30. št. - 5. leto. Poštnina pavsaiJmna. Današnja številka velja K 3’— V L '^ui, torek 14. februarja I92& Naročnina za kraljevino SMS M«ečno 48 K. Letno 578 K Inozemstvo: Me**čno 68 K. Letno 81« K. Oglasi: enostoipna mm vrsta za •nkrat 2-80 K, večkrat p opusi. ' knHžtlir, V ^ Uredništvo: Volfov« ulica I/L Telefon 300 Uprava: “ Telefon 44. e ne vračajo, e priložiti znamko odgovor. Radič © konferenci v dedovi. . Zagreb, 13. febr. (Izv.) V današ-®Jen} »Hrvatu« objavljajo Stjepan Radič, dr. Drinkovič in dr. M:lan Ko-žutič izjavo o spomenici, ki :o nameravajo poslati mednarodni gospodarski konferenci v Genovi. V izjavi pravijo med drugim, da je hrvatski blok glede naloge, ki jo ima genovsk i konferenca, namreč odpraviti vsa politična trenja in konflikte, ki bi utegnili Ogrožati mir v Evropi, prišel na mi-Hl, da je absolutno potrebno, da zav-•ame hrvatski narod kot samostojen, političen in gospodarski faktor na Jadranu in v Podonavju svoje stališče napram gospodarski konferenci v Genovi. ker je jasno, da ne more priti do konsolidacije in do trajnega miru v tem delu Srednje Evrope, dokler se ne Ugodi upravičenim liravtskim zahtevam. V to svrho je bil stavljen predlog, ki je bil tudi v načelu sprejet *ot načrt za sestavo tozadevne spomenice, toda podrobneje se o tem definitivnem memorandumu še ni moglo razpravljati, ker hrvaški blok še ni imel plenarne seje. En prepis tega načrta spomenice je bil izročen dopisniku nekrtra beograjskega lista z izrecno opazko, da se še ne sme izročiti javnosti, ker to še ni definitiven sklep plenuma hrvatskega bloka, ampak le načrt, ki naj velja le' kot informacija dotičnemu listu. Medtem se o zadevi definitivno razpravlja in se pripravlja spis o naših razmerah, ki pa> še ni re-digiran. Plenum hrvatskega bloka bo razpravljal o njem šele tedaj, ko beograjska vlada določi delegate za gospodarsko konferenco v Genovi. Sele takrat se spomenica hrvatskega izri či javnosti. Hrvatski blok soglaša z ofi-cijelnimi in neoficijelnimi stališči velikih in malih narodnih manjšin in z vsako mednarodno konferenco, zlasti in posebno pa z ono, ki se pripravlja v Genovi. Hrvatski blok ne smatra te konference za kako tujo ali neprija-teljsko silo, temveč jo smatra za kompetenten organ in faktor za dosego novega pravnega reda ter razvoja in napredka Evrope in ostalega sveta. Pribitek o svoji stari. Beograd, 13, februarja. (Izv ) Pa-»ašnja »Politika« prinaša obširno pi-»too prosvetnega ministra Svetozarja Pribičeviča, ki pravi med drugim, da on ni nikdar prejel onega znanega pi-Hercigonji, ki g3 je oDjavil »Radikal«. Pribičevič veli, da ie to pismo bilo objavljeno zaradi tega, da se pred tula inozemsko javnostjo opraviči spomenica hrvatskega bloka, kateremu #ačeluje Stjepan Radič, Pribičevič pravi, da so se sedaj v poljtičuem boju začele pojavljati iste metode, kakor ta časa bivše Avstrije, ko so se falzifi-tirani dokumenti proti njema, ki naj Si služili kot dokaz, da Srbija vrši velikosrbsko propagando na Mrvatskem proti Avstro-ogrski monarhiji. Pribi- čevič trdi, da uprizarjajo gonjo proti njemu iste osebe, kakor svoičas pod avstro-ogrskim režimom. Minister veli v svojem pismu, da glede narodnega edinstva ne more biti za kompromise ali koncesije in da se sedaj zaradi tega pojavljajo iste metode kakor v bivši Avstriji. Naročajo se dokumenti, ki naj bi koristili onim elementom, ki so v Avstro - ogrski mnn irh.'ii hoteli izkoristiti hrvatstvo kot antitezo srbstva. Končno pravi minister Pribičevič, da ga vse te in podobue politične metode ne bodo inogle motiti v prepričanju, da je treba nadaljevati sedanjo politiko. Po možnosti bo deloval še bolj vztrajno in smotreno kot do-sedaj. Fašisti povzročalo nove nemire na Reki. Reka, 13. febr. (Izv.) Ko so italijan-»ke čete zapustilo Reko, je ostal tam le oddelek Italijanskih karabinjerjev, ki so imeli nalogo vzdrževati red in mir na Reki, dokler nova vlada ne organizira $voJe lastne varnostne čete. Zanellova vlada je sedaj začela to četo formirati. Proti temu pa so sc uprli fašisti, ker smatrajo, da bodo v tej novi reški četi elementi, ki jim nasprotujejo. Da bi to preprečili, so fašisti v soboto in v nedeljo priredili demonstracije, ki pa so se razvile v boj s Z^nellovimi pristaši. Pri teh spopadih so bili prijeti trije fašisti. To pa je fa-§iste tako vznemirilo, da so aranžirali še hujše demonstracije, tekom katerih 10 obkolili kvesturo in zahtevali, da se prijeti tovariši izpuste. Ker vlada ni hotela ugoditi tej zahtevi, so fašisti zagrabili šsst novih redarjev in jih Odpeljali v svoj klub in jih tam zaprli. Fašisti izzivajo nove nemire prav gotovo zaradi tega, da pridejo na Reko italijanski karabitiijerji, ki so Jim zelo naklonjeni in jim gredo vedno na roko. Poleg tega računajo s tem, da se bo s prihodom italijanskih čet preprečila ustanovitev lastne varnostne čete na Reki, ki bo gotovo nasprotovala faši-stovskim nasiljem. V mestu je ta najnovejši nastop fašistov naravno zbudil veliko nevoljo in razburjenje. Po zadnjih vesteh so snoči izbruhnili novi nemiri. KONEC STAVKE V OSTRAVSKO-% KARVLNSKEM. REVIRJU. Moravska Ostrova, 13. febr. (Izv.) V Šlezijski Ostrovi je bila danes konferenca obratnih svetov, katere se Je udeležilo 248 