R
DOLENJSKE NOVIC
Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej Z K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemôijo, Bosno in druge evropske države znaga 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in (iznanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu,
Današnji list smo poslali vsem dosedaryim naročnikom z uljudno prošnjo, da blagovole kmalu naročnino ponoviti. Posebno pa prosimo vse one, ki so še s staro naročnino zaostali, da se potrudijo, isto vposlati. Kdor pa ne želi biti več naročnik, prosimo, naj takoj prvo številko vrne; šele drugo ali celo tretjo številko vračati, je upravništvu v nadlego.
Gospodarske stvari.
Prva skrb kmetovalčeva.
Umno kmetovanjeje najtežavnejša obrt na svetu; unien kmetovalec mora biti dandanes v svoji stroki teoretično inpraktièno naobražen, a poleg tťga mora njegovo obrtovanje prevejati pravi trgovski dul). Naše kmetijstvo povzdigniti je naloga in dolžnost kmetovalcev aamili, a k tej nameri jih zbuditi in usposobiti ter jih v tem prevažiiem delu podpirati in jim iti z vsemi mogočimi sredstvi na roke, je pa sveta dolžnost vseh poklicanih činite 1 j e v.
Privedimo kmetijski stan do spoznanja, da si edino le on sam more izdatno in trajno pomagati ter, da zaman pričakuje rešitve od kje drugje. Samopomoč naj postane geslo naeili kmetovalcev, a poklicani krogi naj kmetovalca podpirajo in ga za samopomoč vzgojé.
V Ijntem gospodarskem boju premaga dandanes le močnejši in sicer gmotno, a se bolj duševno močnejši ; zato pa mora biti kmetovalec za svoj lepi poklic tudi i z ličen.
Vzgoja in pouk edino moreta naš kmetijski narod rešiti. Knako kakor se danes skrbi po mestih za strokovno izobrazbo slednjega rokodelca, tako in še v veliko večji meri se mora skrbeti za strokovno izobrazbo kmetovalčevo.
Tisti rokodelec, obrtnik ali tvorničar, ki dandanes ne pozna svojega orodja, svojih strojev, svojih sirovin, ki ne zna oceniti svojega trgovskega položaja, mora propasti. Zato propada tudi naŠ kmetovalec, ker ne pozno svoje zemlje, ne ve, kaj je rodovitnost, ne pozna Bvojih sirovin, ne pozna življenjskih pogojev in notranjega življenja domače živine in nima pojma o tržnem položaju kmetijskih pridelkov in izdelkov. Nas kmetovalec vidi, da v kmetovanju delujejo njemu neznane naravne sile in ker jili ne unié, jih spaja z vražami in udan v svojo usodo pričakuje vse le od slučaja, t. j. od dobre letine. (Iz knjige: Kmetijske razmere na Kranjskem.)
Pomen teh dejanjskih razmer postaja vedno resniši, kajti kdor je v zadnjem času čital poročila o neugodnem stanju delavskega stanu v Ameriki, o vedno večjem navalu izseljencev, o pomanjkanju novih podjetij v Ameriki, kjer bi ti dobili delo in zaslužek, o naraSea-jočem zapiranju Američanov nasproti itiozemcev ter opazoval protitok gibanja naših izseljencev, kjer se ti v vedno vecyih množinah vračujejo v staro domovino in sicer brez prihrankov, pač pa telesno izmučeni in izžeti, — in ti izseljenci se morejo šteti še srečnim, ker so imeli še sredstva za povrnitev in jih tu večinoma še čakajo, četudi zadolžene domačije — koliko veliko je pa število onih nesrečnežev, ki zbog pomanjkanja denarnih sredstev tega ne morejo več storiti, tedaj nastopa za naš kmetijski stan, ker iz tega sloja se rekrutira največ izseljencev, posebno resen čas, ki zahteva ne le resnega premišljevanja, kako pomoči temu stanu, ker tvori tri Četrtine našega prebivalstva, ampak tudi sili na vsestransko izpolnitev vseh temu stanu ponujajočih se prilik, sredstev i u podpor, katere jim dadó poklicani faktorji: država, dežela in človeška družba v namen, da se mu pomore, koja sredstva se včasih z velikimi žrtvami in požrtvovalnostjo vzdržujejo. Koristna in pametna izraba vseh teh sredstev in pomoČkov postaja pri nas tem potrebnejse in nujnejše, ker po tem protitoku gibanja izseljencev soditi, se bode dosedanje marljivo izseljevanje v Ameriko in v Westfalen sicer zmanjšalo, a Če se je doscdaj mnogim posrečilo, da so si z neizmerno pridnostjo, varčnostjo in naporom nekoliko priliranili in sedaj med našimi kmetijskimi izseljenci še kroži tako imenovani „amerikanski denar" ter 80 vsaj nekateri opravičeno zagovarjali izselitev — kazoči na te uspelie — zginila bode bržkone i ta goljufiva nada in premnog izseljenec bode z bridkim sicem v tujini tožil po domovini, dokler se naie kmečko prebivalstvo ne bode popolnoma spametovalo in se bode izseljevanje prenehalo. Zato pa, ee so si dosedaj nekateri nekoliko jjrihranili, žrtvovali bodo njih nasledniki vsaj dvakrat toliko za prevožnje, zgubo močij in časa in če se še sedaj nahaja med našim ljudstvom nekoliko amerikanskega denarja, ne bode zginil nele ta, ampak omenjeni stroški povzročili bodo silno ^beiïen položaj in pomanjkanje med našim ljudstvom. Oe tarnamo sedaj o pomanjkanju kmetskik delavskih močij, tarnalo se bode opravičeno kmalu o silni bedi med našim narodom. lu zato: slovenski kmetovalec motri toliko oprez-uejše bodočnost, uporabljaj vsa sredstva, ki ti jilt nudi človeška družba in poklicani Činitelji, tíkrbí, da sebe in svoj rod obdržis na domači grudi in napni
vse sile, (la bode nas up, Qas ponos — naša mladina dnševno in telesno dovolj krepostna, pošteno vj!t,n)iena in v kmetijstvu strokovno toliko izobražena, da se l)o(le inogU z uspehom baviti v svojem stanu! — Srcd&tvo in pomoÊ, ki jih podajajo poklicani činitelji v strokovni izoljraxiii kmetijskega stanu so: ljudska šola, nje ol>6na in posebna izobrazba, strokovne šole (kmetijski in gospodinjski zavodi, uěni teÉaji za posebne panoge kmetijstva itd.), delovanje e. kr. kmetijske družbe in njili podružnic, predavanje strokovnili učiteljev, živinoxdrav-nikov itd., strokovne knjige in poduèni spisi, izdani po veščakih, pri nas na Slovenskem neprecenljive vrednosti imajoče knjij^e družbe sv. Mohorja, strokovni časopisi, delovanje šolskih vrtov, dr e v e 9 n i C , mlekarskih zadrug, posnemanje vzgledov naprednih gospodarjev itd. Da se plodonosQO izkoristijo ti blagi pomočki, bodi prva skrb vsakega kmctovalca, ki je družinski oce, da se: 1,) tesno oklene šole ter da ne pošilja samo zato svoje otroke v šolo, ker to postava predpisuje in ker to pri sosedih vidi, ampak da pazi in podpira najizdatneje šolo in njili učitelje; '2.) da po s voj i h močeli i n raz mer ali skrbi za strokovno izobrazbo v kmetijstvu tistih svojih otrok, ki se bodo v življenju pečali s tem stanom; 3.) da sam z dobrim vzgledom gospodari; 4.) da se rad udeležuje str o k o v n i li predavanj, tičočih se kmetijstva; 5.j da je po sredstv^ih svojih naročen na enega ali več stro k o vni 11 listov in da si nakupuje knjige, katere podučujejo o kmetijstvu; G.) da sam prebira te knjige in časopise, da pa tudi skrbi in vabi svoje o d r a š c e n e otroke, da glasno oiî po-nujanih prilikah prebirajo take knjige sebi in drugim v poduk; 7,) da jc član vsaj c. kr. kmetijske družbe itd. Te zaliteve sedanjega Časa naj ti bodo prva skrb, slovenski kmetovalec, če si hoČeš sam pomagati in svoje naslednike v gospodarstvu teoretično in praktično v kmetijstvu izobraziti, v tem obstoji samopomoč in tako uvedeno postopanje bodi ti smer tvojega delovanja kot napreden kmetovalec in družinski oČe, ker edino vzgoja in poduk moreta rešiti tel)e, kmetijski stan, in veeloti naš kmetijski narod!
Politični pregled.
