevanje, da se bo lastnik Nuklearne elektrarne Krško (NEK) odločil za podaljšanje njene življenjske dobe, saj vsi ekonomski kazalci kažejo, da je to smiselno. Vse pa tudi kaže, da bo šlo tudi v gradnjo drugega reaktorja, je še povedal ob robu zasedanja Sveta guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki je potekalo na Dunaju in na katerem je Stritar vodil slovensko delegacijo.
Glede NEK in njegove prihodnosti je Stritar dejal, da se doslej še ni bilo treba odločiti, kaj se bo z njim zgodilo in da je za to še nekaj let časa, vendar predvideva, da bo prišlo do podaljšanja njegove življenjske dobe.
Stritar je spregovoril tudi o odlagališču jedrskih odpadkov, ki je po njegovih besedah zaenkrat predvideno za kraj Vrbina pri Krškem, še vedno pa je v igri tudi lokacija le nekaj sto metrov stran, v občini Brežice. ,,Po vsej verjetnosti bo odlagališče nekje zraven NEK, v eni ali drugi občini, vendar pa pri tem ne gre za tehnične probleme, temveč za probleme glede družbene sprejemljivosti," je pojasnil.
Slovenija je sedaj tako prejemnica kot tudi že ponudni-ca tehnične pomoči IAEA. Po Stritarjevih besedah bo Slovenija prenehala prejemati tehnično pomoč po ,,neki naravni poti". Kot je dejal, namreč interes v Sloveniji po tovrstni pomoči upada, ker gre za osnovni nivo pomoči, ki ga je večina slovenskih inštitucij že prerasla, hkrati pa je Slovenija že pred leti pričakovala, da jo bodo v IAEA črtali s seznama prejemnic tovrstne pomoči, s tem ko se pridružuje klubu najrazvitejših držav.
Slovenski predsednik Janez Drnovšek pa se je v pogovoru za avstrijsko televizijo ORF v Celovcu zavzel proti gradnji drugega jedrskega reaktorja v Krškem, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Kot je še dejal, sam daje prednost „drugačni, čisti energiji", opozoril pa je, da bo reaktor v Krškem ostal dejaven najmanj do leta 2023, ker je tako določeno s pogodbami.
Poslanke in poslanci so na mesto ministra brez listnice, ki bo odgovoren za usklajevanje in spremljanje izvajanja strategije razvoja Slovenije, z 49 glasovi za in 13 proti imenovali Žigo Turka. Novi minister bo za preostanek mandata prevzel vodenje vladne službe za razvoj ter s tem po napovedih predsednika vlade Janeza Janše usklajeval uresničevanje strategije razvoja RS.
Kot minister brez listnice bo vodil službo vlade za razvoj in s tem usklajeval uresničevanje strategije razvoja Slovenije, s posebnim poudarkom na usklajevanju uresničevanja konkretnih, težkih in pomembnih vsebinskih projektov, ki jih vsebuje resolucija o nacionalnih razvojnih projektih, je še pred glasovanjem napovedal premier Janša.
Za Turkovo imenovanje so glasovali poslanci koalicijskih SDS, NSi, SLS in De-
SUS, nasprotovali pa v LDS in SD. Poslanci SNS in skupine nepovezanih poslancev so se glasovanja vzdržali. V razpravi je bilo s strani Turkovih zagovornikov slišati, da bo služba za razvoj uspešno usklajevala delo re-sorjev, da bo pomagala razvojno in ustvarjalno razmišljati, ter da bo nudila strokovno pomoč in sodelovanje z ministrstvi. V opozicijskih LDS in SD pa so po drugi strani prepričani, da ministra za razvoj v Sloveniji ne potrebujemo, saj se reforme ne izvajajo, služba, ki jo bo vodil Turk, pa nima prave vsebine in pristojnosti.
Turk je sicer redni profesor na ljubljanski univerzi in tudi predsednik nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije. Že ob informaciji o kandidaturi je dejal, da bo v primeru, da ga državni zbor potrdi na to funkcijo, odstopil s položaja predsednika nadzornega sveta Telekoma.
Ni pa po Drnovškovih besedah še določeno, ali bodo v Krškem zgradili drugi reaktor. Kot dodaja APA, je to v nasprotju z napovedmi ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka jeseni lani. Z gradnjo drugega reaktorja NEK naj bi Slovenija začela leta 2013, delovati pa naj bi začel 2017.
Kljub močnemu gospodarskemu in tudi političnemu centralizmu, je Argentina vendar zvezna država. Federalizem pa prihaja najbolj do izraza v raztegnjenem postopku provincijskih volitev in lokalnih konfliktov.
Na toplo sonce. Niso še utihnili odmevi volitev v provinci Catamarca, niti kriki ustavnega udara v La Rioji, ko so že volitve v Entre Rios usmerile pozornost v drugo smer. Položaj v notranjosti države je tako ponovno stopil v središče zanimanja. A ob vseh spremembah na političnem odru, kjer tekmujejo včasih sorodne, včasih nasprotne skupine, pa najdemo vedno neko stalno smer: vsi izjavljajo svojo lojalnost predsedniku države in njegovemu političnemu projektu. Vsi se namreč radi grejejo na toplih žarkih vladnega sonca, ki pomeni dodatna denarna sredstva za javna dela, ki sedanjim ali prihodnjim guvernerjem zagotavljajo ugled, priljubljenost in (seveda) volilne glasove.
Cena podpore. V
prejšnji številki smo poročali o izidu volitev v provinci Catamarca. S 57 procenti je zmagala krajevna Državljanska fronta, povezava med radikali, delom peronizma in drugih skupin, ki že nekaj let nadzira provinco. V sedanjem položaju ima močan prizvok (in podporo) kirchnerizma. Sedaj pa tečejo napeta pogajanja, kako si bodo te skupine razdelile vladna mesta. Novi guverner Edu-ardo Brizuela del Moral ima težak položaj. S strani kirchnerizma zahtevajo večji del ključnih ministrstev, ker da so bistveno pripomogli k zmagi. Če ne popusti, ima lahko hude težave v provincijskem parlamentu, kjer se prepričljiva večina lahko hitro spremeni v problematično manjšino.
Vse za prijatelje? Končno se je ozračje v provinci La Rioja razčistilo. Podgu-verner Beder Herrera je izvedel neke vrste ustavni udar. Ker je imel kontrolo nad provincijskim parlamentom je dosegel, da je ta po obtožbi korupcije odstavil guvernerja (Angel Maza). Podguverner je prevzel oblast in sklical volitve. Maza je upal na zvezno intervencijo, ki jo je pospeševala zlasti njegova sestra Ada, senatorka v zveznem parlamentu. Vse zaman; Kirchner ni hotel plačati izredno visoke politične cene takega posega, izpustil je roko svojega prijatelja in ta je končno padel. To spremeni ustavni položaj v provinci, a ne v državi, ker Beder Herrera, ki bo seveda kandidiral za prihodnjega guvernerja, je takoj izjavil, da „podpira predsednika Kirchnerja in njegov projekt". Kaj je bil vzrok tega ,,ustavnega"
spora? Maza in Beder Herr-era sta bila prijatelja in zaveznika. Dogovorila sta se, da bo najprej eden guverner, potem bo pa mesto prepustil drugemu. Ko je prišel trenutek odločitve, se je Maza izneveril dogovoru in hotel še enkrat kandidirati, ne da bi opazil, da moč ni več v njegovih rokah. Posledice so jasne. Pač enostavna stara zgodba argentinske politike, ki se nenehno ponavlja podol-gem in počez te dežele.