delegatov. Večina se je Izrekla za dogovor, s čimer je končana stavka v ostravsko-karvinskem revirju. GOSPODARSKI IN FINANČNI PROGRAM MALE ANTANTE ZA GENOVO. Pariz, 13. februarja. (Irv') Kakor poroča »Matin«, se bo okoli 20. t. m. sestala v Beogradu konferenca zastopnikov male entente, da se določi gospodarski in finančni program male entente za konferenco v Genovi. POŽRTVOVALNO ZADRŽANJE NAŠIH ŽELEZNIČARJEV. Beograd, 13. febr. (Izv.) Vrhovni odbor železničarjev je objavil spomenico, v kateri kritizira postopanje ministrskega sveta v vprašanju zahtev železničarjev po izboljšanju gmotnega položaja. Izjava veli, da železničarji ne bodo proglasili ne stavke in ne pasivne rezistence, ampak da pričakujejo, da bo vlada ugodila njihovim pravičnim zahtevam. MUSLIMANI ZOPET V VLADI. Beograd, 13. febr. (Izv.) Muslimanski klub je imel včeraj sejo, na kateri je sklenil, da sprejme sporazum, ki ga je dr. Spnho dosegel v pogajanj z vlado. Muslimani stopijo zopet v vlado. Kot nova kandidata za ministrski mesti se imenujeta poslanca dr. HrasnJca in dr. Kapetanovič. IZ SEJE FIN. ODBORA. Beograd, 13. febr. (Izv.) Fin. odbor ima danes sejo, na kateri razpravlja o dnevnicah ministrom, o katerih je nastal nesporazum. Računajo, da se bo na današnji seji zadeva vsestransko pojasnila in da pride do sporazuma. Bmzn® poročSSa. Zagreb, 13. febr. Devize: Berlin 154 do 156, Bukarešta 241—245, Milan 1483—1490 London 1338—1410, Pariz 2600—2615, Praga 580—585.75, Švica 5550—5975, Dunaj 4.80—4.90, Budimpešta 48—49, New York (ček) 303 do 305, (kabel) 305—306. Valute: Dolarji 301.50—302.50, carski rublji 24—26, napobondori 1130—0, marke 0—156. Beograd, 13. febr. Valute: Dolarji 75.25, marke 39, avstrijske krone 1.35, leji 59, levi 50.50, napolcondori 280. Devize: London 333, Pariz 660, Ženeva 1490, Praga 145.50, Berlin 39, Dunaj 1.11, Milan 372, Budimpešta 12. Curih, 13. febr. (Izv.) Berlin 2.53, Nevv York 513, London 22.20, Pariz 43.70, Milan 24.75, Praga 9.70, Budimpešta 0.80, Zagreb 1.60, Bukarešta 0, Varšava 0.15, Dunaj 0.18, avstrijske krone 0.08. Praga, 13. febr. (Izv.) Berlin 25.85, Rim 255.50 avstrijske krone 0.76, Zagreb 0, Pariz 452, London 229.50, New York 202.79, 52.375, Curih 1023. Berlin, 13. febr. (Izv.) Dunaj 6.93, Milan 970.50, Praga 383.60, Pariz 1733,25, London 881.60, New York 202.79, Curih 3960. Dunaj, 13. febr, (Izv.) Devize: Zagreb 2048—20J2, Beograd 8200—8220, Berlin 3197—3203, Budimpešta 996 do 999, Bukarešta 0, London 278.902 do 278.910, Milan 30890—30.910, Ncw York 6448—6452, Pariz 54.580—54.620, Praga 12.222—12.228, Sofija 4095-4105, Curih 2,124.775 — 2,124.825. Valute: ameriški dolarji 6348—6352, nemške marke 3187—3193, angleški funti 27.590—27.610, francoski franki 53.980 do 54.020, italijanske lire 30.190 do 30.210, jugoslovanski dinarji, tisočaki 8150—8170, rumunski leji 4945—4955, švicarski franki 123.475 do 123.525, češkoslovaške krone 12.172—12.178, Inadžarske krone 1008 in pol do 1011 n pol. Spomenice. Hrvatski blok je baje izdal spomenico, naslovljeno civiliziranemu sveta, predvsem pa delegatom zbirajoče se genovske konference. Na naslov genovske konference ni verjetno, da bi ta spomenica, ie res eksistira, dospela. V Genovi je program namreč striktno ekonomičen in izrecno Izključuje politično debato. Seveda je s tem programom, sklenjenim v Cannes-u pravzaprav v nasprotju zastopstvo Rusije, ki se kljub formuliranim klavzulam ne bo moglo Izražati v čistem ekonomskem vprašanju brez vsake politične primesi; v manjši meri velja pa to za dejstvo neločljive sedanje politike in gospodarstva za vse države. Skozi ta postranska vrata bi torej šla lahko tudi spomenica hrvatskega bloka. Toda to nas ne zanima tako zelo. Zaveznike poznamo. če se jim zdi kako vprašanje eksploatacijsko primemo, ga pripuste, če ne, pa se umakne z dnevnega reda. Drugačna je stvar, če jo premotrimo samo na sebi. Kaj je v tej spomenici? Nekateri naši listi govore o gnjusnem izdajstva nad narodom in nepoznanju države. Moramo reči, da tega v spomenici nismo našli. Kdor pozna mentaliteto hrvatskega naroda, kdor je med tem narodom živel, ve, da je historična tradicija naših bližnjih bratov močna gonilna, živ Ijenja polna sila. V spomenici se navzlic povdarjanju hrvatske države in hrvat-ske posebnosti pa vendarle povdarja tudi historični fakt ustvaritve državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ce se v tem historičnem dokumentu ne govori toliko o državnem edinstvu, kolikor se že bljutavo neslano čveka v naših državotvornih listih, iz tega seveda še ne sledi, da se v edinem stavku, ki je premišljeno zapisan za skupno državo v tej spomenici, govori proti državi. Danes so pač časi taki in politika vlade tako zavožena, in ljudje na vladnih stolih taki, da je človeku že radi te samosilniške vlade skoro veselje reči, da je državolomen element. Ozdravljenje ne bo prišlo iz današnjega vladnega Izraela in ne bo mogoče nikomur iti preko celega hrvatskega naroda, pa naj si to naši talmi — državotvorni elementi še tako žele. Iz Ljubljane v Beograd gre pot skozi Zagreb In zato mora biti zadovoljen Zagreb, če naj je zadovoljna Ljubljana. Kakor nikomur ne, tako ne bo usilila svoje volje kapitalistična izsesavajoča porodlca