Delegacije so se sešle 15. m. m. Po pozdravu predsednika barona Grautscha, ki je Nj. Veličanstvu zatrdil ljubezen in zvestobo, bral je cesar obširen prestolni govor. Spominjal se je najprej v prisrčnili besedah smrti velikega papeža Leona .XIIL, ter potem orisal položaj raonarbije kot jako ugoden. Dotaknil se je precej obširno tudi macedonakega vprašanja in povdarjal, da si prizadeva Avstrija zajedno z Rusijo kolikor mogoče mirnim potoni resiti to pereče vprašanje, a ne namerava podpirati vstaŠev. Srbiji želi cesar, da se pod novim kraljem dežela očvrsti in okrepi. Potem je cesar nagovoril vse delegate. Med njitni tudi poslanca dr, Šusteršiča. Grovor se jc takole razpletel: Cesar: V deželnem zboru kranjskem so se pripetili Jako burni prizori. — Šusteršič: Da, Žalibog, Veličanstvo! Nas ne veseli, da se moramo bojevati na tak naČin, a bojujemo
se po patrijotičnem geslu : Vse za vero, dom cesarja. Cesar; Pa prepirate se preveč med sabo in tako v deželnem zboru ne pride do miru, kar je gotovo škoda. Šustersič: Glavni vzrok je postopanje deželne vlade, ki nas je prisilila k tako radikalnemu postopanju. — Cesar: Saj Vam deželna vlada vendar ne stori ničesar. Šuštcršič: Deželna vlada se je, Žal, vdinjala v službo izvršilnega organa takoimenovane večine deželnega zbora, ki pa je pravzaprav le manjšina. Tako je ogromna veČina v deželi prešla počasi v radikalno-opozicijonalno strujo. Nas boli, da se moramo bojevati v tako radikalnih oblikah. Pa saj smo svarili že pred leti. ■— Liberalni^ listi slovenski so vsi kar ob sapo, da se je upal dr. Šustersič resnico povedati tako odkrito Nj, Veličanstvu, in podtikajo dr. Šusteraiču vse mogoče namene. ICdo vendar ne sprevidi, da nam je vlada na Dunaj« in v Ljubljani neprijazna. Saj je to takorekoč državni sistem v našili dneh: boj Slovanom. To je očitno dejstvo, katerega ni mogoče utajiti, katero smo že često povdarjali in z dejstvi pojasnili. — Ko bi bil kdo drng imel toliko poguma, bi ga liberalna stranka v zvezde kovala; tako pa ne more najti dosti besedij, da bi uničila vpliv onih besedij na javnost. — Jako razburjeno je cesar tudi govoril s češkim poslancem dr. Kramarem. Trajal je skoro četrt ure in bil 7xlo živahen. Dr. Kramar je prav slišno rekel vladarju: Veličanstvo, to nI resnično ! Veličanstvo so slabo informirali ! Jako razdražen je bil cesar radi češke obatrukcije, a dr. Kramarje preavitlega cesarja zagotovil, da je bo takoj konec, kakor hitro dobe Cehi svoje pravice, zlasti vseučilišče na Moravském. Saj ne zaiitevajo druzega, kakor kar jim gre. Ciidno pač: Ko so Nemci delali obstrukcijo in ž njo dosegli, kar so hoteli, ni bilo pol toliko vpitja. Ko pa se Slovani posltižijo istega orožja, torej store samo kar je Nemcem pomagalo, je pa taka reč ! Naj je vlada ukrotila nemško obatnikeijo in mir bi bil !
Nadvojvoda Rainer je obhajal 20. m. m. sestdeaet-letnieo svoje vojaške službe. iJcsar mu je pisal tem povodom lastnoročno pismo, popoludne pa obiskal jiibilarja.
Imunitetni odsek ogrskega državnega zbora je sklenil izročiti poslance Ugrona, Csavolszkega, Jan-kovicha in i^jiitviisa. LTgron je obtožen, da je neko hranilnico s krivo mcnjico osleparil za 200.000 kron; Csavolszky je poneveril svojemu tovarišu menice za 17.000 kron; dr. Nessi je poneveril nekemu svojemu klientu (»04.000 kron; Jankovich je odnašal zlatarjem dragocenosti z obljnbo, da jih bo plačal aH vrnil, a ni storil ne prvega ne drugega; Eotviis je obdolžen, da je ponaredil v hranilni knjižici znesek za 7200 kron. To so poslanci takozvanega „viteškega" naroda. Sicer je na Ogrskem mir sedaj. A kako dolgo? Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand je baje rekel: „Na Ogrskem ne bo prej miru, dokler tja ne prikorakamo." Ima prav visoki gospod.
Med Italijo in Avstrijo se je zadnje tedne, predno neha trgovinska pogodba, razvil živahen trgovinski promet. Iz nase države prihaja velika množina konj in lesa. V Vidmu je bilo samo en dan izloženih 4000 voz lesa, ki je prišel s Kranjske in Koroake. Se silnejŠi je uvoz laikih vin v našo monarhijo. V 15 dneh Je prišlo 120.000 hektolitrov vina iz južne Italije in 100.000 hektolitrov vina iz Sicilije v Avstro-Ogrsko. y^Sí slučaj, da se trgovska pogodba med našo
in italijansko državo razruši, pripravlja vlada v Rimu kraljevi odlok, v katereui doloèa carino 1 8 lir za voz lesa in 100 fraukov za vsakega konja iz Astro-Ogrske. Uazuii tega bo določena carina za kovinsko in stekleno blago 8 Oeskega, kože, pivo itd. Odlok bi stopil v veljavo takoj z novim letom.
Škof Strossmayer je precej nevarno obolel, a se mil je zdravje že povrnilo.
V Bosni dela Avstrija velike vojaške priprave ; do 7. aprila t, 1. bo tam doli zbránili 53 bataljonov vojakov. Diši mar po vojski ?
Srbskemu kralju Petru se je posrečilo vsaj nekoliko pomiriti kraljeve morilce in Jih odstraniti, ker BO zahtevali najvišje državne službe. A pravega miru še ni.
lled Japonsko in Rusijo se morebiti vname vojska zaradi polotoka Koreje. Japonska je že popolnoma pripravljena, lltiaija se ne.
liste; k.
v RIM!
Kapitol,
Slovesnosti v sv, Petra cerkvi so nas zares utrudile. Navdušenje in vsakovrstno preseneèenje nam je za tisti čaa pa6 pregnalo iitiiijenost, a ko smo sedli za mizo, tulili smo pošteno v iiogali tistih ' dolgih 6 ur, katere smo stali v gosti gnječi, Z ozirom na to je vodstvo našega romanja tisto po-poludne dalo na prosto razpolago. Naj gre vsak kamor hoče in ve in zna in če se niu ljubi, Zjutraj smo videli poglavarja cerkve Kristusove in njegovo zmagoslavje, popoldan pa sem si namenil ogledati sredisče, srce iu zibel one velike moči, na katere razvalinah je cerkev tako mogočno vscvetela po dolgotrajnem hudem boju. »Sklenil sem poiskati kar na lastno pest kapitol. Kaj za to, Če sem utrnjen ; čas je zlato in v Rimu nam je bivati samo sedem dnij, in videti je veliko, veliko. Toraj hitimo!
„Gre kdo z mano?" „„Kam?"" „Na Kapitol in Forum." „„Kaj je to Kapitol, kaj Forum?"" „Vam bom tam povedal." in šlo nas je več. Na prav izvrstnem načrt« mesta Rima sem prej dobro proučil pot tja, in šel. In srečno smo prišli prav pod grič. Kapitol je namreč jireeej visok grič sredi Rima. Tti gori stal je v starodavnnsti tempelj najiiSjega rimskega malíka Jupitra, tu bila posvetovavnica in prva državna palača rimska, torej vrhunec in središče verske ter posvetne oblasti. Gotovo znamenit kraj, o katerega nekdanji veličastnosti imamo komaj malo pojma, ko gledamo silovite preostanke teh in drugih poslopij.
Pod gnčeni je mal trg, na katerem stoji lep vodnjak, postavljen 1, 1688 od papeia Siksta V, Pred seboj imaš ka-pitolinski grič lepo razgrnjen, vrh njega je na desni palača, v kateri liranijo umetnostne in starinske stvari, na sredi je palača starešinstva, na levi muzej in višje zgoraj ceikev imenovana „Santa Maria Araceli". Tu moram nekaj dodati. Kapitolinski grič ima namreč dva viha, na višjem je sedaj imenovana cerkev, na drugem nižjem pa na desno je neka palača „Caffiirelli". One tri prej imenovane palače pa Me na majhni planoti med obema vrhoma.
Po treli potih se pride na griČ. Srednja pot, prične se med dvema ležečema levoma, vzd'guje se polflgoma v širokih astaUovanili stopnicah kvišku, na desno se labko pelješ, na levo pa vodi lií4 mramornatih stopnic do cerkve Araceli. Idimo danes po srednji, ki jo je dal napraviti papež Pavel 111. 1. 1636.1 Ob obeh straneh so prekrasni nasadi : palme, pinije, lavorika in drugo južno rastlinje prav lepo bujno zeleni. Mali) pod vrhom na levi je v neki z omrežjem zaprti duplini " volkulja, poleg pa orel. Pripovedka pripoveduje, da sta Rim u.stanovi]a dvojčka Romulus in Remus. Nju mater je bil dal sovražen kralj živo ])okopati, a dvojčka v jerbasu vreči v vodo, EeŠena sta bila čudovitim potom in volkulja
ju je dojila, dokler se nista okrepila. To je kajpada bajka, pa ima svoj pomen, a o tem pozneje. In v spomin na to rtdev isti gajbi volkuljo. Orel pa je bil vedno znamenje nmske oblasti. Bojna znameuja so bik v:(a okrašeno z orli. Tudi to ni brez pomena. Pa le dalje sedaj !
Oi) vbodu na kapitulinski trg stojite dve stari sohi Kastorja in Poluksa s svojima konjema. Poleg je še več drugih starodavnih spominkov, kakorcesarja Konstantina in njegovega sina. Sredi trga stoji jako krasno izvršen spomenik iz (nekdaj pozlačenega) brona, ki kaže cesarja Marka Avrelija na konju, kako z roko svetu napoveduje mir, dobrotljivost in miroljubnost brati mu je tudi na lepem moškem obrazu. Ta spomenik je še preostanek starih rim.skih časov. Sem ju je dal prenesti Pavel III. K palači starešinstva (tu je mestna uprava in mestna dvorana) vodijo prekrasne stopnice, pod katerimi je velika vodna skupina, „Nil" iu „Tiber" (ilve podobi) ob straneh „Rima" izlivata obilo vode. Oboje, stopnice tn to skupino. Je napravil sloveči Michelangelo, Sredi iz palače starešinstva se dviguje precej visok štirioglat stolp. Obe palači ob straneh imate spodaj široke lope na mogočnih stebrih. Tu se hranijo zlasti izkopine, ki jih vedno in vedno dovolj najdejo krog Rima ali pa v Rimu samemu, kadar kaj kopljejo.