Se ena zmaga. Vlada nevzdržno prodira v notranjosti. To nedeljo so bile volitve v provinci Entre Rios. Z več kot 47 odstotki je zmagal Sergio Urribarri, ki ga je podpiral dosedanji guverner Jorge Busti. Na drugem mestu je pristal radikal Gustavo Cusinato s kakih 23 odstotki. Najbolj zanimivo ob tem je bilo, da sta se tudi tukaj oba glavna kandidata izjavljala za ,,kir-chnerista". Vsekakor bi moralo buditi skrb opozicije dejstvo, da je Macrijev kandidat Agustin Addy prejel komaj 2,4%. Tudi povezava, ki je pod vplivom močne socialistične stranke iz sosednje Santa Fe ni mogla prepričljivo nastopiti. Mimo političnih ofenziv in strankarskih spletk pa se pojavlja vprašanje, kako bo volilni izid vplival na problem s sosednjim Urugvajem, kjer Finci na reki gradijo zloglasne tovarne papirne paste.
In opozicija? Vedno bolj razbita. Lavagna izstopa kot najmočnejši kandidat. Te dni ga bo radikalna stranka uradno potrdila. A težave se pojavljajo na notranji fronti. Macri mu bo verjetno izrekel podporo po junijskih volitvah v prestolnici, a Lopez Murphy se je že	oklical	za
predsedniškega kandidata in guverner province Neu-quen Jorge Sobisch ne odstopa od iste namere. Da je mera težav polna, se je opozicija še bolj atomozi-rala v ključni provinci Buenos Aires. Ker je Lavagna za guvernerskega kandidata v izbral Sarghinija, je drugi kandidat De Narvaez preskočil k Sobischu. Na levici pa je Lilita Carrio potrdila, da bi kandidirala za predsednico. Istočasno je odstopila kot državna poslanka in izstopila iz stranke, ki jo je sama ustanovila in vodi a. Zakaj? Da bo lažje organizirala „široko progresistično povezavo" raznih strank prav tako razbite levice. Medtem pa, ko se eni in drugi igrajo mačke in miši, je v krizi celoten sistem nadziranja poletov. Pomanjkanje investicij zadnjih let je povzročilo, da moremo le srečnemu naključju (ali čudežu?) pripisati, da še ni prišlo do nesreč. Sedaj napovedujejo, da bodo kupili ali najeli večje število radarjev. Je bilo treba čakati do take skrajnosti?
SLOVENCI V ARGENTINI
ff
Kolonija deluje, Prijatelji v naravi" se imenuje... (2. del)
Počitnice so prav veselo potekale, mi pa smo lepo razpoloženi hodili na kolonijo, še časa ni bilo za slabo voljo, za dolgočasje. Sprostili smo se ob igrah, pri plavanju, ob zabavi. Razne dejavnosti so nas tedensko navdušile.
Na taborjenju veliko nas je bilo, noč in dan skupaj rasli, zabavno ob kresu je bilo.
Da nas je bilo veliko je res, saj je kolonijo obiskovalo 61 otrok. Tako smo bili navdušeni, da smo kljub utrujenosti nadaljevali „Družinsko taborjenje" še v soboto in nedeljo (10 družin). Posebna zahvala g. Pavletu Novaku za doživeto darovanje sv. maše med prijatelji v naravi.
Zanimivo je bilo gledati otroke ko so hodili od štanta do štanta na ,,Veliki kerme-sse" katero so v večji meri pripravili in vodili najstarejši člani naše kolonije, to so bili ,,levi". Nagrade ob pridobljenih točah so si lahko otroci kar sami izbrali v „menjalnici".
Med dvema plemenoma tekmovali smo živo poglavarji in ,,caciques", indijančkov skoraj sto.
Skozi ves teden kolonije smo se merili
rdeči proti plavim. Postavili smo šotore, izbrali poglavarje, sestavili indijanski pozdrav in se izkazali v moči in nadarjenosti. Končno so plavi osvojili zmago.
Zanimiva točka je bil izlet v Temaiken. 30. januarja smo se z dvema avtobusoma odpeljali na tematični park in si ga ob krasnem sončnem dnevu ogledali ter se naužili lepot. Vsi smo bili veseli tega sprehoda.
Na „Veselico v vodi", 2. februarja je vodstvo kolonije povabilo starše, da si ogledajo napredek in zmožnosti otrok v vodi. Začudeni so bili ob gledanju plavanja vseh štirih tehnik — kravel, hrbtno, prsno, ter delf^n — presenečeni pa ob skokih iz skakalne deske vseh a še posebno najmlajših starih komaj 3 leta.
Ker nas je tudi dež včasih motil smo priredili „otroško tombolo", lepi in bogati dobitki so osrečili vse otroke.
Tekmovanje Petri in Pavli ter drugo taborjenje so popestrili program naše kolonije, ki smo jo zaključili v četrtek 15. februarja. Ob napovedani uri, z udeležbo vseh naših dragih staršev in ob spremljavi bobnarjev (Tomaž Erjavec ter Ivo Smrdelj) se je pričel naš ,,Pust, veseli pust". Na ,,Domačodromu" se je vsaka skupina ob ritmičnem plesu in skokih predstavila ter žela močne aplavze. Prihod na traktorju izbrane princeske naše kolonije (Mikaela Oblak) je presenetil gledalce. Nato nas je prof. Jure Urbančič povabil v notranjost hiše, kjer smo si na velikem platnu ogledali slike sezone 2006-2007 . Skupna večerja, razdelitev diplom in daril (CD s slikami kolonije „Prijatelji v naravi"), torta, rakete in na koncu še skupna zaključna pesem so nas vse iznenadili.
Vodstvo kolonije se zahvaljuje odboru Naše Domačije, predsedniku Toniju Oblaku; vsem profesorjem Andreji L. B., Mariji Z. U., Nadji K. S., Andreji P., Matjažu M., Mihu V. in pomočnikom Moniki O., Nadji M., Ljudmili S., Sašiki S, Tatjani M., Marjani G., Nadji U., Eriku O., Aleksu P., Tončiju O., ter gospe Metki T. Z. , odboru Našega Doma, prav posebno pa staršem za zaupanje in otrokom, ki so pripomogli k lepo preživetem poletju.
Prijatelji v naravi geslo naše je bilo ljubezen do bližnjega ustvarjali smo.
m.z.u.
G. JOŽE
Bodimo močni
enotni in vztrajni
Za izseljenca ni lahko življenje v tujini. Smo kakor presejana roža iz svoje v drugih zemljo. Leta nam pomagajo, da se novih razmer privadimo in isto velja za nov krajevni jezik, navade, mišljenje in politično delovanje.