svoje volje niti Hrvatom. Spomenico hrvatskega bloka smatramo samo za zadnji klicaj pred dr* iavno nevihto. Tej držaynl nevihti se je mogoče izogniti, le damo vsakemu svoje In dosežemo s tem, da se bomo bratski podpirali drug drugega. Spomenica, kot smo dejali, ne negira države Srbov, Hrvatov In Slovencev, pač pa negira državo samosilniške porodice. In državo samosilnlkov moramo negirali tudi ml. Zato kličemo k ozdravljenju potom sporazuma! Samo s sporazumom bomo naredili konec spomenicam. (Spregovorili smo k spomenici hrvatskega bloka princlpielno. K detajlom In k notranje in zunanjepolitični važnosti in upravičenosti se še povrnemo J Centralna vlada se ne uoa preko hrvatskega naroda. Beograd, 13. febr. (Izv.) S kompetentne strani se doznava, da vlada ne namerava podvzctl nobenih odločilnih korakov v zadevi spome- nice hrvatskega bloka genovski konferenci, ampak da hoče počakati, da bo ta memorandum objavljen tudi v Inozemstvu. OTVORITEV POŠTNEGA PROMETA MED ITALIJO IN RUSIJO. Rim, 13. febr. Med Italijo in Rusijo Je otvorjen poštni promet, s 15. febr, pa se vzpostavi brzojavni promet. SPORAZUM A\ED AMERIKO IN JAPONSKO GLEDE OTOKA YAPA. Pariz, 13. febr. V Washingtonu je bil podpisan sporazum med Zedinjenimi državami severoameriškimi in Japonsko glede otoka Yapa. ODGODITEV RTMSKE KONFERENCE. Rim, 13. februarja. ilzv.^ Pimska konferenca, ki je bila določena ka 15. februarja, se b > brik^ns za nekoliko časa odgodil.i, ker ,e z:» to prosi'Ji češkoslovaška v.ada PROMET ZOPET V REDU. Zagreb, 13. febr. (Izv.) V področju zagrebškega ravnateljstva državnih železnic sc Je promet na želcznicaU malone popolnoma vzpostavil, ravno* tako tudi v Vojvodini. V Srbiji je popravljen viadukt pri Raljl. Tudi v Srbiji je vzpostavljen osebni promet, samo blago se zaenkrat še ne sprejema. Iz Srbije prihajajo poročila, da se Je včeraj po večdnevnem hudem naporu posrečilo skoraj popolnoma vzpostaviti promet. Med drugim je prišlo tudi šest vagonov pošte, ki je zaostala zaradi obilnega snega. Tudi v Bosni je promet skoraj popolnoma normalen, iz-vzemši nekatere manjše proge. Računa sc, da bo v par dneh po vsej državi promet prišel zopet v normalen tir, Michčl Zevaco: »NOSTRADAMUS." Tedaj se je obrnila Marija k nji: »V kateri ječi praviš, da je rojen Royal de Beaurevers? . . .« In Mirta je dehnlla zamiraj«: »V templu! . . .« Mati je počasi vzdignila roke Proti slonokoščenemu razpelu, ki je viselo na steni. Pokleknila je . . . Gilles se je odkril. Margota in Mirta sta se pokrižali . . . In mati je izpregpvorila. Njene besede niso bile molitev. Ne zahvala. Niti pravega zmisla ni bilo v njih. Bile so izliv srca, zdaj mila kakor sPevi angelov, zdaj žalna kakor ihtenje. Razumel jih ni no Gilles Margota, ne Mirta. Umeli so le toliko, da niso namenjene Kristu, Pred katerim je klečala. Marija Croixmartska je govorila Re-naudu! . . . V materini glasu so trepetali odmevi, ki jih še niso bili slišali iz človeških usta. Duša se jim je krčila v prsih. ko se je odkrivalo vpričo njih to brezdno gorja in ljubezni. Nazadnje so plakali vsi trlie, tako prepadeni, da niso mislili niti na to, da bi si obrisali solze, niti ne, da bi se upirali Ihtenju. Cez nekaj minut je postal glas klečeče matere tišji. Čim bolj je pojemal, tem globlje se je sklanjala glava Marije Croixmartske ... Nazadnje se je čelo doteknilo tal. Gilles, Margota in Mirta so še slišali njen glas; šepet ki se je utonil v nerazločnem mrmranju. Nato vzdih ... In ničesar več. Zavladala je tišina . . . Trojica jo je gledala v trepeta-\ joči tesnobi; nihče se ni upal genitl. | Potem pa, videč, da ne da iz sebe ne glasu ne drugačnega znamenja življenja, je Gilles obotavljaje pristopil k nji ter se doteknil njene rame, rekoč: »Gospa, kaj vam je? . . .« Ta rahli spoštljivi dotik Je podrl ravnotežje: Marija Croixmartska se je zvrnila po tleh. »Mrtva!« je zavpil bivši ječar. . Ženski sta zagnali krik. Toda osveščeni po Gillesovi besedi sta se podvizali z veščo naglico žensk, ki jih ne more nič presenetiti. V nekaj trenutkih je ležala Marija Croix-j martska na postelji in Mirta je gre-j la zanjo sveže perilo; ne ona ne Margota nista verjeli, da bi bila res mrtva. »Sreča in radost ne umorita človeka!« sta si dajali s pogledom. In zdajci je Margota poklicala Gillesa ter mu dejala s čudnim glasom: »Poglej!« »Oh!« je rekel Gilles zamolklo, »baš takšna je bila leta 39., ko je trajalo trinajst dni!« »In 46., ko je trajalo deset dni! je dejala Margota. »In 52., ko je trajalo enajst dni!« je povzel Gilles. Tisti hip je pristopila Mirta. »Vse to je odveč,« je rekla ječar-Jeva žena. »Gospa ne potrebuje naše postrežbe...« Mirta se je ozrla na Marijo Croixmartsko In je videla, da Je podobna mrliču. Njen obraz je bil smrtnobled, udje otrpli, usta napol odprta, oči steklene. Gospa brez imena je ležala kakor mrtva. Mirta se je pobožno spustila na kolena in zaplakala, sama ne vedoč, ali ji teko solze za Marijo ali za Beaureversom: »Oospod je imel usmiljenje 2 njo . . .! Bog ni hotel, da bi gledala sinovo pot na morišče! . . .« Med tem pa Je bivši ječar odvedel svojo ženo v kot. »Gospa ne more ostati tu,« je dejal Roncherollcs utegne priti še danes, najkesneje pa jutri. V Periško ulico je tudi ne moremo nesti, ker nadzoruje hišo policija. Kaj storimo?