Na levo poleg palače starešinstva vodi pot na Forum.
__(Palje.)
Slabi časniki.
S|)iaitl J. M. Alktiiejev.
Stric na Gorenjskem me je večkrat vabil naj ga obiščem na njegovem domu. Jaz sem mu leto za leto obljuboval, ali vselej so me opravki zadržali. Lani, bilo je meseca avgusta, odločil sem se vendar enkrat in ga obiskal.
Ostal sem pri njem dva tedna. Bili so to zame kaj lepi dnevi in nikdar mi ne bo žal, da sem ga pošetil. Skoro vsak dan sva šla s stiicom na kako bližnjo goro, ali pa me je peljal v kak lep kraj, kakoršnih je obilo po Gorenjskem, Ta čas mojega bivanja pri stricu pa sem tudi zvedel to povest, ki sem jo tu ob kratkem napisal. In sicer sc je zgodilo tako-le:
Nekega dne proti večeru sedel sem na stričevem vitu. Bil sem utiujen, kajti malo poprej sem se vrnil z dolgega pota. Ko sem tako sedel in gledal na kup otrok, ki so se poleg mene igrali, pridirja po cesti voz in se ustavi pred hišo. Na vozu je sedel postaren kmetski človek, ali bil piecej gospcski oblečen in takoj sem si mislil, da mora biti kak premožen posestnik kje iz bližine.
Ko me je zagledal pozdravil me je prijazno in odšel potem v hišo. Domači hlapec, ki je konja vzel v oskrbo mi je povedal, da je to bogat kmet iz tri ure oddaljene vasi Hiušice in da je prišel najbrž po kakem opravku k stricu. Jaz nisem potem več dalje povpi'aševal, in sem sedel naprej na vrtu. Toda Čez slabe pol ure prišla sta stric in oni, ki se je poprej pripeljal, na vrt k meni.
„To je moj nečak," dejal je stric onemu. Vstal sem in podal roko.
„Jaz sem Jože Lenič, posestnik s Hrušice," predstavil se
mi je
Sli smo potem vsi trije v vrtno uto in tam med raznimi pogovori spraznili nekaj kozarcev vina, ki ga je prinesel stric. Ko pa se je potem Lenič odpravljal domov, povabil me je, naj ga obisčem jutri.
in res sem se napotil drugi dan v Hrušico. Lenič me je prijazno sprejel in pogostil, kar je le mogel. Potem sva šla malo po vasi pogledat, in pelj«! me je nazadnje na pokopališče. Tam mi pokazal ob zidu kapelice lep spomenik iz kamna, Z napisa sem razvidel, da je t« pokopan neki župnik, ki je bil poprej na tej fari. Spodaj pa je bilo napisano: „Ta spominek so postavili svojemu dušnemu pastirju župljani, ki so mu storil toliko krivic."
„Kaj pa to pomeni", začudil sem se jaz, ko sem to prebral.
Nekako bridko se je nasmehnil moj spremljevalec in odgovoril :
„Úe hočete poslušati vam povem povest, s katero je v zvezi ta spomenik,"
„Le povejte," silil sem ga jaz.
„Pojdiva malo gori in doli po pokopališču. Iu povem vam."
Jela sva se prehajati med grobovi in Lenié je jel pripovedovali,
„Pred leti bil je tu v naši fari blag in dober gospod župnik. Rnd je imel nas župljane in mi smo imeli njega, kajti z besedo ňi dejanjem nam je koristil. Dobra dela iiaiu Je, da rečem ob kratkem, skazuval kakor je mogeL Daleć okoli je bila znana njegova dobrohotnost. Sioer sami veste, da so duhovniki nas blagor, ali ta naš gospod je bil dobra duša, da bi težko našli njemu enakega.
Pred leti pravim, je bil tu tisti dobri gospod župnik, zdaj že potivn, na tem pokopališéu. Naj vživa večni mir, ki si řa je prisluži] na tem svetu. Dolgo smo Živeli žnpljani v složnoati in ljubezni z njim, ali naenkrat so se razširili, jaz sam ne vem kako, v našo tiho zagorsko vas pogubni slabi časopisi, v katerih se je toliko zabavljajo Ďez duhovnike. Sam £rni, povem vam, nas je moral naudati takrat, da smo brali te Časopise in nalezli amo ae polagoma tistega duha, ki je vel iz časopisov.
„Dali smo se premotiti od tistih zlovražnih besed, ki so pisali na papir oni brezverni in malovredni nasprotniki dn-hovnov. Premotiti smo se dali, in ne, da bi pomislili, koliko dobrot z besedo in dejanjem nam je izkazal že naš gospod župnik, jeii smo ga a')vražiti, ieš dobro se mu godi se vse premalo nnm deli dobrote, lahko bi ša več. Saj praviin, sam črni nas je obsedel. Le malo jih je ostalo župnikovih privržencev, drugi smo mu bili vsi nasprotni. In vse to so učinili tisti časopisi, Oj, da bi jih ne bilo nikdar k n&ml
Gospod župnik je bil seveda žalosten in prizadeval si je veliko, da bi nam dokazal našo zmoto.
Nek) nedeljo je imel pridigo in še danes se spominjam kako je govoril :
„Ljiibi moji!", dejaJ je, „čemu me sovražite? Ali nisem bil z vami vedno dober? Ali nisem skrbel za vas? Čemu toraj to .sovraštvo in ta prepir. V imenu Kristusa, prosim vas, spoznajte svojo zmoto in živimo zopet v ljubezni kot poprej."
Tiiko je govoril gospod župnik in mi smo poslušali. Ali te besede nas niso ganile, ostali smo trdi kot kamen, mrzli kot led. Bili smo od dtie do dne hujši nasprotniki in iskali smo, kako bi ga mogli ćesa obdolžiti in ga ogrditi pred svetom. Ali našli nismo napake na njem. Moj B'.>g, česa pa smo hoteli obdolžiti njega, ki ima tako dobro zlato srce? Ali takrat nisino mislili nato, bili smo zaslepljeni in podivjani.
Župnikov najhujši nasprotnik pa je bil njegov lastni brat. Ta je bil poprej bogat kmet, ali v tistem času, ko se je to godilo, že popolnoma obubožan. Pijančeval je namreč in igral po gostilnah ter kmalu pognal ves denar. In ko je tako zapravil svoje imetje in se mu je trdo godilo, mislil je, da je tega kriv njegov brat župnik. Zlasti S'j ga tisti slabi in brezverni časopisi utrdili v tej misli, lu vendar mu je njegov brat dvakrat rešil liiâo s tem, da je poplačal vse dolgove, ali ker se je ta vedno ziova zadolžil, mu je oitegnil podporo in mu le tu pa tam kaj dal. In prav je imel gospod župnik, čemu bi pijanca podpiral.
Ali lahkoživemu njegovemu bratu to ni bilo všeé in zato ga je sovražil. In tako se je tudi on z nami drugimi trudil, da bi kako ogrdil gospoda župnika. Ali saj pravim, česa smo ga hoteli obdolžiti?
Nekega dne so prinesli v našo vas budo pobitega turista. Poškodoval se je namrež, ko je lezel na visoko goro tu v bližini nase vasi. Spravili so ga v hiso župnikovega brata in poklicali so župnika, da mu je prinesel zadnjo sveto popotnico. Po noči je umrl oni turist, bil je od nekod iz Laškega.
Še v zadnjem hipu izročil je urairajoôi župnikovemu bratu ves denar, bilo je nekaj tisočakov, proseč ga, naj ga odda župniku, ter mu povedal kara naj ga pošlje. Ali župnikov brat — Jožef mu je bilo ima — bil je malovi'eden človek. Ko je začutil toliko denarja v svoji roki, polastila se ga je želja, da bi bilo vse to njegovo in obdržal ga je. Takoj takrat pa, ko je oni umrl, tekel je po svojega brata župnika, naj pride k mrliču. Župnik je res prišel in spraševal brata, če mu je ta človek pred smrtjo kaj naročal. Ali ta je rekel, da nič in je potem pustil župnika samega dolgo časa t sobi pri mrliču, in a strašnim namenom, češ, da bi ga iahko obdolžil kot tatu, Če bi prišla pravica tatvini na sled.
In sodnija je res zasledila tatvin,,, ter jela poizvedovati po tatu. Tedaj pa je šel Jožef v sodnijo in obdoliiil brata župnika kot tatu. Rekel je, da je on tisti čas, ko je bil župnik sam pri mrliču, sedel v sosednji sobi in da je začul žveuketati denar. Pristopil je k vratom in gledal skozi špranjo v sobo ter videl, da je župnik izel mrliču iz obleke denar ter ga spravil.
Potrdil je to s prisego. To laž je tudi razodel nekaterim sovaščanom, župnikovim nasprotnikom, toda ti, mesto da bi ga naznanili oblasti, so bili tega silno veseli in so se ti sami zvrnili vso krivdo na župnika.
Ta se je zastonj zagovarjal in opravičeval, prisega je govorila zoper njega in zaprli so ga.
Hej, kakšen vrišč so zagnali nasprotniki, vsi časopisi so pisali in pisali o tem.
Ali kazen božja dohiti vsacega, tako je tudi Jožefa, — Nekoč se je v pijanosti izdal, da je ukradel denar, in takoj je bil ovaden in zaprt, Í njim pa tudi nekaj drugih vaščanov, ki so po krivem dolžili župnika.