Nikdar ne pozabimo domače zemlje, kraja, kjer smo se rodili in povsod dopolnjujemo življenjska obdobja. Še vedno se spominjamo lepih in čudovitih cerkvenih praznikov, ki smo jih obhajali z vso slovesnostjo.
Mladi slišijo in nekateri že poznajo Slovenijo. Rojeni so izven nje in so sinovi in hčere, pa tudi vnuki in vnukinje Slovencev. Živijo v dvojnem okolju. Doma in s starejšimi v slovenskem, v šoli in s prijatelji pa v argentinskem. Tudi njim ni lahko združiti oboje in gotovo iščejo, kar jim je lažje. Veliko več časa in delovanja preživijo v neslovenskem okolju.
Živeti pa moramo skupaj, kakor ena sama slovenska družina. To tudi v resnici smo. Ohranjamo, kar je slovenskega, to starejši. Sprejemamo pa od mladih, kar je dobrega in raste v neslovenski zemlji. Oboje je koristno za vse. Ne pozabimo, da drug drugega potrebujemo, da si pomagamo in da se drug ob drugem bogatimo in si podajamo življenjske izkušnje.
Zato bodimo vsi in vedno močni, enotni in vztrajni. To troje nas je doslej ohranjevalo Sloveniji, jo v nas gojilo in podoživljalo. Pa smo tudi Argentini dajali od svojega v znak hvaležnosti za streho in za vse, kar nam je ona nudila.
Močni bodimo v vsem, kar nas odlikuje in po čemer nas poznajo. Enotni in povezani v nastopanju, da bomo kot skupnost predstavljali Slovenijo v svetu; in vztrajni, čeprav je morda to plavanje proti toku. Vztrajnost v dobrem, resničnem in zglednem življenju je vedno rodila dobre in zdrave sadove.
To naj bo naše vodilo in po sadovih nas bodo poznali.
HODIL PO ZEMLJI SEM NASI^
Dolenjska - Severni pas II
Popravek: Čatež, kraj ki je omenjen po opisu naselja Drnovo, in ki da ime Čateskim toplicam, je Čatež ob Savi in ni bil končni cilj Levstikovega popotovanja, kot je napačno napisano v zaglavju, 'Hodil po zemlji sem naši' pod naslovom Dolenjska II v zadnji številki.
„Levstikov" Čatež leži južno od Litije, približno 14 km ravne črte, pot pelje mimo Gabrovke in potem v smeri proti Trebnjem.
Oprostite zbiralčevi pomoti !
Če se iz Ljubljane odpeljemo proti jugovzhodu, je v kraju Škofljica — znan po bolnišnici za alkoholike — razcep: ena smer gre proti Grosuplju, druga, južnejša, pa v smeri Ribnica in Kočevje.
Najprej si bomo ogledali pokrajine in kraje ob severnejši smeri.
Malo pred Grosupljem je kraj Šmarje — Sap z znamenito cerkvijo Marijinega rojstva. V bližini je Magdalenska gora, s cerkvijo Marije Magdalene na Gori. V okolici je veliko in pomembno arheološko najdišče iz železne dobe. Odkritih je bilo okoli 40 gomil, med najdbami izstopajo okrašeni
kovinski predmeti.
Grosuplje: 5.600 prebivalcev. Kraj, prvič omenjen že 1136, je nastal ob stari poti med Ljubljansko in Krško kotlino. Nekdanja vas se je razvila v industrijski kraj, začelo se je z izdelavo vrvi, sedaj delujejo obrati elektrotehničnega orodja ter kovinskih in lesnih izdelkov.
V smeri proti Turjaku je Taborska ali Županova jama, urejena za turistični obisk. Pot pelje skozi 7 dvoran z različnimi kapniškimi tvorbami, najbolj znani sta svečenik in prestol kralja Matjaža.
Če se vrnemo na prej izbrano smer, bomo prišli do
Višnje gore: Slikovito majhno starodavno naselje in nekdaj najmanjše slovensko mesto. Zidano je na strmem pomolu, hiše se vrstijo po bregu, na obeh straneh ceste.
Kraj je bil naseljen že v davnini, našli so ostanke keltskega in rimskega taborišča. V začetku, kot Stari trg, je omenjen že v 12. stol., v 15. je bila tu cesarska mitnica. Za obrambo pred Turki so meščani utrdili bližnji grič in se tja preselili, leta 1478 so dobili mestne pravice. Razvilo se je
obrtništvo, zlasti kovaštvo in čevljarstvo. Prirejali so sejme, tu je bilo krajevno sodišče, pošta in vojaška postojanka. Proti koncu 19. stol. je pa ta kraj začel gospodarsko zaostajati. Župnijska cerkev sv. Til-na se prvič omenja 1450, pozneje so jo baročno predelali. V njej so slike M. Langusa. Cerkev sv. Ane je bila zgrajena 1478, v njej so ostanki gotskih fresk. Na mestnem trgu je vodnjak s kipom J. V. Valvazorja.
Nad mestom so razvaline gradu, zidanem že pred 1154, sedež grofov Višnjegorskih, ustanoviteljev stiškega samostana. Grad je prišel potem pod Turjaške Auersperge. Ti so pod gradom sezidali dvorec, v njem je sedaj dekliško vzgajališče.
V Višnji gori so hranili kot dragocenost veliko, okrašeno polžjo lupino, ki je postala simbol mesta. To je dalo povod, da so nastale šaljive zgodbe o priklenjenem polžu. Iz te lupine so mestni očetje pili ob slovesnih priložnostih.
Od železniške postaje vodi označena spominska pešpot čez Polževo do Muljave — Jurčičeva pot — skozi kraje, ki jih je pisatelj opisoval.
Naselja v okolici: Zgornja Draga, tu stoji na polju cerkev sv. Martina, iz srede 12. stol., ena najlepše ohranjenih roman-
skih enoladijskih cerkva na Slovenskem.
Ivančna Gorica: ki se je razvila že po 2. sv. vojni, z nastankom kovinske industrije. Izstopa velika cerkev sv. Jožefa — 1992.
Muljava: Majhno naselje, znano predvsem ker se je tu rodil pisatelj Josip Jurčič (1844-81), avtor prvega slovenskega romana, Deseti brat (1866).
Napisal je še veliko povesti in humoresk, snov je črpal iz ljudskih tradicij, kmečkega življenja in iz zgodovine: Jurij Kozjak, Domen.
Njegova rojstna hiša je značilna kmečka stavba iz 19. stoletja: osrednja veža, črna kuhinja, „hiša", kamra, štibelc (manjša, preprosta soba), shramba. V hiši je urejen spominski muzej z zbirko dokumentov o pisatelju. Za hišo stoji ,,Krjavljeva bajta" (Krjavelj, vaški posebnež — tepček, v Desetem bratu), nekdaj značilno bivališče siromašnih vaščanov.
V vasi stoji gotska enoladijska cerkev Marijinega vnebovzetja, iz začetkov 15. stol. Freske je naslikal Janez Ljubljanski — 1456, predstavljajo dogodke iz Marijinega življenja in Kristusa med angeli. Glavni oltar (1674) spada med najbogatejše zlate oltarje v Sloveniji. Leta 1475 so cerkev napadli Turki, dogodek, ki ga je J. Jurčič opisal v povesti Jurij Kozjak.