« Ves dan sl je Margota belila glavo s tem vprašanjem. Gilles je stražil v spodnji izbi. Hišna vrata so bila zaklenjena in zaslonjena in na mizi je ležalo pripravlcjno orožje, zakaj vrli služabnik je hotel braniti svojo gospo do poslednjega diha. Toda nihče ni vznemirjal hiše. Dogodek na turnirju je prejkone iz-premenil Roncherollesove namere, če jih ni profos opustil od radosti, ker je dobil Beaureversa v svojo oblast. »Kdo ve. ali ne pridejo jutri!« Je govoril Gilles škripaje z zobmi. »Branil bom vrata, dokler me ne ubijejo; potem pa Jo zgrabi Ronche-rolles... Oh, spoznal Jo je, lopov! Jutri, vidiš, se bo nadaljevalo tisto, kar se je godilo pred dvajseti.ul leti...« »Ne pravim, da ne bi prlšfl,« Je hladno dejala Margota. »Kar pa vem, Je to, da je ne dobe.« »Ali jo hočeš spraviti v skriti kabinet? Tudi Jaz sem že mislil nani. A če prevrnejo hišo od vrha do tal, ni varna niti tam.« »Ne,« je dejala Margota s čudnim glasom, Spomnila sem se varnejšega skrivališča, kjer je ne bo iskala živa duša.« Gilles se je zdrznil. Zena je poklicala Mirto. Vršil se je tih posvet, vpričo otrplega trupla, ki je ležalo nepremično na postelji. »Ker je takšna, kakor bi bila mrtva ...« je dejala Margota, ko je jela razlagati svoj načrt. Bila je vsa bleda; njen načrt Je moral biti strašan, sodeč po grozi, ki se je zrcalila na Mirtinem In Gil-lesovem obrazu. Vsem trem so šklepetali zobje. Nato je zavladalo po hiši molčanje, kakršno biva tam, kjer imajo pravega mrliča.., Okrog enajstih zvečer Je Margota vstala s svojega stolca, na katerem je sedela globoko zamišljena* že nekaj ur, In je Izpregovprila % slovesnim glasom: »Čas je!...« Mirta je vztrepetala od glave do nog, a je vendar dejala; »Pripravljena sem!.,.« In Gilles. dasl bled, je ponovili »Pripravljen sem!... Idlmol Bog bodi z nami!...« (PftlieJ Afera MereSgemla. Beogradsld »Radikal«, glasilo St. Protiča, je pred par dnevi objavilo pismo, katerega je baje poslal Hercigo-nja ministru Pribičevicu in iz katerega izhaja, da je bil Pribičevic v zvezi 'z atentatom na svojega kolega, pokojnega ministra Draškoviča. V informacijo naše javnosti objavljamo pismo po »Radikalu« v celoti: »Gospodinc ministre! Zacijclo da niste primili moje pismo od 4. okt. o. g., u kojem sc osvrčem na Vašu poruku, koju nti poslastc preko \V„ jer sam jučer primio od njega pismo, u kojem me pita za razlog moje šutnje. Stoga Vam sada pišem na onu drugu adresu. Odbijam Vašu ponu bu, da mi pošljete novaca i p rep o ruke za A., jer i ako sada živim u priKčno miiernlm prilikama (a uz to i s'aba zdravlja), ipak Volim, da sam ovJje bliže Jugoslaviji, i da iz prikrajlca motrim, što se ondje :'blva. Nijc mi razumljiv Vaš strah. Dr-žim, da sle zc ;cš 1514. mogli dovoljno tjvjerlti o čisto ji rr.oga značaja. Pitajte o torne W-a. Is!ina je, da su naši odnosi dnigačiji, nego li su bili 1914., on la p_acijo?.:>l!sti Vi i ja — sada predstavnici jedriog črnog reakcionarnog i kr-vavog režima. Ja rcvolucionarac, anar-nlsta, rušilac dan?.2n'es poretka,. da g. Svetozare, ja nišam za sve vrijeme naših odnosa, pr'Je i posli je oslobo': jenja, posumr.jao o torne, da nas dvojicu re vode nilcakvi zaje.inički interesi i da Svaki od nas dvojice želi nešto temeljito drugo, — dakle odnosne mcJju nama podržava jedino težnja, da jedan drugoga što više i što temeljiteje isko-riste za svoje ciljcve. Vi ste si sve to dabome drugačije zamišljali smatra-jučida se u meni nalazi još prilična doza predratnog nacionaličkog romanticizma. Kako vidite, varali ste sc! Stoga uzroka došlo je do ncsnora-:uma medju nama, jer u mome (rušilačkom) Interesu nijc bilo, da se makre na pri-mjer jednog Radiča, k o j i je u borbi za postignuče svojih megalomanskih ambicija, samo pomacao rušiti. Pa to bi bilo samo u Vašem interesu. Ja sam to W-u potanko izložio u Z-u, kad sam odbio Vaš predlog. Da, ja ne volim Radiča. On je jedan gaclan čovjek, kon-zervativan i opasan mcgoloman, ali ja bih bio Ind, da sc s tim sredstvima služim proti onih lica, koja i ako nesvje-sno i drugim sredstvima pomažti meni. Iz toga razloga bio sam proti akta na Draškoviča, jer mi je bilo pozna to (čak Im jednom zRodom \V. govorio o torne, da i on sprana sličan puč u demo-kratskoj Stranci, kao što je Protič ra-dikalima, te da bi jednim takvim aktom došao Vama u korist, kao što se to kasnije zbilo.) Vi sc sada bojite i razumijem, da bi Vam bilo neugodno, kad bi se saznalo, da jedan šef »parlamentarne« demokratske vlade, ministar policije pakti ra s jednim anarhistom, te mu zato i savjetiijctc put u A. Tko zna, što kanite s menom? Zn In rad:e ostalem ovdje. Ne trebatc sc boja til Ne ču Vas ucjenjivnti, kan što ste to Vi učinili s menom. Ljude oko Hrv. Zaj. suviše podcjcniniem, a da bi se s njima poslužio u borbi proti Vašcg režima. Da vidite, da sam iskren, vračam Vam sada moj kurirski dekret, jedrni dokumenat, koji je još zaostao kod mene, koji može da posvjedoči na-5u vezu. Sve dokumente, kojc sam pri je svoga odlaška iz Z. primio od \V-a, spalio sam, čim sam prešao granicu. Nemajte dakle straha. Ovakvim sredstvima borbe ne ču da se služim. Više volim bombe i revolvere. To je iskre-pije i lijepo praska. Dakle ne bojte se! P., 23. nov. Vaš Rudolf Hercigonja.