Gjspod župnik je bil seveda takoj oproščen, ali vse te krivice so ga tako potrle, da je hudo zbolel in umrl. Ali, pomislite, v svoji oporoki je zapustil naši fari, ki mu je prizadela toliko žalost in nesrečo, zapustil je ogromno svoto prihranjenega, sebi odtrganega d-ínarja; tudi svojemu bratu je prisodil toliko, da smo ga šteli takoj med najbogatejša.
Pomislite, gospod moj, toliko je pretrpel od nas blagi Župnik, ali vendar nas je tako ljubil, ljubil nas svoje sovražnike, Kako lepo se je držal v tem oziru Kristusovih besed. Vprašam vas, more li kdo diiigi tako lepo ravnati, kakor le katoliški duhoven."
Tako je sklenil svojo pripoved Lenič in ravno sem hotel nekaj reči, ko se je hipoma vstavil iu dejal: „No, in mogoče vas bo mikalo zvedeti, kdo je njegov brat?"
„Da, da", odvrnil sem hitro.
„Jaz sem, jaz", dejal je bolj tiho L^nič.
„Vi?" začudd sera se jaz in meril od nog do glave po-starncga moža.
„Da, jaz. Ziprt sem bil potem nekaj let in ko sem bil zjpet svoboden, opomogel sem si z denarjem svojega preganjanega brata. Moj Bog, vi ne veste, kako mi je hudo pri srcu, kadar se spomnim tistih dogodkov. Toda menda mi bo odpuščeno,"
In zjokal se je Lenič pri teli besedah, jaz sem bil ganjen od tega pripovedovanja in nisem vedel, kako bi tolažil starca.
Tisti hip prišel je mimo grobar.
„No, France", vstavil ga je L-inič, „temu gospodu ta sem povedal vso dogodbo z ranjkiua gospodom župnikom. Kaj ne, France, to je vse resnično?"
„Tako in nikakor drugače. Le verjemite ran, kar vam je povedal. Sicer nisem slišal, kako vara je pripovedoval, ali vem, da se lagal ni," odvrnil je grobar.
„Oh, saj ti veš, kako je bilo, srečen pa si ti, ki si bil ta čas na župnikovi strani.
„Da, to je res, da sem lahko vesel, saj nimam pekoča
vesti.
In ker sta me tu ravno vstavila, menda ne boste hudi, mladi gospod, da vam povem nekaj. Spoznali ste iz te povesti lahko: Nikdar ne preganjati duliovnikov. Duhovniki so naŠ največji blagor, ker skrbe za dušno in telesno našo korist. Oni so božji nam^istniki in njih ravnanje je vselej pravo. In da se človek proti temu ne pregreši, mora sa varovati. Pred vsem se mora ogibati slabih in pogubnih časopisov, ki zabavljajo Čez duhovne iu čez sveto vero, ne da bi pomislili, koliko koristi to dvoje Človeštvu.
Sveta vera je naš« tolažba, naša luč in pot, po kateri pridemo v večno življenje. In na to pot napeljujejo nas duhovniki in zatoraj jih moramo ljubiti in se jim pokoriti.
Poglejte, toliko krivico je storila naša fara prejšnjemu gospođu župniku, ali vendar ji je ta zapustil v oporoki obilo denarja, da si je mogla zidati šolo, kupiti brizgalnico za ogenj in preskrbeti občinske reveže.
Poglejte, tolika ljubezen",
„Da, prav govoriš", pritrdil mu je Lenič.
Grobar pa se je obrnil k meni in rekel :
„Tako Je, gospod, mladi ste in ne poznate sveta še dolini. Toda zapomnite si moje besede. Veliko nasprotnikov ima svetil cerkev in njeni duhovniki, ali pogubili je ne bodo. Mi kmetje smo Se vedno dobri katolićaiii in vemo, da duhovnik skrbi za naš blagor In ne kričaSi po tistih unmzanili íasoiíisih. Veste, slab Ćasnik je »a kršćanskegd človeka kakor slana za cvetlice. Poglejte, Leniča je takrat tisto slabo berilo tako podivjalo, da se je toliko pregrešil pioti župniku in to proti svojemu lastnemn bratu. S slabimi, brezvernimi časopisi proó, ker oni so polni laiii iti hinavšĚiue.
„Tedaj pa z Jiogom, ohranitd moje be.sede v srcu." — Tako je rekel grobar in se poslovil, midva z LeniĆem pa sva ilosla s pokopališka na njegov dom, kjer sem ostal do pozne iioéi.
■■-^SSi«—
l'iSe se nam:
Javni siiod kat. pol. društva v Novem mestu. Dne ao. decembra m. 1. se je vršil javni ljudski shod v dvorani rokodelskih pomočnikov, katerega je priredilo katoliško politično društvo za Dolenjsko pod predsedstvom gospoda Anton Kokalja. Dosli 90 trije gg. govorniki iz Ljubljane, tudi domaćih se je nekaj oglasilo. Veleč. gosp. dr, Evg. Lauipe je govoril o političnem položaju deželnega zbora in sploh delegacijskih za-stopov. Pojasnjeval je iz obrtnega stilišča, kaj bi se vse lahko storilo v korist obrtništva, če bi imeli zastopniki res kaj srca za malega obrtnika, rokodelca, posebno po mestih bi se ne smelo tako prezirati obrtnikov ob vsaki priložnosti, ko bi jim lahko marsikaj koristili, le ob vnlitvali se jiii predobro spominjajo in premote z praznimi obljubami. Pujasneval je z statističnimi podatki krivice, ki se gode Jio zastarelem, volilnem redu za deželni zbor, kakor za trgovsko obrtno zbornico, mest-jamom iu obrtnikom. Pozabil tudi ni omeniti največje sramote za slovenski narod, katere osnovatelj je novomeški poslanec dr. Tavčar, kateri pa ni imel poguma isto na zadnjem shtdu omeniti, kakor se tudi ni domislil omeniti mestjanskili ■obrtnikov. R^di slednjih mu ne štejemo v zlo, ako se maščuje nad temi, ker ga niso vsi volili, resnica pa je, da so ga vsaj nekateri; vsled istih bi moral vendar za vse enake dolžnosti kot poslanec kazati, preziranje vendar ni na mestu. Če bi on deloval res za koristi vseh voUlcev, bi mu v poznejši dobi vsiij nekateri zvesti ostali, tako pa je zgubil ves upliv še pri teh, ko 80 ga volili zadnjič. Prav dobn> je rešil svojo nalogo tudi veleč. gosp. dr. Krek, kateri je z vso odkntosi'Čnostjo <idpi! predate svojega obširnega uma o socijalnem vprašanju, ki so neprecsnljive važnosti za obrtni stan. Pojasnil je pogubna načela velekapitaiistov proti malemu obrtniku. Kazal je pot, po kateri ja slednjim hoditi, da se na ta način yzdrže na sedanji stopnji, priporočal je zadružništvo, ker le v organizaciji je mažno se y bi'an postaviti nenasitnemu malolin. Priporočal je posebno, da se naj vstanovi obrtno sodišče v Novem mestu, ker bi bilo velike važnosti za celi okrožni okraj, v katerem naj bi razsojevali uradniki ki so zmožni soditi v obrtnih zadevah, pri tem bi imeli odločivno besedo vesdaki obrtniki. Marsikateri od obrtnikov je že iz lastne skušnje sprtvidel, kako se rešujejo sodnim potom obrtne razprave, Hočeš, nočeš, imeti moraš advokata kateri pa večkrat tako malo razume, kakor sodnik sam. izid je največkrat ta, da zgubiš pravdo in stroske imaš plačati za advokata, ki je bil brez pomena zraven pri razpravi. Obrtna sodišča tudi po drugih niestili jako dobro delujejo na korist obrtnikom. Enak predlog so stavili katoliško-narodni poslanci svoj čas v deželnem zboru, katerega so pa liberalci pokopali. (Žalostno.)
Poročal je dalje, da je preosnova šolstva v strokovnem smislu, čez vse potrebna, za katero se potegujejo katol. - narodni poslanci, zahtevajo tudi, da se osnuje «brtno-strokovna šola za Novo mesto. (Poslanec Plantan je iste obljubil v Krškem, katera bi bila na meji dežele, po njega mnenju bolj potrebna, nego tu v središču Dolenjske.) Poročal je aa marsikaj imenitnega, ki bi pa bilo preveč obširno za list. Omenim naj se to, da je, na interpelacijo enega tukajanih obrtnikov, kako si on misli kot veščak soeijalnega vprašanja, o volilni preosnovi, v kratkem pojasnil, da revni danes primeroma več plačuje bremen z^ to malo, kar dobi in zahteva od države, nasprotno ko bogatin dobi vsega, kar si poželi, vriiu tega mu mora revni zastaviti vse moči, da se mu bogastvo množi
in konečno, če je treba, tudi svoje življenje staviti v nevarnost, da se bogatinu ne skrivi las na glavi. Krvni in neposredni davek, katerega delavstvo plačnje, je neiznosno breme, ki ga komaj zmaguje, zato pa sme zahtevati več političnih pravic od države, kateri oni najdražje žrtvujejo, to je svoje življenje, če bi bilo treba. Država naj jim za te usluge da vsaj, kar je povsem pravično, vsem enako volilno pravico. Gospod Ivan Kregar trgovsko-obrtne zbornice svétnik, je govor 1 o obrtni zbornici, ter v pravi luči pokazal, kake krivice se gode po napačnem volilnem redu, po katerem imajo prednost tovarnarji, vele-trgovci in drugi mogočneži, veČino v zastopn. Dokazal je resničnost krivice, katero je napravila pri zadnjih volitvah liberalna stranka s tem, da je sestavila liste kandidatov tako, da je bila večina na liberalni strani, da je Icije volila iz svoje srede zastopnika, ne od trgoycev, ne od obrtnikov. Dokazal je gorečnost liberalne stranke do malega obrtnika tudi s tem, da je celih pet zastopnikov malega obrtništva, drugi vsi so tovarnarji in trgiivci, katerih je večina na Gorenjskem, tako, da ima samo mesto Kranj tri zastopnike iz svoje srede, med tem, ko cela Dolenjska, obstoječa iz treh trgov in sedmih mest, nima enega zastopnika. (Ali ni tukaj tudi vzrok, da je tako malo industrije na Dolenjskem? katera se bode gotovo še bolj zmanjšala, ako bodemo imeli tako malo zastopstva v tako važnem zastopn za obrtnijo splob ) Predsednik obrtne zadruge D. Frančič povdarja v kratkih potezah, kako slabo se godi posebno obrtnikom,. Vlada vsakemu stanu raje pomaga in vstreže, nego obrtniškemu, radi tega naj pokažemo enkrat tudi mi, da je naše potrpežljivosti konec, da ne bodemo več samo prosili, pač pa zahtevali, ker je naša dolžnost. Akon as vlada ne pozabi, kadar je treba davke plačevati, naj tudi nas ne pozabi, kadar smo v nevarnosti pred nenasitljivim žrelom vele-kapitala I	(Dalje sleili.)