Zbral in priredil Franci Markež
Obisk veleposlanika v Tucumanu
LEKTURICE
še vsi prevzeti od dopoldanske posvetitve škofa msgr. Lojzeta Urbanča smo se v soboto 10. marca slovenski rojaki počasi odpravili iz Palacio de los Deportes v Hotel Catalina's Park, kjer smo imeli napovedan pogovor z veleposlanikom prof. Avguštinom Vivodom in gospo. V istem hotelu so imeli tudi duhovniki, ki so bili na posvetitvi, svoje kosilo, kamor je bil povabljen veleposlanik, toda kmalu je prišel k nam. Zbralo se nas je kar lepo število Slovencev, okoli 70 oseb, nekaj v Sloveniji rojenih in njih potomcev.
Veleposlanik je govoril o Sloveniji v današnjem času in o njeni situaciji v svetu, ter o naši dolžnosti do nje. Ekonomski potencial in kakšno naj bo njeno sodelovanje z Argentino. Govoril je v kastiljščini, ker veliko mladine, žal, ne govori slovensko. Bili pa so vsi navdušeni, ko je g. Vivod predlagal, naj bi se dnevno
Veleposlanik in gospa pozdravljata novega škofa
S škofom Urbančem, njegovim bratom in inž. Jože-tom Zakljem
naučili vsaj tri besede v slovenščini: ,,Dober dan, mamica!", ,,Dobro jutro, očka!", ,,Dober večer, babica, dedek!" ...
Za konec je razdelil kuverte z zanimivim grafičnim materialom o Sloveniji; nekaj v slovenščini in nekaj v kastiljščini.
Po končanem pogovoru v salonu, so nas pred dvoranico že čakale pogrnjene mize, s pijačo in prigrizkom. Izrabili smo ta čas, da smo se osebno z njim pogovorili o pridobitvi slovenskega državljanstva in o popravi krivic, ki še nikakor niso rešene.
Pogovor se je kaj zavlekel do popoldanskih ur, ko sta morala prof. Vivod in gospa odleteti v Buenos Aires, čeprav ju je msgr. škof in njegov brat prisrčno vabil na Urbančevino v Trancas, kamor smo bili povabljeni vsi Slovenci za naslednji dan.
Vam je morda ta beseda znana? Ne izgubljajte časa s slovarji, ker je pač v nobenem ne boste našli. Besedo lekturice smo skovali. Iz besed lektorat in urice je nastala skovanka lekturice. Čeprav v Slovenskem pravopisu piše, da je skovanka „neprimerno narejena beseda", je primerna za to novo zaglav-je. Primernejša kot naslov Jezikovni kotiček, saj je teh povsod na pretek in se po kotičkih pogosto nabirajo prah in pajčevine.
Pajkovih izdelkov ne primanjkuje tudi na Filozofski fakulteti Univerze v Buenos Airesu, kjer že peto leto potekajo vesele urice slovenščine. Študijsko leto 2007 se je pravkar začelo. Prijazna lektorica Mojca Jesenovec poskrbi, kot ona Pokrajcul-ja iz pravljice, da nam je vsem prijetno in domače. Pridno nas zalaga z zanimivimi članki, vajami in nam nalaga domače naloge. Pridobljeno znanje in besedila, ki so zrasla na lektorskem zelniku, bomo predli v to zaglavje.
Prva domača naloga leta 2006 se je glasila:
Kaj smo počeli med počitnicami?
Tukumanski Slovenci zbrani za škofovo posvetitev
Neizbežno vprašanje prvega šolskega dne. Le kolikokrat smo morali že nanj odgovoriti? V nižjih razredih osnovne šole je bilo treba počitniška doživetja narisati in lepo pobarvati. To je bilo grozno za tiste, ki z risarskim talentom nismo obdarjeni. V višjih razredih pa je prišel na vrsto težko pričakovani prosti spis na temo Kako smo preživeli počitnice? Spet problem za one, ki so vsa doživetja kratkomalo povzeli z besedico ,,lepo". No, jaz nisem bila med njimi. V 6. razredu slovenske šole sem pri prvi domači nalogi, 18. marca 1972, tako začela: ,,Letos se mi je izpolnila želja, da sem obiskala Slovenijo, domovino mojih staršev. Mrzel zimski dan je bil, ko sem se s stricem pripeljala v belo Ljubljano. Sneg je naletaval, nisem se ga mogla nagledati, saj sem ga videla prvič v življenju. še bolj srečna pa sem bila, ker sem povsod slišala domačo slovensko govorico in se nisem več počutila tujka kot v Nemčiji. Velikokrat so mi starši in tudi učiteljice v slovenski šoli pripovedovali o lepotah Slovenije in nisem bila razočarana."
Kako lepo se je po več kot tridesetih letih spominjati preteklih počitnic in to hvala
šolskemu spisu, ki ga človek najde med počitniškim pospravljanjem in urejevanjem. S čim smo se še ukvarjali? Mame in gospodinje imamo tudi med počitnicami dela čez glavo. Seveda je malo drugače, ker se ni treba držati šolskih urnikov, vse poteka bolj umirjeno in tudi otroci doma kaj pomagajo.
Zadnje poletje sem preživela doma in uživala v bazenu, ki smo ga zgradili na novo. Konec tedna, ko so se nam pridružili sorodniki in prijatelji, je bilo še posebno živahno. Bazen smo kar večkrat otvorili z asadom in se zabavali do poznih ur.
Med počitnicami smo imeli več časa za obiske domačih. Dvakrat na teden smo šli v Ramos Mej^o, kjer živijo starši, in obiskali tudi babico. Devetindevetdesetletna babica in prababica nas je bila vedno vesela, posebno še, če smo prinesli kakšno domače pecivo. Le nasmejala se nam je, ker je že težko govorila.
Poletje se je iztekalo in z njim babičini dnevi. Prve dni jeseni je odgovorila na neizbežno vprašanje. Od nje smo se poslovili na praznik Marijinega oznanjenja, ko v Sloveniji praznujejo materinski dan.
Vera Breznikar Podržaj
Ženska - nenadomestljiva
I	v«««	I	VI*
v družini in družbi
BARBARA KASTELEC
Različnost med spoloma je dragocena; enakosti med spoloma ne smemo uveljavljati z nasilnim izravnavanjem razlik med moškim in žensko.
Kongregacija za verski nauk je že pred časom predstavila dokument, ki govori o sodelovanju med moškim in žensko v Cerkvi in v svetu. Nekateri mediji pri nas so listino označili kot „novodobno križarsko vojno" proti ženskam. Kaj dokument v resnici prinaša?
Dokument poudarja, da sta moški in ženska različna od trenutka, ko sta bila ustvarjena. Kljub različnosti pa drug drugega ne gledata kot na vir nesoglasij, ki jih je treba premagati z zanikanjem ali zatiranjem, temveč kot na vir sodelovanja, ki se napaja iz njunega vzajemnega spoštovanja razlik med njima.