« »Radikal« tolmači,. kratice, ki se nahajajo v tem pismu, sledeče: A = Amerika; NV == \Vildcr; Z = Zagreb; Hrv. Zaj. = Hrvatska Zajednica; P. na koncu pomeni menda Praga. Poleg tega je »Radiki.1« objavil tudi kurirski dekret, ki glasi v slovenščini; »Kraljevina Srba, Hrvata 1 Slove-naca. Cabinet du ministre de l’ Intcricur du Royaume des Serbcs, Croates et Slovcncs. Za gospoda Rudolfa Hercigonja iz Zagreba, ki potuje v Zagreb, Sarajevo in nazaj kot kurir Ministarstva notranjih de! v službenih poslih. Vse civilne in vojaške oblasti ter zavezniške oVasti se naprošajo, da imenovanega nikjer ne ovirajo ter mu v slučaju potrebe nudijo potrebno pomoč. Imenovani ima pravico do brezplačne vožnje v vseh razredih (u svhn vozovima). 11. april 1919 Eeograd. Po naredbi Ministra notranjh del prvi se’ retar M. P. Ncšič (pečat Ministrstva notranjih del.) Ta kurirski dekret je imel fiercigd-nja ves čas svojega bivanja v naši državi, (udi takrat, ko se je nahajal ra Slemenu nad Zagrebom, v sanatoriju Brcstovec, odkor’er je s svojim potnim listom z lahkoto odšel v Nemško Av-striio. Za enkrat opozarjamo na to, da je bil oni m-nistcr, po čegar nnredbi je bil llercigonji izdan zgoraj ponatisnjeni kurirski list, r. Svetozar Pribičcvič in da jc bil isti gospod minister notrrmjih del tudi takrat, ko jc Hcrcigonjo v I3rc-stovcu zasledovala policija. ©i/tiavo?! Protičevo glasilo, beogradski »1’n* diknl«, jc priobčil pismo, ki ga )c baje pisal komunist Ilercignnjn ministru Svctozaru Pribičcviču, Ali je pi.imo resnično ali izmišljeno — v obeli slučajih sc nam odkriva strašna mora',na gniloba, ki je zabredla vanje naša država. V pismu se očita ministru Pribiče-viču, da je nagovarjal svojega nekdanjega somišljenika 1 lercigonio. naj spravi s poti Radiča in notranjega ministra Draškoviča. Pribičevičevcga sr»-mišlenika. njegovega kolego v ministrstvu, ki je bil s Pribičevičem vred glavni steber demokratske stranke. In to zavoljo lega. ker je nameraval baje Drnškovič izstopiti iz demokratske stranke in osnovati lastno stranko. Po tem pismu je tudi preskrbel Priliiče-vič liemgonjii potni list za tujino in mu ponujal denar, da naj sp preseli v Ameriko, ker se g^a je začel Pribičcvič bat i. Nimamo bogvekaj visokega mnenja o ministru Pribičcviču, nasprotno, prepričani smo, da je velika nesieča za državo in bo vedno večja, kajti kakor vsi ljudje, ki jih je obdarila narava s skromnim talentom in pretiraum častihlepjem, hoče tudi on nadomestiti možgane e pestjo, a tujo seveda. Navzlic vsemu temu pa moram.) priznati, da se nam zdi pismo izmišljeno, kajti ne moremo si misliti, kako bi si upal še na solnce človek, ki je zagrešil kaj takega, kje bi bila še stranka, ki bi si upala ne samo trpeti takega človeka v svoji sredi, ampak ga dvignili na ministrski stolec. In narod in država, ki ne bi obračunala s takim človekom, ne bi zaslužila več tega imena. Upamo torej, da je pismo izmišljeno— in to ni skoro nič manj žalostno, ker knže, da se rnpidno bližamo razmeram, v katerih žive kanibali, če jim niso že odrasli. Kajti na ta način bi bil dovoljen v politiki vsak boj, če se sme to sploh se imenovati boj, ko ne gre več zato, da nasprotnika premagaš, ampak da ga zakolješ in spečeš. Po tem receptu pride lahko na vislice najbolj pošten človek, ker v takem ozračju ne bo težko d..l>iii itidivi luiev, ki bodo za denar prisegli, da le dotičm poštenjak veleizdajalec in razbojnik. Človek se vpraša, kako je moglo priti do tega? In drugo: kakšen je ta narod, ki poraja tako inteligenco? V primeri s tem je bil rajni rriodjung naravnost naivno otroče, ki je nasedlo zunanjemu ministru. Kajti briedjung je šel vsaj proti državljanom -- sovražne države! Tudi to ni opravičljivo — a razumljivo je. Ta zadeva se ne bo dala spraviti s sveta z nobenimi patri jetičnimi floskulami, tukaj gre naravnost za korenino države, ki so in ostanejo narr d. !n ta narod mora preko vsake politike obračunati z ljudmi, ki negirajo njegovo etičnost. Kajti čc narod tega ne stori, je s tem izrekel sodbo i.ad seboj in ta sodba je: da smatra to inteligenco za svojega zastopnika in sicer pravega zastopnika !l V tem zadijtm slučaju, prijatelj, je čisto vseeno, ali je pismo izmišljeno ali ne. Ni namreč dosti razliko, c e te kdo nekaznovan Hliko poči za prvini oglom, ali če te krive priči; spravijo na vislice. Ampak ker verujemo v sv;-j narod, smo prepričani, da se bo vzdignil "1 enoglasno zahteval odgovar od 'istih, ki ga sramote. In narodovo vprašanie se glasi: ali jc pismo resnična ali potvorjeno? Ivan Dcržič: Mi lili! itati ial.lL Zadnje tedne živimo v naši Jugoslaviji v znamenju najtežje prometne krize ti a naših ždznicah. Zelo težko je bilo stanje našega prometa tudi v mcsccih februar in marc 1919, a vendar jc takratna kriza proti pričakovanju hitro ugodno končala. Razmere pa, ki vladajo sedaj pri vseli železniških direkcijah, utegnejo postati uprav katastrofalne. Sedanji minister g. Andra Stanič je podal ekspoze v finačnem odboru in časopisi vseli strank polnijo že ledne svoje preJale z kritiko tena ekspozeja. Seveda ne brez vzroka, ker razmere so naravnost desolatne. Je naš jugoslovanski tmikttm, da je direkcija Zagreb tik pred božičnimi prazniki zmanjšala skoro na vseli procah osobiii vlakovni promet in za nekaj dni je prišla še uprav tipična uradna ustavitev nekaterih yl;ilodi njegov dom pod sivim Trigka-vom ali pod skalnatimi gorami albanske meje. Tako je zamišljen narašča, jev dan na vscsokolskcin zletu. Katera nedelja bo določena naraščaju, šr ni gotovo. Sicer pa to ne sme motiti prav nič dela v telovadnicah, do konca julija 1922 morajo stati naraščaie-ve vrste pripravljene in izve/bane *a odhod na veliki dan; Število mladih Sokolov mora biti veliko, njih iz.