Iz Boštanja. Veselo in srečno „novo leto" si nsoja prav od srca voščiti vsem Č. bralcem in naročnikom „Dol, Novic", novok. s. „izobraževalno" društo boštanjsko. Novo ustanovljeno k. s. „izobraževalno" društvo v Boštanji, je imelo 16. decembra dobro obiskan sliod, na katerem je pristopilo precejšne Število novih članov. Shod je otvoril predsednik društva, in v primernem nagovoru pozdravil navzoče. Nato je imel govor domaČi gospod župnik, in v kratkih jedrnatih besedah razlagal, da prava omika in izobrazba, je mogoča le na podlagi katoliške vere. Potem pa je preč, g, L Smolnikar natanko razložil v lepem govoru, namen in pomen društva. — Hvala lepa! — Pred par meseci dobili smo novega gosp. orglavca. Resnici na ljubo moramo reči, da smo prav zadovoljni z novim orga-nistom in pevskim zborom,
S 1. januarjem vzame k. s. „izobraževalno" društvo, prostrano sobo gosp, Liparja v najem, ker se je število članov zdatno pomnožilo.
L«po darilo smo dobili letos za „Miklavža" ; novega g. župnika. Božično darilo je sicer tudi lepo, pa ga nismo tako veseli, ker je mrzel sneg.	—p—
DomaČe vesti.
(Zlato sv. mašo) praznoval je prav na tihem mnogo-zaslužni frančiškan preč. g. pater Pacifik Fister dne 27. m. m. Dal dobri Bog še mnogo zdravih let!
(Odlikovanje.) Naš rojak, akademični slikar Anton Ažbe, ki ima slikarsko šolo v Monakovem, je dobil od našega presv. cesarja vitežki križ Franc .Tožefega reda.
(UČiteljs^ke vesti.) Gospa Matilda Gebauer je prestavljena iz Smarjete na dekliško ljudsko šolo v Novem mestu, učiteljica na isti šoli, gdč. Hedviga Rosina je stopila v stalni pokoj.
(Občni zbor) „Dol, pevskega društva" vršil se bode dne 9. jan. ob 8. nrl zvečer v pevski sobi „Narodnega doma". Ce bi ta ne bil sklepčen, sklepalo se bode pol ure pozneje pri vsakem številu navzočih.
(Vojaško veteransko drnstvo za Dolenjsko v Rudolfovem.) Predsedništvo c. kr. deželne vlade v Ljubljani je vsled naredbe z dne 17. decembra 1903, st. Ii279/Pr pravila „vojaško veteranskega drnštva za Dolenjsko" s sedežem v Rudolfovem, po vsebini predloženih pravil, potrdilo.
(D o se 11 e tn ico) praznuje z dHiiašnjim dnevom bolnica usmiljenih bratov v Kandijt. Natančno poročilo v ète-vilkah izšlo bo svoječnano, za dfTies (uneiiiiiio le prav na Icralko
V teh niinolih letih je imela bolnica prebiti prav hude čase, ki so konventu, zlasti preč, o. prijorju, stavili zares sive lase v glavo. A nesebična, vzvišenemu poklicu zvesta delavnost ČČ. usniiljeniii hratov ulrdila je zaupanje uajííii-ših slojev v ta ugledni zavod. O tem priča od leta do leta iiaraííčajoĚe število bolnikov, katerih je bilo v uiinoleni desetletju nad 10,100. Ko bi razmerno iie bilo raslo tudi število dobrotnikov in podpornikov, bi ImIo pač ii?i)iogoče storiti toliko dobrt-ga v prid boljifga človeštva. Res je le, da je b:lo dobrotnikov pač le premalo: neumorno delavnemu g. p. prijurju često ni ostalo nič drugega v kasi ko — zaupanje v Bugs, v katerem tudi nikdar ni bil osramočen. Vedno mu je v skrajni sili Bog naklonil diibrotuikov ! Da bi bilo tako tudi zanaprej, to je naša iskiena želja. Ob desetletnici na) se vsa Dolenjska spomni, kolike hvale je dolžna svojega imena res vrednim usmiljenim bratom vKaudiji. Vsakdo biez lazlike je našel v tej dobrotni hiSi olajšave, naj se je vsakdo spomni letos prav izdatno !
(Katol. društvo rokodelskih pomočnikov v Novem mestu) priredi ti. januarja o pol» 8. uri zvečer jako mično božično igro s petjem in domačo zabavo.
(V župniji Novo mesto) bilo je minulo leto rojenih 53 otrok (26 raoâkeffa in 28 ženskega spola). Porok je bilo 21. Umrlo jih je 39 tukaj, (2 drugod), izmed teh 17 moškega, 22 ženskega spola. Od 1. — 10. leta jih je nmrlo 13, od 20. — 40. — 1, od 40. — 60. — 2, od 50. — 60. — 6, od 60. — 70. — 9, črl 70. — 80. — 3, od 80. — 90. — 6; za jetiko so umrli 3, za nalezljivimi boleznimi nihče.
(Za gostilničarje in mesarje.) Vsled pogodbe mej vzajemno zakupnim dinštvom na užitnino za sodní okraj Rudolfovo in dež. odborom, bodo kakor doseđaj še nadalje pobirali dac dež. uslužbenci (dacarji) na društveni račun. Pač pa ae zamore vsakdo za dac za leto 1904 pogoditi (odkupiti). Kdor se hoče pogoditi, naj to naznani pri svojemu boletnemu uradu (dacarju), kjer bode dobil vsa natančneja pojasnila. Odkupnino (pogoditveno avot«) določi — odbor — vzajemno z deželnim nadzornistvom. Svota se bode splošno določila ista, kakor jo je stranka leta 1903 plaiala. Večja síota za odkupnino za leto 1904 se bode določila samo istim strankam, pri katerih je razvidno, da so bile leta 1903 prenizko odkupljene, ali i)a, da Je neovrženo dokazano, da bodo leta 1904 več potočile in prodale kakor v letu 1903. Torej komur je na tem ležeče, da se izogne neprijetnemu nadzorovanju (kontroli) in brezpotrebnim potom in drugim sitnostim naj se pogodi (odkupi).
(Zgubila) se je slaboumna Marija .leničiz Pristave št, 8 župnije Pudgrad, stara 26 let — Dne 8. decembra je odšla v Novo mesto in se je obrnila proti Ljubljani. Od tistega časa se še ni vrnila. Kdor o njej kaj ve, se pro^i, da naznani županstvu oziroma žendarmerijo, ki so prošeni, da jo odvedejo na njen dom.