Med osnovnimi vrednotami, ki zaznamujejo življenje žensk, je „odprtost za drugega". Čeprav feministično izrazoslovje bolj poudarja skrb zase, pa imajo ženske globoko intuicijo za tista dejanja, ki prinašajo življenje, prispevajo k rasti in k varovanju drugega. Ta intuicija je povezana s fizično sposobnostjo žensk, da porajajo življenje — ne glede na to, ali res
postanejo matere ali ne, ta sposobnost globoko oblikuje osebnost ženske.
Čeprav je materinstvo ključen dejavnik ženske identitete, to ne pomeni, da smemo žensko gledati zgolj z biološkega vidika posredovanja življenja, je zapisano v dokumentu. Ženska je nenadomestljiva v družini in v družbenem življenju, pri skrbi za druge. Tukaj je ,,genialnost žene" — z izrazom papeža Janeza Pavla II. — zelo očitna: žena je pomembno in dejavno navzoča v družini in na poseben način suverena v družbi, saj se prav tu oblikujejo posamezniki, ki so del družbe. To tudi pomeni, da bi ženske morale biti navzoče v poklicnem življenju in pri organizaciji družbe in da bi morale imeti dostop do odgovornih položajev, ki bi jim dopuščali, da navdihujejo nacionalne politike in predstavijo izvirne rešitve gospodarskih in družbenih problemov. Ta dokument žensk torej nikakor ne izrinja iz javnega življenja, nasprotno — zavzema se za njihovo prepoznavnost.
Dokument poudarja, da ob tem ne smemo pozabiti na vzajemnost teh dveh področij — družine in dela — ki imata za ženske drugačne značilnosti kakor za moške. Izziv današnje družbe je, kako prilagoditi podjetja in zakone, ki urejajo
področje dela, tako da bodo skladni s poslanstvom ženske v družini. Prav v tej točki je dokument zelo daljnoviden in opozarja na najbolj pereče vprašanje žensk, ki so matere in želijo obenem uspešno živeti svoje poklicno poslanstvo: delovna mesta, delovne naloge in delovni čas so neprilagojeni ženskam, zato stanje kliče po spremembah.
V kratkovidnih komentarjih, ki se ogorčeno odzivajo na ta dokument, je videti, kakor da Slovenkam usklajevanje družinskega in poklicnega življenja sploh ne povzroča preglavic. Dejstvo pa je, da so prav Slovenke najbolj zaposlene ženske v Evropi, saj je v rodni dobi, med 25. in 49. letom starosti polno zaposlenih kar 83 % vseh žensk. Drugod so ti deleži nižji (Nemčija 68,2 %, Avstrija 72,8 %, Italija 50,2%) poleg tega pa ženske drugod delajo v bolj fleksibilnih oblikah dela, s krajšim delovnim časom.
Kongregacija za verski nauk poudarja tudi, da je nujno potrebno pravično vrednotenje dela, ki ga žena opravlja v družini. Na ta način bodo lahko tudi ženske, ki želijo ves svoj čas in delo posvetiti skrbi za gospodinjstvo, družino in njeno dobrobit, torej tudi za družbo, to storile, ne da bi bile deležne obsojanja s strani družbe ali finančno kaznovane. Tiste ženske, ki pa želijo biti zaposlene, bi morale imeti sprejemljiv delovnik, da jim ne bi bilo treba zanemarjati družine in prenašati nenehnega stresa, ki pušča negativne posledice v
njihovem lastnem ravnovesju in harmoniji vse družine. Papež Janez Pavel II. v Pismu ženskam (1988) pravi tudi, da se bo vsej družbi obrestovalo ustvarjanje razmer, v katerih se bo mati lahko — ne da bi zavirali njeno svobodo ali pa jo psihološko in praktično diskriminirali in ji dodelili slabši položaj v primerjavi z drugimi ženskami — posvetila skrbi za otroke in njihovo vzgojo.
Napredovanje žensk v družbi moramo razumeti prek uveljavljanja tistih vrednot, ki so bile zopet odkrite prav zaradi žensk. Vsak vidik, ki poglablja spopad med spoloma, je nevaren: za posledico ima tekmovanje med moškim in žensko, utemeljeno na napačnem razumevanju svobode. Dokument skuša brez predsodkov do napredka ženskih pravic v družbi in družini spremeniti pogled, ki moške označuje za sovražnike, ki jih je treba premagati. Prave razmere, v katerih se rojeva razmerje med moškim in žensko, ne smejo biti vzajemno nezaupanje in obrambna drža. Njuno razmerje lahko uspeva v miru in sreči in vzajemni ljubezni. Odpraviti je treba razločevanje med spoloma pri izobraževanju, delu v družini, dostopu do javnih služb, na konkretnih področjih socialne politike, kjer tega razločevanja še niso presegli. Toda uveljavljanje enakega dostojanstva moških in žensk mora biti skladno s priznavanjem različnosti in vzajemnosti med spoloma, saj je to ključno za oblikovanje enotnega človeštva, še pravi dokument.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SVETNIK KULTURNE DEDiSČINE
V vili Podrožnik je bila slovesnost ob podelitvi naziva svetnik na področju kulturne dediščine. Naziv muzejski svetnik za leto 2006 je med drugimi prejel Jože Dežman, kustos Muzeja novejše zgodovine Slovenije in zavzet raziskovalec komunističnih grozodejstev.
KMALU HITREJE V NOVO GORICO
Promet po devetkilometrskem odseku hitre ceste čez Rebrnice, ki bo povezal Razdrto in Vipavo, bo stekel spomladi 2008, ob ugodnem scenariju pa bi polovico trase v smeri proti Novi Gorici odprli že konec letošnjega leta, je na časnikarski konferenci v Podnanosu napovedal predsednik uprave Družbe za avtoceste v RS (Dars) Rajko Siročič. Eden izmed najdražjih odsekov na slovenskem avtocestnem križu bo stal 201,38 milijona evrov.
BREZPOSELNOST V SLOVENIJI
Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je januarja znašala 8,7 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več kot decembra lani, so sporočili iz državnega urada za statistiko. Januarja je bilo registriranih 79.969 brezposelnih oseb, kar je 2,1 odstotka več kot decembra lani in 16 odstotkov manj kot januarja lani. V Sloveniji je bilo januarja 838.005 delovno aktivnih prebivalcev, kar je 0,6 odstotka več kot v lanskem decembru in 3,1 odstotka več kot januarja lani.
PO EKSTRA DEVISKEM OLJČNEM OLJU SE MED?
Minister za kmetijstvo Iztok Jarc je na odprtju jubilejnega 30. državnega čebelarskega posveta na celjskem sejmišču izrazil upanje, da bi se kočevski in kraški med čim prej pridružila prvemu zaščitenemu kmetijskemu pridelku v Evropski zvezi, ki je ekstra deviško oljčno olje. Čebelarskemu sektorju bo letos po njegovih besedah namenjenih 600.000 evrov, in sicer na podlagi uredbe o izvajanju programa ukrepov na področju čebelarstva v Sloveniji v letih 2005-07, so sporočili iz Celjskega sejma.