\e<-banost pravilna in popoln«. Dve nalogi imajo torej predn ja k i naraščaja, ki jo morajo izpolnili, zapreki dn nes in mogoče jo bo premagati S pravočasnim zbiranjem denarnih sredstev za nabavo krojev sc odp^niore tudi tej težkoči. Dela in prijam js torej v izobilju, zato bratje na delo. TROGRAM NAŠEGA ZLETA. Za prvi Jugoslovanski vse-okolski zlet je v širokem okvuu določeu ta program:. 1. Petek — 11. avgusta: Tekma članic Savcza; mednatodna tekma. 2. Sobota — 12. avgusta: tekma članov Savcza; mednarodna tekma, prihod Cehov, 3. Nedelja — 13. avgusta: Dopoldne izkušnje, pop, I. javna telovadba. 4. Ponedeljek — 14. avgusta. \Ta-stop dece naraščaja (iz Ljubljane in bližnje okolice) in vojske. 5. Torek — 15. avgusta do p. povorka, pop. II. javna telovadba. 6. V naslednjih dneh krajši in daljši izleti po Jugoslaviji. TOSLOVANJE ZUP IN DRUŠTEV Zlelni odbor potrebuje za zlet mnogo informativnih podatkov, od žup in društev. Poživljamo /e sedaj župne in diuštvene funkcijonarc, da v tem času takoj odgovorijo na vsak dopis. Brez točnega in hitrega poslovanja ni mogoče izvršiti v redu vseh prijav za zlet. ČIŠČENJE V SOKOLSTVU NA I1RVASKCM. Kot posledica vladajočih političnih razmer na Ilrvavšem sc je zanesla p > litika tudi v nekatera sokolska društva na Hrvaškem, vslcd česar te prišlo v nekaterih lrušvih do spora. Iz Savcza je dosedaj izstopilo Sokolsko društvo Zagreb Wi!son »v trg, ter skuša zanesti ta spor tudi med druia društva. Ta spor na IIrvasksfni’ ni Sokolstvu prav nič v škodo, ker sc s tem le čistijo naše vrste in sc iziočt enkrat za vselej politika iz nasth društev Tozadevna poročila nekaterih listov so pretirana in teivL'ncijoiua, priliki -navaja ijubljanaln ii»S^r!rtorat ! v oficijelnem komunikeju krasen uni- j taričen v:?.rok. Nekako vrhunec uprav* ; ne anarhije pa pod vsakim pogojem ! dokumentira oficijelna izjava gospoda ; generalnega ravnatelja ' Iliča," bivšega • radikalnega ministra gradjevina, kjer i ta gospod z vso vehemcnco obdolžuje i poleg drugih činiteljev ministrstva šuma in rudnika — ki je sedaj v demokratskih rokah. Vprašati se moramo, kako bo v bodoče! O tem bi nam moral vsaj v g’av-nili obrisih dati jasno sliko — proračun naših državnih železnic za leto 1922. Ministarstvo saobračaja je proračun sestavilo in je osnovni del našega državnega proračuna. Postavke v tem proračuna ministarstva saobračaja pa niso nič kaj posebno »srečne« in pričajo, milo rečeno, o grozoviti površnosti, da ne rabim hujšega izraza. Ce’ofcn prorabun ministarstva sao-bračaju znaša glasom »predloga bud-žeta državnih prihoda« dohodkov 753.7 milijonov dinarjev plus 10 mil. dinarjev od takozvanih ugarskih» prog pečujskega poslovodstva, torej skupaj 753.7 mil. din. Izdatki pa so po predlogu ministarstva saobračaja preračunani na 831.1 mil. dinarjev. Ker pa so tukaj uračunane tudi vsote za direkcijo gradbe, inšpekciio šuma, rečno in pomorsko brodarstvo in seniski rudnik, ki znašajo 64.3 mil. dinarjev, znašajo torei izdatki za ministarstvo saobračaja in vse državnožeie^niške direkcije 766.8 mil. dinarjev. Preračunani dohodki 703.7 mil. dinarjev, preračunani izdatki 766.8 mil. dinarjev, torej plus 27 mil. dinarjev, kar bi bilo uprav epohalno, ko bi bilo — resnično. Pa gospoda iz mmistarstva saobračaja še niso predložila proračunov za leti 1919 ni 1920, torej glede veredostojnosti oz. možnosti takega aktivnega proračuna ni moreoče niti ugibati. Povrh vsega nas sedanjost sama kruto uči! Od dohodkov odpade na beogradsko direkcijo z niško delavnico 247.2, na sarajevsko 96.4, na zagrebško 316 in na subotiško 134.1 mil. dinarjev. Kakor je povdarjeno, glede dohodkov, ni mogoče stvarno govoriti, ker manikajo obračuni za 1919 in 1920 in tudi ni ni-kake uradne žc!ezn:ške statistike o rasti prometa, bruttotovora itd. Vsekako se mi zdi vsota za beogradsko direkcijo precej, precej visoka, a ona za sarajevsko preveč nizka. Je sicer resnica, da mora imeti samo postaja Beosrrad pod sedaniimi poboji ogromne dohodke, n vendar je povišanie z ozirom ra p oračmr ra 1. 1^20 kar z^i 118 mil. dinarjev zelo veliko, ko vendar še ni tako hitro pričakovati re-Jnega in živahnega prometa s Solur.om. Polcsc tega pa procsku. Terorizem je glavno sred- Politike »J.utrnvccv« In tako mislijo. da L, 111111 ^ onoo z vstrahovanjem udušili opozicijo. Bini m se nli hoteli posluževati iste za-. 'Piške metode, bi tudi za vsako stvarno •SpPiko, zagrozili z osebnimi napadi: za A7. Narod« n. pr. na dr. Tavčarja, za . 