(Prijateljem ptičev) priporočamo sedaj v hudem zimskem časti, da sami polagaji» ostanke in diobtine jedil našim revnim ptičkom, da pa tudi vsak v svojem krogu dehij na to, da se našim krilatim pevcem ne bo godilo prehudo, zlasti naj spodbujajo mladino k temu, da i ona poklada tem ljubkim gozdnim in sadnim prebivalcem kime, da ne bodo od lakote ginevalil
(Pi se m s ko-poš tn i promet ob novem letu 1904 V dospg<) kar najhitrejega dostavljanja pisfin ob novem letu 1904 in olajšanja odnosne manipulacije je p n. občinstvo nujno naprošeno, da prileplja znamke pri nepriporočeno oddanili pi-seotskth pošiljatvah izključno samo na desnem gornjem oglu naslovne strani. Okoliščina, da ae pri posameznih pismih nahajajo znamke df^loma na sprednji deluma na zadnji strani, «btežuje jako uradno poslovanje, radi Česa naj se ne rabijo sploji znamke, kakor zapornice in naj se ne prilepljajo iste na zadnji strani pisemske kuverte. Pri pisemsko - poštnih pošiljatvah namenjenih v večje kraje naj se označi prejemnikovo bivališče z imenom ulice, liiauo šteyilko in lego (stopnice, nadstropje in številka vrat), pri pošiljatViili uamenjenili na Dunaj nave-iU je razven tega še mestni in tud' poštni okraj. Tako
bi se moral n. pr, glasiti naslov na Dunaju bivajočemu pre" jeitiniku namenjenega pisma: Gospod
Miroslav Meister
na Dunaju, X/3,
RidhenhofgHS'îe štev. 2, 3. stopnice, 1. nadstr. ; vrata štev. 5. Pri tem je z neposredno za krajevnim imenom „Dunaj" stoječo rimsko številko označen mestni okraj in zraven iste kakor imenovalec nahajajoča se arabska številka poštni okraj. Pisma, katerih naslov ne odgovarja predstoječim določbam, uteguejo biti najmanj prepozno dostavljene^ ui pa tudi izključeno, da se taka pisma sploh ne dostavijo, ako bi nedostajalo poštni upravi sredstev za poizvedbo naslovljenčevega bivališča. Nujno je toraj potrebno, da so naslovi pi'avilni, in to ne samo v interesu strank, nego tudi poštne uprave, ker poslovanje z nepravilno naslovljenimi pismi ovira posebno pri «grumnetii prometu ob novem letu v izredni meri službovanje pn dostavljanju poštnih pošiljatev. Tem povodom se opozarja na to, da so one dopisnice, kterih vsebina obseza nedostojnosti, žaljenja, ali druga kažnjiva dejanja, ali na kterih se nah^ijajo slike, oziroma dostavki, ki imajo znake nedostojnosti ali žaljenja, iz poštnega prometa izključene. Istotako so izključene iz prometa tudi dopisuice, oddane v kuvertah, ki so previđene z izrezki v ta namen, da se more prepečatiti na dopisnicah samih nahajajoče se znamke. Dopisnice, ki ne odgovarjajo ostalim prometnim pogojem, zavezane so poštnini za pisma. Nadalje se opaža, da je dovoljeno dostaviti na vizitnice, ktere se odpošljejo kakor tiskovine, voščila, ter zahvalne in uljuiluostne fonnnle, ako so izražene v petih besedah ali z običajnimi okrajaki (: p f, z. v. itd.:) Na dalje so dovoljena z roko napisana posvetila na novoletnih voščilnicah Dopisnice, na kterih se je besedilo „Dopisnica-Correspondenzkarte-Postkarte" odstranilo in na-diimestile z besedilom „tiskovina" morejo se odpošiljati proti plačilu pristojbine za ti,skovine, ako ni na teh dopisnicah ni-kakih sprememb in dodatkov razven onih, ki so dLpuščeni na tiskovinah. Občinstvo ae tudi opozarja, da znaša pristojbina za navadno pismo: Na sedežu poštnega urada do teže vštetih 20 gramov 6 st, nad 20 do 260 gramov 12 st; v daljnem prometu, kakor tudi v prometu z Ogersko, Bosno in Hercegovino in Nemško do vštetih 20 gramov 10 st,, nad 20 do 250 gramov 20 st, V prometu s Crnogoro znaša pristojbina lO st. za vsRC'h 15 gramov, s Serbijo 15 st, za vsac h 15 gramov, s Švico 52 st. za vsacih 20 gramov in z ostalim inozemstvom 25 st, za vsRCih 15 gramov jiošiljatvene teže. Pristojbina za dopisnice znaša v notrajnem avstrijskem piometu, putem v jtro-metu z Ogersko, Bosno in Heicegovino, Nemško in Oinogoro 5 st. za jednostavno in 10 st za dvosti'oko dopisnico z odgovorom, ter v prometu z ostalim inozemstvom 10 st, za jednostavno in 20 st, za dvostroko dopisnico z odgovorum,
I*
*	K
(Slovensko - amerikanski koledar 1 904,) Izdalo in založilo uredništvo „Glas Namda," V koledarju je na 88 stvaneli mnog« leposlovnega berila in lepo število slik,
(Ob tiliili večerih,) Ksaver Mesko, str. 291. Cena 3 K 50 vin, Kleîninayr in Bamberg v Ljubljani, — Priljubljeni pisatelj slovenski je nase slovstvo spet obogatil z lepim delom svojega pesniškega duha. Rahločutna poezija^ podob poln gladek tekoč jezik, globokoOuteOe srce, gorka ljubezen do domovine, ise prešinjeno z neko otužnostjo, ti mora omiliti knjigo in pisatelja, ki zna tako lepo risati posamne značaje in dušno stanje raznih Ijndij, Samo tole poskusite! „A zrem drugo noč, drugo poguíio vidimo, dnigi (4mrti gledani v trdi,_ neusmiljeni obraz. Vidim kako jiiihaja z velikimi in naglimi koraki, kako steza trde lokepo tebi, domača naša zemlja, napojena a našimi solzami, orosena z našim potom, oškrop-Ijena z našo srčno krvjo. In po tebi stega neusmiljene roke, muketrpni naš narod. Oklepa se te s stotisočei imi rokami in te davi, da krvaviš jz stoternih ran in medliš in mreš. Umirajoč kličeš in prosiš usmiljenja, a zastonj ne sluša obupnih tvojih klicev, tvoje prošnje so ji v zasmeh. Njeno sice je brez usmiljenja. Brez milosti in brez usmiljenja hlepi po tvojem poginu iii žeja po Tvoji krvi!" Ali ui to lepo? Kupi» beri, ne bo ti žal !
(Muli vitez.) Eoiiiaii slavnega poljskega pisatelja Heorika Sietikitw.cza je v isti založbi izšel popolen v slovenski prestavi. T<» berite, to, ne pa ničvredne „ciganske sirote" in „beračeve skrivnosti". Tu blaži duha in srcf, ono pa prav čisto nič ne. — Vsak snopiô ima tudi lepo podobo.
(V mladem jutru.) SJvin Sardenko, 119 str. Cena 1'50 K, po pošti 10 viû. već. V zalogi „Dom in sveta". Tiskala „Katol. tiskai'na". Kdor želi svojemu dilliu res svežega okrepiila na pa strastnega razburjenja živcev in dulia, sezi po teh novih poezijah našega najnovejšega pesnika. To je popolnoma kaj novega v našem slovstvu. Te poezije so patS kaj boljšega zaslužile, ko prali in pnzabljenost, kar je sicer usoda naSih pesniki)v. Sezite torej pridno po njih!
(S 1 o v e n e c) se prodaja v posameznih številkah v knjigarni J, Krajec nasi, v Hudulfovem.
(Fotografije) krasnega kapiteljskega presbiterija z velikim altarjein se dobivajo v knjigarni J. Krajec nasi, v Rudolfovem komad l.L'0 K.
(Današnji list) obsega deset strani.
Uiizne stvari.
*	(Krasen primer našim trgo vcem.) Te dni je poslala neka mala trgovkinja iz Kriievcev na Hrvatskem na neko tržaško nemško tvrdko pomembno dopi.snico. Ta popisnica se glasi: „Spoštovani gospod! Poslali ste mi nemški cenik, a jaz sem prava Hrvatica in hočem, da se meni hrvatski piše 'in hrvatske cenike pošilja." — — To dopisnico je pisala preprosta ženska, kar se vidi po pisavi in stilizaciji in zato jo postavjaini) v izgled onim slovenskim trgovcem, ki so tako nezavedni, [U mislijo, da store veliko uerednost in da bi se mislilo, da so neizobraženi", ako bi slovensko dopisovali ! Ako sami spoštujemo svoj jezik, spoštovali ga bodo tudi drugi. Trgovec, ki je dobil to dopisnico, je trd Xemec, pa je rekel: „Tako se ljubi materinski jezik!" čast vrli hrvatski rodoljubki!
*	(Kaztresenost profesorja Itommaena,) Pred kratkim «mrli pmfesor zgodovine Mommsen Je bil vsled preob-Jiiega dela rnztre.sen, kakor le pravi profesor, Pisma, ki jih je hotel nesti na pošto je čestokrat našel drugi dan v v svojem nabiralniku za pisma. Enkrat se je dal striči pri brivcu, ko se je ogledal v ogledalu, je rekel: „Prekratko ste me ostrigli, želim dalpše lase" ter se je zopet vsedel čakaje, da mu brivec ustreže. — Nekega dne je bil posebno zatopljen v svu e delo. Sluga mu je prinesel prvi del kosila ter ga poklical k mizi. Ko pa je pr.neiel sUt^a drugi in tretji del, je Mommsen še vedno pisal Sluga pa se je natiđil pri njem že filozofije ter je lepo po vrsti vse sam pojedel. SSasoma je le začelo profesorju kruliti po želodcu ter se je šel kregat v kuhinjo, kaj jeznjegovimkosilom, „Saj ste že obedovali," je odgo.oril sluga. Profesor je zamrmral: „Kako morem le biti tako pozabljiv?" ter se je zopet vsedel k svojemu dehi.
*(Zakaj gremo v gostilno,) Nekdo je na to vprašanje sledeče odgovoril: Ker človek ne more vedeti, &s ne gre zadnjikrat; ker je lioljse denar dati gostilničarju, kot zdravniku ; ker zamore žena doma lažje pospravljati in pometati, ako moža ni doma, ker se tamkaj lahko zapoveduje, doćim se mora doma slušati, ker žena ne gre z nami ; ker nas drugi ne morejo opravljati, ko smo sami med njimi ; ker bi radi vedeli, zakaj nas drugo jutro glava boli, ker je mogoče tamkaj dobiti zdravnika ali pravnika, katerega labko brezplaiino vprašamo za svet; da zamore žena nadležnim upnikom lahko reči, da moža ni doma; ker se doma ne sme Vdariti po mizi. — Dasiravno našteva ženskemn spolu sovražni poročevalec veliko vzrokov, vendar to vprašanje še ni popolnoma izČr|>ano.
*	Ne dajati plesnjivega kruha živalim! Sploh je ravada dajati kui'etnini plesnjiv kiuli. Ali to je napaka, ki se mnogokrat zelo kaznuje. Čeravno je zdrav kruh jako dobra hrana za domačo žival, pa je plesnjiv kruh naravnost strupen in nevaren, ker prouzroči koliko in napetje, drisko ali tudi vnetje trebuinega drobja in naposled pogin živali. Pa ne samo plesnjiv kruli, marveč plesnjive oljnate presevine so jednako škodljive, ker provzročajo vnetje v žel dcu in črevih. Da se plesen na kruhu odstrani in da ne škoduje, naj se prej skuha, da poginejo gljive, ki sestavljajo plesnoto.