KO BI EKSPLODIRALO ...
Vsako leto v Sloveniji najdejo med 18 in 20 ton neeksplodiranih sredstev, pri čemer izstopa severna Primorska. Skupina pirotehnikov v regiji v povprečju letno poskrbi za med 7 in 12 ton eksplozivov, ta količina pa se v zadnjih letih bistveno ne spreminja, a je nevarnih ostankov vojn v zemlji še precej.
©TIRI MESTA ZA PRESTOLNICO KULTURE
Na razpis ministrstva za izbor mesta za nominacijo za naslov Evropska prestolnica kulture za leto (EPK) 2012 so prispele štiri popolne vloge za kandidaturo, in sicer za mesta Ljubljano, Maribor, Celje in Koper. Mednarodna 13-članska ocenjevalna komisija, ki jo je minister za kulturo Vasko Simoniti imenoval novembra lani, bo zasedala od 19. do 23. aprila. Slovenija mora ime mesta, ki bo leta 2012 prevzelo naloge, kakršne Evropa pričakuje od "prestolnice kulture", predlagati najkasneje do 31. decembra.
TOLARJI LE V DVEH BANKAH
Brezplačna menjava tolarjev v evre bo do konca leta možna še v vseh poslovalnicah Nove Kreditne banke Maribor in Deželne banke Slovenije. Na povabilo Banke Slovenije za oddajo ponudbe za opravljanje storitev brezplačne menjave tolarjev v evre tudi po 1. marcu 2007 se je odzvalo deset bank, izbrani dve banki pa sta za opravljanje navedene storitve ponudili najnižjo ceno.
PO SVETU
NOVA VLADA
Nova palestinska vlada narodne enotnosti se je po sobotni potrditvi v parlamentu že sestala na prvi seji. Izraelski premier Ehud Olmert z njo ni zadovoljen in je mednarodno skupnost pozval, naj ne odpravi blokade palestinskih oblasti. Nemško predsedstvo Evropske unije pa je vlado pozdravilo, a poudarilo, da finančne blokade ne bo odpravilo. V Washingtonu so nad napovedano palestinsko politiko razočarani, kljub temu pa ne bodo vnaprej zavrnili sodelovanja z neodvisnimi ministri.
OBLETNICA
Pred štirimi leti se je pod ameriškim vodstvom začela invazija v Irak. Hitri vojaški zmagi in padcu režima Sadama Huseina sledi dolgotrajna vojaška navzočnost tako imenovane Koalicije voljnih, ki naj bi zagotovila ureditev razmer v tej državi. Enote pod vodstvom Američanov po štirih krvavih leti še ne morejo zapustiti območja, saj iraške sile še niso sposobne zagotoviti varnosti na območju svoje države. Dva meseca po napadu - maja 2003 - je ameriški predsednik George Bush slovesno naznanil konec vojaških operacij v Iraku, kar se mu je nato vsako leto maščevalo, saj vojni, ki se je prelevila v državljansko, ni videti konca. Namesto da bi se spopad končal, se poglablja.
NAFTOVOD
Rusija, Grčija in Bolgarija so v Atenah podpisale dolgo
PETI SOCIALNI DAN V ARGENTINI
Bil je v nedeljo 17. marca dopoldne v župnijski dvorani v Ciudadeli. Vabilu stalnega odbora za socialne dneve se je odzvalo veliko rojakov, ki so dvorano popolnoma napolnili.
Socialni dan se je začel s sv. mašo. Imel jo je škof dr. Gregorji Rožman, med njo je pa bilo ljudsko petje. Po evangeliju je imel škof tudi globoko zasnovan govor.
V predsedstvo zborovanja so bili zatem izvoljeni: predsednik g. Pavle Masič, podpredsednika gdč. Jožica Leskovic in g. A[eksander Majhen, tajnika pa gg. Maks Jesih in Jože Šeme.
Na sporedu letošnjega socialnega dneva so bili naslednji referati: „Podjetnost in morala", „Krščanstvo pojmovanje dela" in „Človeški odnosi v modernem podjetju".
DRUŽABNI SESTANEK
članov Slov. kat. akad. starešinstva je bil v soboto dne 16. t. m. na vrtu Slovenskega semenišča v Adrogueju. Udeležil se ga je tudi škof dr. Rožman, katerega je toplo pozdravil v govoru podpredsednik Slov. kat. akad. starešinstva g. dr. Leopold Eiletz. Prevzvišeni se je za pozdrave iskreno zahvalil. Družabni večer je potekal v prijetnem prijateljskem razpoloženju.
OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Pavleta Novaka in
njegove žene ge. Marije, roj. Glavan v Lomas del Mirador se je 15. marca 1957 rodil sinček. Srečni družini naše čestitke!
V Buenos Aires je dopotovala iz Ljubljane gdč. Niša Kristan. Potovala je z ladjo Bretagne ter je dospela v buenosaireško pristanišče dne 5. marca t. l. Želimo ji v novi deželi mnogo sreče in zadovoljstva.
ADROGUE
Kapela Marije Pomagaj v slovenskem semenišču je dobila nov križev pot. Napravil ga je akad. slikar in kipar g. France Gorše iz Clevelanda v USA. Novi križev pot je blagoslovil v nedeljo dne 17. t. m. škof g. dr. Gregorji Rožman, prav tako pa tudi križ za glavni oltar, delo akad. kiparja Franceta Ahčina.
Svobodna Slovenija 21. marca 1957 — št. 12
RESUMEN DE ESTA EDICION
pričakovani sporazum o gradnji naftovoda. Tega bodo gradili med bolgarskim črnomorskim pristaniščem Burgas in grškim pristaniščem Aleksandropolis. Sporazum so podpisali ruski predsednik Vladimir Putin ter grški in bolgarski premier. Naftovod naj bi zagotovil neposredno dobavo ruske nafte z območja Kaspijskega morja v jugovzhodno Evropo. S tem naj bi izboljšali povezave, po katerih nafto iz kaspijske regije dobavljajo Evropski uniji.
PODNEBJE
Okoljski ministri sedmih najrazvitejših držav sveta in Rusije (G-8) so v nemškem Potsdamu začeli pogovore o načinih za boj proti podnebnim spremembam. Srečanje pa medtem sprem jajo tudi protesti okoljevarstvene organizacije Greenpeace. Na pogovore pod vodstvom nemškega ministra za okolje Sigmarja Gabriela so prvič povabili tudi Kitajsko, Indijo, Mehiko, Brazilijo in Južnoafriško republiko. Ob tem je Gabriel poudaril, da so se tokrat prvič skupaj sestali predstavniki držav, ki v ozračje prispevajo dve tretjini toplogrednih plinov.
POLJSKA
Vse več Poljakov nasprotuje postavitvi delov ameriškega protiraketnega ščita na ozemlju svoje države. Javnomnenjska raziskava enega od poljskih časopisov je pokazala, da kar 65 odstotkov državljanov zahteva referendumsko odločanje o tem vprašanju. Le 30 odstotkov pa se strinja z namestitvijo prestreznih raket za obrambo pred morebitnimi balističnimi raketami iz držav, kot sta Iran in Severna Koreja.