'uro« pa na dr. Žerjava. Pa seve to bi ^lo človeka nevredno, mi se te metode ne ho posluževali, če se je pa »Jutrovci«, bor »o s 'e’ se *e nls0 poboljšali, temveč vedno na istem »prešinisanera« nl-'OJu žurnallstike kot so bili. , — Iz diplomatske službe. Za sekre- “ria III. razreda sta imenovana pri naših Pyslaništvih g. dr. Vladimir kvhar v Ucr-lu In g. dr. Koser v liudapeštl. . — Italijanski konzulati v naši državi. •hienovana sta za generalnega konzula •"kcardi v Zagrebu in Uolomen v Sarale-P*> za konzule pa Umilta v Splitu in De *'a8el| v Šibeniku. ^ — Zadnji Uradni Ust (št 13) je pri-jjbčll sledeče zakone: o ustanovitvi m ure-®l«vt državne razredne loterije, za podpičje narodnega gospodarstva, pravilnik za “hiedlsko statistiko, izpremembe in dcpol-Jjtve v pravilniku za izvrševanje določil o '•ksah in pristojbinah. . — O taksi na vozila Je prinesel razdaš Uradni list št. 13. — Hitro uradovanje v vojnem mlnl-*”Stvn. V glasilu vojnega ministrstva št. J5 z dne 24. junija 1920 je bilo razglašeno, ?a le bil Pr. Kervin odlikovan z zlato kolajno za hrabrost na koroški lronti, toda °Qlikovanja še do danes ni dobil. Morda °r*de do druge obletni.e. — Umrl je na Dunaju dne 9. t, m. sek-rjlskl načelnik v p. grof Rudolf Chorinsky, bivši dvorni svetnik pri deželni vladi v Ljubljani. Bil ie pravičen uradnik. — Iz zdravstvene službe. O. dr. Milko “hezda je dodeljen iz ljubljanske bolnice ‘•ud.elku za infekcijske bolezni v Beogradu. - — Gozdarski oddelek deželne vlade v rmbljani je spremenjen v »Direkcijo šum kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev v Ljubljani, vsa podrejena gozdna oskrbni-*{Va in nadzorništva pa se imenujejo »šuin- uprave kraljevine SHS«. — Deda med upokoienci. Upokojenec 90fI> piše: Draginja narašča dan na dan, cakamo vedno milostne drobtine od raznih ali teh od nikoder ni. Čakali smo do '•atics dostojno, kakor se spodobi vsakemu upokojencu. Vsaka reč ima konec, tudi na-J* beraško življenje presega že višek ne-*r®‘’H«<>stI od strani zavirajočih koruotnih {Pm'strov. Ali mislijo vladajoče osebe v fto<’{radu, da bodemo tudi mi šli isto pot, “01 n.lent sorodniki In porodičarji raznih jblnstiov, ko delajo številke In za svoj «stnl jaz? Upokojenec naj mn bede pokor-j*l pes? — Nel Vlada naj začne pri glavi P ne prt repu reducirati uradnike, t, J. za-z ministri na razpoloženju pometati, •ktivnl naj se reducirajo, sni bode Imela •Jada kmalu za vsako knjigo svojega tnl-In s tem denarlem plačajte nas upo-‘OlencB, kar nam m e. Ne prosimo več, ■ntpak apeliramo na vso javnost In naše ®°»lance. da se pobrigalo tudi za upokolen-:?• kajti bili smo tudi ml enkrat v državni •tožbi. — V Kočevju ne bo deške poboljseval-*,c*k Prvotno se je nameravalo ustanoviti I “Ivšl strokovni šoli za lesno obrt v Ko-ffvlu poboljševalnico za izprijene dečke. Pa je mesto proti temu protestiralo, se " misel opustila. Carinama v Gor. Radgoni Je Izdala »»eueCi razglas: »Ker se le pri tukajšnjem , adu opazilo, da se nekatere stranke nem- , ® nsrnrlnnctl xr froh 1 t-iV» nh<:tnla — Komu Je kal znano o Fr. Golobu Iz Mekinj pri Kamniku, ki je čdšel na vojno leta 1915 kot voznik k 3. koru in bil pozneje preoblečen za domobranca na ruski fronti, bil kot tak ranjen v roko in od Rusov zajet, naj sporoči njegovi materi Ani Golob, Mekinje 29, p. Kamnik. LiubSiana. =» Kurz za filozofijo priredi g. docent dr. France Veber ob nedeljah od pol 11. do 12. ure v pritličju višje ljubljanske- realke. Profesorji, učitelji, pisatelji, duhovni, sploh vsi izven vseučilišča stoječi ljubitelji mo-droslovja imajo dostop na ta tečaj, ki se prične letos 12. marca. =» Ccskd Obec v LJubllani polddd dne 14. t. m. o 8. hod. večer ve spolkove mist-nosti Ndrod. Domu (restaurace) za spolnu-činkovdnt p. M. Koubka z Prahy, zajima-vou experimentalni pfedndšku »O hypno-tismu, telepatiji a ninemotehnlce«. Vstup volnv. Zučastnele se hojnč. ‘= Člane Splošne org. voj. invalidov, vdov in sirot poveiieništva za Ljubljano in okolico poživljamo, da pridejo v dneh 14. in 15. t. m. v pisarno po članske knjižice, ki so se pri lanskem razdeljevanju moke odvzele. Koncem tega tedna bo poverjeništvo delilo svojim članom moko po znižani ceni. Da se ne bo razdelitev po nepotrebnem zavlačevala radi iskanja posameznih knjižic, vabimo člane, da se v lastnem interesu odzovejo gorenjemu pozivu. Kdaj se bo moka delila, bomo še poročali. = Poštni čekovni zavod v Ljubljani izkazuje sledeče poslovne uspehe za mesec december 1921: Število vlogov 158.262 (v decembru 1920: 129.781), s prometom v iznosu K 736,782.043.48 (K 353.202.5SO.01), število Izplačil 51.340 (53.642), s prometom v iznosu K 725,128.755.28 (K 343,559.643.26), Imovina na računih je znašala dne 31. decembra 1921: K 200,442.315.70 (80 milijonov 816.410.66 K). = Služba podkovslzega mojstra v državni žrebčarni na Selu pri Ljubljani je razpisana v Uradnem listu štev. 13. = Umrla je ga. Valentina Smajdek, soproga profesorja g. dr. Šmajdeka. Pogreb je bil v nedeljo. Naše sožaije! — Razne tatvine. Uradniku Pavšku Albinu je bila Iz pisarne v Mestnem domu ukradena suknja, vredna 2000 kton.