*	(Vendar le nekaj.) K znamenitemu francoskemu učitelju glasbe J. je prišla nedolgo k temu neka dama, „Recite mi, prosim Vas g. pri.fesor, mislite Vi, da bo postala moja hči izvrstna pijanistinja V" Profesor jej odvrne nervoino. „Jaz Vam ne morem reči o tem niČ." — „I, ne najdete, da ima nekaj ,. . vsaj nekaj onega, kar je potrebno virtuozu na klavirju." „Da milostljiva gospa, odgovori profesor jezen, ima dve roki."
*	(Pij X. iu tiskarski vajenec,) Usluiibenci vatikanske tiskarne primorani so večkrat skozi galerijo skulptur iti. Ako 30 se pokojni papež Leon XIH. podali na vrt, se ni smel nihče na njihovem potu nahajati. Sedanji sv. Oče Pij X. se ne ozirajo več na ta predpis in še celo prav radi ogovoré mimogrede osobje vatikana. Ko so nedavno Sli skozi galerijo, poklekne mladi tiskarski učenec, kateri je bil ravno navzoč pred papeža ter jim poljubi prstan. S,'eti Oče ga očtoysko poprašajo po njegovem stanu in stariš h in mu konečno rekó: „.Jutri me obtšči in povedal mi boš kaj o tvojih stariših." Ravnatelj, zvedevli o predrznosti vajenčevi, ga ozmirja in za kazen osem dni domov pošlje. Ko pa dečko drugi dan ne ptide k papežu, poprašajo sv. Oče po njem in izvejo, da jo zbolel in za nekaj dni domov š-1, „Ta bolezen se mi zdi sumljiva; pošljite po malega; jaz ga hočem videti." Ravnatelj je seveda dečku zapovedal: „Ti imaš N)U svetosti reči, da si bolan in ne smeš povedati, da sem te kaznoval, drugače te odslovim." Nato ga peljejo do papeža in oni ga nagovorô: „Zakaj nisi prišel, kakor sem ti rekel? „Sveti Oče, bil sem bolan." — „Zakaj lažeš pred papežem; to je zelo grdo; povej mi sedaj resnico." Nato poklekne dečko in pové jokajoč, kaj se je dogodilo. Sv. Oče ga vzdignejo ter potolažijo in mu velijo: „Pojdi sedaj na delo, inio caro (moj dragi), in povej, da jaz tako hočem." Ob jednem dobil je 60 lir za svojega očeta v dar. Ravnatelju pa so sv. Oie naročili; naj s svojimi ljudmi bolje ravna in da bode sam Šel isto pot, s katero je dečku žugal, ako bode z istim grdo ravnal.
*	(0d kod so arabske številke?) Vsakdo bo odgovoril: od Arabcev. Temu pa ni tako. Arabci jih sami imenujejo „baruf el End" (indijske številke), Arabci so si namreč izposodili le številke šele okoli 1. «00 p. Kr. od Indov, ki so si jsli, sestavili iz polkrogov. Arabci so jih najprej prinesli na Špansko (Mavri), kjer jih je prvi rabil princ Alfonz, sin Fei'dinanda Kastiljskega, 1. 1240. Na Francoskem jih je jrvi rabil zvezdogledec Joanes de Sacrobosco 1. 1268 v svoji tnjigi „Spaera", Na Grškem se najdejo nove številke piv:Č 1, 1370, na Nemškem pa Šele 1. 1371.
Níixiiaiiila mestnega magistrata.
Naslednje gospe in gospodje so se za leto 1904 odvezali za novoletna in godovna voščila v korist mestnim revežem :
Kalčii Avgiistft 1 K, ObUk Kati 1 E, riill Rozb jpI. Fiihmiau 1 K, Marija (ir. Pouel)Sek 1 K, Ponla .'i.maiija 1 K, Seidl Manja 1 K, Valka Antonija 2 K, dr. Ahttztiiib Viktor 2 K, Bergant Simou 1 K, Hergmaim Joaii) 1 K. Bervar Frauc 1 K, Blomlek Leo 2 K, Božii Franc 1 K, Damisdi JnBii! 1 K, llenibBher Franc 2 K, dr, Detela Franu 1 K, dr. Djlenc Metod 1 K, Dolenc Ribard 2 K, Dolinšek Blaž 1 K, Dovjak Ivan 1 K, Ferliii Janez 1 K, Ferlii« Ludovik 1 K, FranSié Davorin 1 K, CiaSnik Anton 2 K, Oaodiui Vajktirt 2 K, OerdeSit Joaiji 4 K, Gerni Karol 2 E, Gkbevnik Anton 60 li, dr. Globevtiik ,TuBÍp Ž E, Ôolia [.miovik 1 K, HoiSevar Antiin 1 S, IlrtVBky Ludovik 1 K, Jerai Fraiic 1 K, Kastelic Fninc Í K, Eostelic Janez 1 K, Eleraeniii Jauea 1 K, Eo^iimr Autiin 1 K, KoSak Janez 1 K, Eošiiek Josip 1 K, Kos Josip CO b, Kraje« Ivan 2 K, Krajec J. nasledniki 2 K, Krek Julius 1 K, Klinsel Fmuc 1 E, Leveč Ivan 1 K, Jtajcen Martin 1 K, dr. Marinko Josiji 1 K. Maselj I. 1 E, Mikolič Jakob 70 li, MugoliÈ Josip I K, Molé,Tanea 1 K, Moranc Janez 1 K, Moranc Josip 2 K, Možina Franc 1 E, Mramor Miba i K, Oblak Valentin 1 E, Ogrin Anton 1 K, dr. Pamer Kasper 1 K, dr. Tanser Adolf 2 K, Pettaner Leopold 1 K, Pintar Franc
00	b, Pleterski Franc 40 b, dr. Foisnik Albin 2 K, Eajec Alojaij 1 K, baron Reclibacb 10 K, Rizioli Emil 1 K, Risman Karol 1 K. Seidl Franc
1	K, Skale Otinar 1 K, Skalický Bobaslav 1 S, Škerij Ivan 1 K, Skopal Jlugo 1 E, pl. SladoviĚ Simon 4 K, Stefanovič Dimitrija CO b, dr. Scbe-gnla Jakob 1 K, Umek Vinko 1 K, Vadnjal Franc 1 E, dr. Vaiipotii Ivan 1 E, Vidic Teodor 1 K, WokaĚ Franc 1 E, ZupauÈii Janei I K, Seimen. 1 K.
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu.
Po trgoTíMi g. Woka5ii od vei trgovcev dijaški kuhinji jindobljeuft kajeii eo K; veleÉ. g. žuimik Job B'rStaar 10 K; ň. g. kaplan Job. Brajec 10 K; Nekdo 10 K; veleč. g. Fr. Grivec, npokoieni duhoveu, 50 K; g. ka-lielftii Fr. Vidmar 6 K.
Dr, Jos. Marinko,
Loterijske številke.
GRADEC, 19. decembra 83 63 44 22 1 TRST, 24. decembra 38 40 85 44 29
Tržne cene dne 28, decembra 1903 v Rudolfovem,
Imenovanje
Šenica , Rž . . Koruza Oves Ječmen Krompir Fižol . Orali .
HektI. i»o
K li
12 li 10 G 10
11 It
36 71 40 60 40 Ï0 04 04
Imenovanje
HektI. po
K h
Leûa.....
Bob.....
Ajda.....
ProBO .....
Soréca .....
Lau.....
Jajca po 3 za 20 vinarjev.
11 10
10 11 12
04 40 40
71 30
Prošnja.
Podpisana vljudno prosi íastito obôinstvo, naj bi blagovolilo sedHj meni nakloniti, kar bi sicer podelilo mojemu raujkeniu možu ob novoletni priliki. Za tako dobroto iu ljubav bodem srćno livaležua v svojem in v imenu svojih malih otroéičev, ki so na tako žalostni naèin izgubili svojega dražega očeta. Spoštovanjem se pripuročam
i. Kramarič,
(300—2)	vdova pismonoše.
Služba viiiSčaka
je popoluiti z 1. februarjem 1904 na deželni kmetiški šoli ua Grmu pri Nnvem mestu,
Plača znaša 60 kron na mesec. Stanovanje v Zidanici v Cerovcih pri Smoleni vasi je prosto, prosta je tudi kurjava, v kolikor v obedveh vinogradih v Cerovcih in na Trškigori nerabljivega lesa odpade. S to službo spojeu je tudi deputat jedne krave z prosto krmo in nasteljo, ter deputat njive v namen reje dveh preŠ.Ćev.
Vin.ši'Sak mora biti oženjen, »li mora kuhanja zmožno sorodnico pri sebi imeti. On mora novo vinogradništvo popolnoma razumeti, ter slovenskega jezika í v pisavi popolnoma zmožen biti.
Prošnje, opremljen« s spričali sprejema podpisano vodstvo do 15. januarja 1904.
Vodstvo kranjske kmet, šole na Grmu pri Novem mestu,
d)ié \2. decembra 1903,	295—2)
V
S"t/\Ti#\	rlolrln	veselje do Irgovine ter
J ^ [ ^	slovetisko in nemško pisati
I lil'"	i'^^unati se sprejme v pro-
lUliU	ILUilXUj	2 lOHnufakturiiim blagoiii.