NOTA EDITORIAL
Las personas estan sobreexpuestas a las cuantificacio-nes y la funcionalidad. El desinteres por los sentimientos y las acciones que no conllevan una ventaja economica — las buenas acciones, crece a cada paso. La familia parece no interesarse por los sentimientos de sus integrantes sino por el grado de exito obtenido en una tarea con base economica. Las notas escolares no reflejan la escala personal de valores, y esto debe ser comprendido por los chicos. La soledad crece en la sociedad actual. ^Cuando la escala de valores comenzara a ser tenida en cuenta y no la mera accion por la econom^a? (Pig. 1)
ELECCIONES EPISCOPALES
El pasado viernes 16 de marzo, los obispos de Eslove-nia eligieron al nuevo presidente de la Conferencia Episcopal de nuestro pa^s de origen. El elegido para ocupar el cargo fue Alojzij Uran, arzobispo de Ljubljana. El vicepre-sidente sera el obispo de Celje, Anton Stres. La Conferencia Episcopal eslovena fue creada por el papa Juan Pablo II en febrero de 1993. (Pig. 1)
CRISIS DEL PARTIDO LIBERAL
Otros cuatro diputados del parlamento esloveno aban-donaron el bloque parlamentario del Partido Liberal Esloveno. Algunos pasaran a formar parte de los Democratas Sociales, mientras otros seran independientes. Ya antes seis diputados abandonaron las filas liberales para formar un bloque no alineado. La crisis del que fuera el principal partido opositor parece no tener fin. (Pig. 1)
;CHAU VACACIONES!
La colonia de vacaciones "Amigos en la naturaleza" de San Justo cerro su temporada 2006-2007. En el art^culo relatan lo divertidas que fueron y la cantidad de activida-des que realizaron. Desde la visita al parque Temaiken hasta un campamento en familia con kermes incluida; la diversion en el agua, donde los padres pudieron ver los progresos de los ninos en la pileta; y el festejo de carnaval donde cada grupo bailo y se divirtio a lo grande. (Pig. 3)
LA UNIÖN NOS FORTALECE
La vida de los inmigrantes no es tarea facil. Por un lado, la adaptacion al nuevo medio conlleva dificultades. Por el otro, mantener vivo el recuerdo de la patria y sus costumbres implica un gran esfuerzo. Los nacidos en la Argentina viven en una dialectica esloveno-argentina. El padre Jose nos pide que conservemos las ra^ces y acepte-mos lo bueno de la nueva tierra. El trabajo debe ser en equipo, en mutua colaboracion. Es decir, seamos fuertes y constantes para continuar como una unidad que perdurara a lo largo de las sucesivas generaciones. (Pig. 3)
LA MUJER EN LA SOCIEDAD
El hombre y la mujer, desde su creacion, son diferentes y esto permite que exista colaboracion con el otro a lo largo de la vida. As^ lo afirma un documento de la Congregacion para la Ensenanza del Catecismo. La base en las relaciones entre el hombre y la mujer no debe ser la competencia sino el trabajo en conjunto. Una caracter^sti-ca femenina es la intuicion; la capacidad por la que se interesan por el otro y lo comprenden. Esta cualidad la convierte en irremplazable dentro de la familia y para la sociedad. Juan Pablo II menciono la importancia de la mujer en lugares de decision y organizacion. El documento se refiere a la necesidad de buscar para el futuro un modo de compatibilizar el trabajo profesional con la tarea de ser madre, sin desmerecer ninguno de los aspectos. (Pig. 4.)
OSEBNE NOVICE
Umrli so: v Ramos Mejii Ivanka Marinič roj. Makovec (52); v San Martinu Ivan Siler (73); v Sloveniji Janez Bregar (76) in Kristina Podstudenšek roj. Flores Vaesken. Naj počivajo v miru!
Poročili so se: Anica Truden in Federico Almasia ter Analia Blanco in Marjan Martin Fajfar. Čestitamo in želimo obilo sreče!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj /
Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 — C1407GSR BUENOS AIRES — ARGENTINA / Telefon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / e—mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Franci Markež, Jože Horn, Marija Zupanc Urbančič, Franci Urbančič, Jožejka Debeljak Žakelj, Pavel Žakelj in Vera Breznikar Podržaj. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri pošiljanju po pošti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /
California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires — Argentina — Tel.: (54-11) 4301-5040 — E-mail: info@vilko.com.ar
Ü Sži <	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
ZEM
A
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič — Odvetnica — Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 — Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844-mpoznic@fibertel.com.ar
Slovensko zavetišče Rožmanov dom
vabi 1. aprila
NA CVETNO NEDELJO
- ob 11,30: blagoslov butaric in oljk ter sv. mašo za dobrotnike - po maši družinsko kosilo Prijave 4669-1684 in 4485-4519 Martin Fierro 4246 — San Justo
Podprimo Rožmanov dom!
IŠČEMO PROSTOVOLJCE
Samo
Eno uro ... na dan Eno uro ... na teden Eno uro ... na mesec Samo kar TI lahko DAŠ
HVALA LEPA 4669-1684 4485-4519 ROŽMANOV DOM
SLOVENCI IN ŠPORT
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 20. marca 2007	
1 EVRO	239,6 SIT
1 EVRO	1,33 US dolar
1 EVRO	1,56 KAD dolar
1 EVRO	4,15 ARG peso
	
URADNE URE
Pisarna Zedinjene Slovenije, ter uredništvo in uprava Svobodne Slovenije uradujejo od ponedeljka do petka, od 10. do 19. ure.
Prosimo rojake, da ta urnik upoštevajo!
DAROVALI SO
Zveza slovenskih mater in žena se toplo zahvaljuje ge. Emi Pogačar, ki je v dobrodelni sklad darovala 100.-kanadskih dolarjev ob 40-letnici ustanovitve Zveze. Bog povrni!
OBVESTILA
NEDELJA, 25. marca:
Občni zbor Hladnikovega doma v Slovenski vasi.
Občni zbor v San Martinu, po maši v Slovenskem domu.
Občni zbor v San Justu, po maši v Našem domu.
Tombola na Pristavi ob 15.30.
SREDA, 28. marca:
Učiteljska seja voditeljic šolskih tečajev, ob 20. uri v Slovenski hiši.
ČETRTEK, 29. marca:
Postna duhovna obnova, ob 20. uri v katedrali v San Justu.
Pletenje butaric v Slomškovem domu ob 15. uri; in še 31. marca ob 8.15 uri. Ni potrebno, da jih že znate plesti, se bomo skupaj naučile.
PETEK, 30. marca:
Postna duhovna obnova, ob 19. uri na Pristavi.
SOBOTA, 31. marca:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 1. aprila:
Cvetna nedelja, maša in kosilo v Rožmanovem domu.
ČETRTEK, 12. aprila:
Zveza slovenskih mater in žena bo imela svoj redni sestanek ob 16.30. Na programu je razgovor z dr. Juretom Rodetom.
SOBOTA, 14. aprila:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Članska večerja v Slomškovem domu.