Kje, pove upravnistvo tega lista.	(2i)3—
g
Fecno


ueselo no DO lefo
voSĆira Častitim duhovnikom, slavnim županstvom in gg. kmetovalcem mnogaja leta ! — Ob enem se priporočam tudi za vsa
dola
kakor: nove stavbe na zvonike, cerkve, poprave pri zvonovih In druge vsakovrstne kmetiške stavbe po inženerskih, ali pa po lastnih obrisih. Za dela tudi jamčim.

V eleiij) o štovanjem
Josip Zupane,
tesarski mojster v Toplicah St. 6.
^ ^ ^ (^îi) ^ ^^ In	Ic^t®
želim ^ sem svojim éastitim naročnikom, Spoštovanjena
(4)	Franjo Picelj, čevljar.
št 2972,
Razglas.
20.636 K 98 h 1,393 „ 3SÎ „
V četrtek, dne H. januarja 1904 ob 1 uri popoludne vršila s« bode na uradnem dnevu v Mokronogu javna zniževalna dražba radi oddaje zgradbe nove sestrazredne sole v Moknincgu
Stavbena dela, izvzemSi mizaiska dela, ki se bodo pi'sebe) oddala, proračunjena so sledeče;
1.	Zidarska in dninarska dela
2.	Klesarska dela ....
3.	Tesarska dela . , , .
4.	Kleparska dela , . . ,
5.	Žflezuna......
6.	Razna dela.....
7.	Naprava vodnjaka . . .
8.	Naprava ograje . . , ,
Skupaj
6 576 1 320 1,500 a.700 76i 445
61
68 52 43 30 60
. . 36.335 K 44 b Dela oddala se bodo skupno na podlagi jednotnih cen, ki so navedene v proračunu.
Vsak ponujalec mora pred ponudbo položiti vadij v znesku 176ti kron.
Načrti, proračuni in stavbeni pogoji razgineni so v navadnih uradnih urah v občinski pisarni v Mokronogu. C. kr, okrajni šolski svet v Krškem, dne 2a. decembra 1903.
Predsednik:
(6)	Orešek.
V
PÛ
^ « kateri ima veselje do kovaškega obrta, / vsprejme Franc Petrič, kovaški mojster, Muhaber pri Novem mestu. (302-2)

1 r^	pi'odaj v Brsljiiiu štev, 11 pii
Novem mtslu.	(18—1)
I
V blixiui říovcga iiicsta je na tn'Oi^îÛ
1
In velikim vrtom ter z vsem gospodarskim poslopjem. Natančneje pi'i upravništvu „Dol. Novic".	(180-7)
Kdo ve 1)0 ve dat i,
(8-1)
^ kje se nahaja Anica Javorník?
Nje oče bival je nekdaj v Gotiii vaai jiri Novem meflt«, potem V pa se preselil ua Dunaj, ter delal tam v tovaroi 21 usnje. Imenovana Aniya je na Dimajn rojena. Ima dobiti málo jerhšSino, ter nuj bi se aatijo zfflasila pri Ceciliji Jeniú, Gotoa vas pri Novem niesin.
Graščinsko oskrbništvo Ruprčvrh kupi 660, 90 in 85 mm debel, brezvejen ter čvrst
po 30 vinarjev komad. Les je lahko ž razklan.
ŽBgan ali pa (12)
Oski bniStvo graafiine Ruprévili kupuje ïdrave, brezvejne ter ravne
cešnjeve erklje
0(1 2 metra dolžine (Id 30 cm debelosti naprej po 20 K kubiini meter postavljen na kolodvor v En-ddifoveni. Ponudbe sprejema imeuovano oskrbništv«.
Pri grftšĚini Turn jiri Krškem (Tliuni mu Hfirt) ae iiroda več sto
kltilitren Ébrep m
iz leta 1902 iti 1903, tudi tam ae jirotU veS stotiv kroiiiiiirja razliCiiih vrai:, iti 30 JO trt cepljeni!) iia zeleuo ia ëuIio, cena pú Jo^ovuru,
Turn se tuiii sprejme oženjeni lilaiiec k konjem z »draiSčeno rodbino, kogar ^eiia tudi kdt inlekarica ion s'iiži.
Tii'ii odfia aeliišalste grajíSine xzeiiť.jiSíem în tjplicami v Bnćeči va-i v najetii, hi»a je tik okrajne eeste, pripravna 7a trgovinii ali gostilno kot nalusû iu v bližini Krka, kntera bude v kratkem regulirala,	1)
se takoj oddajo, vsako obstoji z dveh sob, kuhinje in kleti-Kaj več se izve pri lastniku Anton Šaltju v liudolfovem, kolodvorsko preiimestje št, 245.	(301—2)
POZ0K!
ženske lase zmešane in rezane kupujem na malo in veliko. Plaj^am = «d zdaj njiiogo višjo ceno. — S tem opozarjani nabiralce las na moj naslov. — Ivan Svetec, brivec, Rudolfovo, Glavni trg (nasproti mestne hiše), (272-4)
Za oddati
dvoje stanovanj
2
krojaška pomočnika
111 iicenec
2
se takoj sprejmejo pri g. Alojziju Rozmanu v Kandiji ali pa pri = podružnici v Semiču.	--= (S-O
Proda se iz proste roke
(10-1)


pripravna za gostilno in trgovino, v kateri je že več let specerija, K liiài spada tudi joli njive in lep vrt. — Več in cena .se izve pri lastniku Jože Golob-u, gostilničarju v Setiiič«.
fflt
d
direktno udobljena, najboljše vrste ter naravnost iz soda, toči po najnižji ceni in T najtiianjši množmi Amalija Poula, Î gostilničar^ca v liudolfovem (Kranjsko).
Ucenca za mizarstvo
sprejme z
(298—2)
novim letom v poduk
Matko Malovič,
mizar v Novem ineBln.

Še ni bilo tukaj!
Podpisani priporoča po najnižji ceni Braun-schwelger-salami 1 kilo po 1 kroni 10 vinarjev; frankfurtarice I par 20 vinarjev, 15 parov 2 kroni; kranjske klobase 1 komad 10 vinarjev, 30 komadov 2 kroni i nadalje priporoča vsakovrstne druge klobase in suho meso ter razpošilja od B kil naprej. VeleipoBtovanjeiii
(1;	Anton Pfeiffer,
lirekaje/alec v lÍKdijtfoveiii,
Solidna in dobra postrežba! — Ceniki brezplačno!
hčer poštenih staišev, dobro v računu in pisavi sprejmem za učenko v mojo * prodajalno meswuega blaga. Več pri g, F. Skušeku, trgovcu v Metliki.	(ti—1)
V hiši št. 176 v Kudulfovem je v
s separatnim vhodom z vso opravo za sanica oddati, — Več pove Makso Brunner ravno tam.	(303-2)
eno z dvema sobama, kubinjo in kletjo takoj, eno pa s 1. marcem, obstoječe iz treh si>b, kukinje, shrambe in kleti. — Natančneje pri g. Janezu Košaku v Novem mestu. ^292—2)
se odda v najem, obstoječe s treh, oziroma štirih sob, kuhinje in jedilne shrambe. — Natančneje ae izve v Drgančevi hiši v Kandiji.	(259-6)
iiiljvečjo bogastvo.
o
to m
0
C
01
iS
(U
1— Ol
u
Cî ai o
> a>
■g"^ »iS« »■■ 3 m »M iđ,
.2
Ol [_
Ol «
IM
ca eu
ce C
Zdravje jo največjo bogastvo.
Slaiiiorcznice,
gepeljne v najnovejših sístemili ter drugo gospodarsko, mizarsko, kljii-čavničareko, kovaško in Črevljarsko orodje najboljše kakovosti in po prav vredni ceni, kakor tndi vsakovrstne puške, samokrese, (revolverje) in druga streliva, patrone za puške in revolverje, kapseijne itd,, nadalje svedre za kauine vrtat, vse velikosti maeol, smodnik za razstreljavat kamnov, žage pod jamstvom (poprečne in mlinske), vse to ima v največji zalogi
(289—3)
ABûLf eïïSTIl

trgovina z žcleziiino in špecerijo in prodaja c. kr. smodnika
v Hudolfovem.
S9Í999999999Í
t
m
Pođpisani^uljudno naznanjam prečast. ^ diihovščini in slavnemu občinstvu, da sem se s svojo novo
kolarnico
preselil od novega mosta v Kandiji v svojo lastno hišo ob novi cesti nasproti Košičkovi žagi. Za naiiaijtia inimgobrojna naročila v napravo vsakovistnib kočij in drugih vozov po najnovejših sistemih, se najtoplejše priporoča spoštovanjem
(288-3)
Anton Sedlar
kolaveki mojster v Kandiji,
Imam naprodaj
črnega in fieiega vina lastnega pridelka, nekaj rakije in iatri-jansltega rudečega brinj^i m niimiziiega olja. Vse solidno po-stavljea« na držiivni kolodvw po pvimern*) nizki ceni.
Ivan Pujmann,
(2Ů8—5)	trgovec in posestnik Diguano, Istra.

(29(5—2)
m uecnca
sprejme Jos. JudniČ, mizarski mojster v Stranski vasi ■ ■	■	pri Semiču. _ .. _
Zahtevate pri nakupu
Scliieht-ovo štedilno iiiilo

Varstvena znamka.

Oiii) je ïajaniËono ĚistD in brez íSftke Škodljive primesi. Pťre iKtratiio. Kdor luiĚe dobili aares jamčctio pristno, peril« iieĚbodliivo milo, uaj pazi (ItiljM, tla b» imel TBftk kDiimii ime „SCHICIIT- in vartitieno ziiaiuko ^JELPiN".	(IGS-llj

Dobiva se povsod!
Sati

i
>1

OJ)iovorni ureiluik Fr. Sal. Walil.
Izdajate^ iu založuik Urban Horvat.
TIbU j. Krajcc nasi.