Podjetniki, profesionalci, rojaki
Bližajo se velikonočni prazniki. Gotovo želite poslati
PRAZNIČNA VOŠČILA
svojim odjemalcem, prijateljem, znancem in rojakom. Oznanilo in Svobodna Slovenija Vam nudita to edinstveno priložnost, da na naših straneh objavite svoje voščilo in za majhen strošek pokrijete celotno slovensko skupnost. Stopite v stih z nami, da Vam zamisel osebno razložimo. Po telefonu: (011) 4636-0841 in (011) 4636-2421 Po elektronski pošti: dusno_pastirstvo@ciudad.com.ar
ali esloveniau@sinectis.com.ar Po pošti ali osebno: Ramon L. Falcon 4158, C1407GSR Buenos Aires. Velika noč je že pred vrati. Pohitite!
Ob d5-letnici Nove revije
SPET PETRA MAJDIČ
Najboljša slovenska smučarska tekačica Petra Majdič je na tekmi svetovnega pokala v norveškem Drammnu osvojila drugo mesto. V ciljnem sprintu je morala Majdičeva priznati premoč le vodilni v skupnem seštevku, Finki Virpi Kuitunen (3:08,0), za katero je zaostala pol sekunde in tako osvojila še tretje letošnje stopničke v svetovnem pokalu.
V	Oslu pa je bila na 30 kilometrov v klasični tehniki odlično tretja. Premagali sta jo Finki Aino Kaisa Saarinen in Virpi Kuitunen.
BIATLONSKA SKORAJ KOLAJNA ...
V	biatlonski karavani na zadnji postaji svetovnega pokala v sezoni 2006/07 v sibirskem Hanti Mansijsku je izjemen uspeh dosegla Teja Gregorin, ki je osvojila četrto mesto. Njen uspeh so dopolnile Tadeja Brankovič kot 13., Dijana Grudiček je bila 17. in Andreja Mali 23.
MLADI NORDIJCI NA PLANICI
Čeh Roman Koudelka je na 90-metrski napravi v Planici, ki je skupaj z Belo pečjo namesto Trbiža prevzela
izvedbo mladinskega sve-
Pesnik, esejist, prevajalec in urednik Niko Grafenauer je v pogovoru za tednik Demokracija napovedal praznovanje 25-letnice izhajanja Nove revije, ki ga bodo obeležili konec maja. ,,Ob tej priložnosti bo izšla tudi jubilejna 300. številka Nove revije. Posvečena bo Jožetu Pučniku, Rudiju Šeligu, Danetu Zajcu, ki jih žal ni več med nami," je dejal. Sicer je precejšen del pogovora posvečen političnemu udejstvovanju in življenju dr. Jožeta Pučnika ob 75. obletnici njegovega rojstva.
Grafenauer je ob 20. obletnici izida 57. številke Nove revije ocenil, da je za njeno delovanje bistveno, ,,da se je že od samega začetka sklicevala in naslanjala na to, da je ni postavila na noge nobena direktiva, ampak da je nastala na pobudo interesno povezanih avtorjev, ki v takšni publikaciji zahtevajo od
oblasti svoj prostor pod soncem".
,,Za Novo revijo ni mogoče reči, da si je kadar koli prisvajala kakršno koli preroško vlogo, pač pa je kot časopis za mišljenje ves čas kritično spremljala in označevala družbeno politično dogajanje tako na Slovenskem kot sicer v Jugoslaviji," je še povedal. Razvpita 57. številka Nove revije je vsebovala prispevke za slovenski nacionalni program in je sprožila grobo reakcijo partijske oblasti. Grafenauer se je strinjal, da je bila ta številka, v kateri je prišlo do prve resne konfrontacije s komunistično oblastjo, prelomna za zgodovino same revije.
,,O tem govori že njen podnaslov Prispevki za slovenski nacionalni program. Takrat je skupina iz okrožja Nove revije prvič spregovorila o tem, da slovenski na-ciji, če se hoče identitetno ohraniti, ne preostane nič
drugega, kot da se loči od federacije in sama prevzame odgovornost zase in nase," je razložil.
O Pučniku je Grafenauer med drugim dejal, ,,da je bil samosvoja in moralno trdna osebnost, ki se ni izogibala kritični misli o aktualnih zadevah, s katerimi se je srečaval v družbi". ,,Kot razmišljujoč človek in sociolog je zelo kmalu dojel, kakšne neumnosti in hudodelstva počne partija s svojim ideološkim nasiljem," je še povedal.
DARUJTE V
TISKOVNI SKLAD!
tovnega prvenstva v nordijskem smučanju, postal novi mladinski prvak. Češki skakalec je s skokoma 99,5 in 98 metrov prepričljivo slavil zmago.
Tik za stopničkami je pristal najboljši izmed četverice Slovencev, Mitja Mežnar (96/97), ki mu je slabši doskok za vsega pol točke odnesel bronasto kolajno. Peto mesto je v konkurenci 73 mladih smučarjev skakalcev osvojil Primož Roglič (94,5/97), med deseterico pa je pristal tudi Jurij Tepeš (93/96,5), ki je bil sedmi.
Na ekipni tekmi pa so Robert Hrgota, Mitja Mež-nar, Primož Roglič in Jurij Tepeš (981 točk) osvojili naslov svetovnih prvakov.
Za kolajne so se pomerila tudi dekleta, za novo veselje v slovenskem taboru pa je s tretjim mestom poskrbela Maja Vtič (93/90 m).
DEBEVEC S KOLAJNO
Rajmond Debevec je na evropskem prvenstvu z zračnim orožjem v francoskem Deauvillu osvojil bronasto odličje. Najboljši slovenski strelec vseh časov je v prvem delu tekmovanja z zračno puško zadel 596 krogov, v velikem finalu osmerice pa je s šestega napredoval na tretje mesto (699,2). Zlato kolajno je z novim rekordom evropskih prvenstev osvojil Rus Pri-hodčenko (700,8/599).
Z žalostnim srcem sporočamo, da je po težki in neozdravljivi bolezni umrla 19. februarja 2007 naša žena in mati
Kristina Podstudensek roj. Flores Vaesken
žalujoči: mož Janez;
sin Rene in žena Liljana;
vnuki Damijan, Štefan, Patricia, Luis in Danica
Buenos Aires — Asuncion — Ljubljana
,,Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor vame veruje bo živel če tudi umrje."
V Ameriki v Clevelandu je umrl dne 22. februarja 2007, v starosti 76 let, in odšel v večno domovino
Matija Plečnik
Za njim žalujejo:
žena Linda roj Doljak iz USA;
mama Milka Petkovšek poročena Plečnik iz USA; sinova Marko iz USA in Matija z ženo Mihaelo iz USA; hčerka Marija iz USA;
sestre: Ivanka Plečnik por. Petkovšek z možem Janezom in družina
iz Argentine; Marija (s. Agneta) iz Slovenije; ter
Jožica por. Pugel z možem Andrejem in družina iz USA; bratje Janez Plečnik z ženo Karen in družina iz USA, Jože Plečnik z ženo Ano Marijo in družina iz USA, ter Pavel Plečnik z ženo Terezijo in družina iz USA.
Hotederšica, Slovenija, Argentina, USA