— Dijaku Boltarju so bile na sankališču v Tivoliju ukradene 700 kron vredne sanke. — Posestnici Rozi Semetovi je bila na Dolenjskem kolodvoru ob vstopu na vlak ukradena ročna torbica z 8i)00 kronami. — Fr. Bergantu je bil odpeljan 2000 kron vreden voziček z dvorišča Vegove ulice št 2. — Matevžu Igliču, slugi, stanujočemu v Hra-nilnični ulici, je neznan tat ukradel 800 K vredne čevlje. — lzvoščeku Jakobu Pevcu je bil ukraden 1000 kron vreden lovski pes. — Mariji Zgonc je bila med vožnjo od dolenjskega kolodvora do magistrata ukradena ročna torbica s 600 kronami. — Zofiji Kajzer je na Vodnikovem trgu neznan tat izmaknil iz Žepa zadolžno knjižico, V kateri sta se nahajala dva bankovca po 100 dinarjev. — V Dalmatinovi ulici je bila od-nešena reklamna tabla z označbo »Zobni atelje«, last zobotehnika Palovca, vredna 2000 kron. — Iz sobe društva »Ljubljanskega Zvona«, ie neki uzmovič odnesel 12 metrov zelenega platna v vrednosti 720 K. — Mesarju P. Dolinšku na Karlovški cesti je bil med delom ukraden površnik, v katerem so bile tudi glace-rokavice, vse skupaj v vrednosti 3600 kron. = Našel se Je srebrn prstan v bližini dvorca. Izgubitelj naj se sigurno zglasi, ker reši s tem najditelja težkoč. Naslov v upr. »Jugosl.«. popraviti. Po načrta zakona za občinske volitve v Sloveniji, kjer bi bila močnejši stranki nadvlada v občini zagotovljena za nedosleden čas, je Vaša stranka izročila Ljubljani na ljubo mestne občine na severni meji takorekoč za vedno socljalnim demokratom, ki so po Vašem mnenju narodnemu napredku škodljivi. Kolikor nam ie znano, ta načrt ni še uzakonjen. Kot minister n. r. imate gotovo še kaj upllva v Beogradu. Uporabite ga, da tak krivičen načrt no bode nikoli zagledal belega dne kot zakon. S tem boste narodni in državni stvari več koristili, kakor pa s »koncentracijo« napitednlh sil. Cernu stavite zopet mostove, ki ste jih sami podrli. Tako delo je brezplodno. Meteorološka postaja na drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru je bila doslej opremljena z navadnimi vremenskimi aparati (barometer, termometer, maksimum- in minimumtermOmeter, vlažni termometer, priprave za merjenje padavin in solnca); nedavno jo ie drž. zavod za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani izpopolnil s prvovrstnimi registrujočimi instrumenti (ba-rograf, termograf in higrograf). Razen tega se je nabavil še termometer za določevanje' mrazu vnaprej. Tako je postala ta Vremenska postaja meteorološki observatorij. višjega reda. Početkom tega stoletja je bilo na svetu okoli 30.000 vremenskih postaj, in sicer ckroglo 400 postaj prvega, 3000 drugega, 7000 tretjega in 19.600 četrtega reda. Mariborska spada k prvi skupini, kar znači lep napredek za naše skromne prilike na tem, zlasti tudi za naše kmetijstvo važnem polju. Eno najlepših vinogradskih posestev v mariborski okolici je na prodaj. Ustmene informacije se dajejo za obe strankt brezplačno le resnim reflektantom brez posredovalcev Iz zgolj strokovnega interesa na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru do 25. t. m. vsak dan med 12. in 13. uro, Komanda mariborskog vojnog oltruga nam je poslala sledeči poziv: »Pozivljem po zadnji pUt sve one osobe, koji imadu pravo na Albansku spomenicu, da to jave ovoj komandi najzad do 25. marta o. g. Občine neka ovo razglase svima obvezni-cima. U prijavi navesti čin i rod otužja. potpuno ime i prezime, u sredini početno slovo očeva Imena in jedinicu, u kojol je prešao Albaniju. Posle ovog termina neče se više nijedna prijava uzimati u postupak.« Poravnava računov krojačem. Krojači so na svojem izrednem občnem zboru sklenili, da se zaradi velike draginje* in nestalne valute naproša občinstvo, da poravnava svoje račune tekom petnajstih dni, ker bi sicer bili primorani, da pri računih vpošte-vajo tudi valutarno nestalnost, kakor se to dogaja običajno tudi že v trgovini. Podraienje listov. Z današnjim dnem sta se tukajšnja dnevnika »Tabor« in »Mar-burger Zeitung« podražila na dve kroni komad. Stavba nove Gospodarske banke. Dne 1. marca se prlčno stavbena dela nove Gospodarske banke poleg frančiškanskega samostana. Prijet nevaren tat. Mariborski policiji se je posrečilo, aretirati nevarnega tatu, ki je že delj časa tvoril pravo nevarnost mestu. Izvršil je tekom zadnjih mesecev nešteto tatvin in nikakor mu ni bilo mogoče priti na sled. Dne 9. t. m. pa je prispel na svoj dom neki Franc Klampfer, stanujoč na Aleksandrovi cesti 8 ter opazil, da so vrata v njegovo stanovanje bila nasilno odprta. Pozval je stražnika, s katerim sta skupaj našla pod posteljo moža, ki je bil seveda takoj aretiran. Nepoklicani gost je na Aleksandrovi cesti 21 stanujoči pomožni delavec južne železnice Franc Dolinšek. Poleg sebe ie imel tudi že nekaj obleke v vrednosti 1600 K pripravljene, da jo odnese. Ko so naslednjega dne izvršili na njegovem stanovanju hišno preiskavo, se je odkrilo pravcato skladišče raznega nakradenega blaga. Dolinšek je bi) Izročen sodišču. Izprememba v stanovanjski komisiji. Narodni poslanec Franc 2ebot je izstopil iz mestne stanovanjske komisije. Na njegovo mesto je predlagala Slovenska ljudska stranka mizarskega mojstra In hišnega posestnika Antena Viherja. Otroška bolnica. V Mariboru se je osnoval pripravljalni odbor, ki Ima nalogo, da ustanov! društvo za zidanje In vzdrževanje otroške bolnice v Mariboru. drža narodnosti v treh letih obstoja naše »kiTVe n*so Potrudile, da se nauče sloveniš 2 tozika, se s tem daje na znanje, da napravljalo stranke, katere niso »p!i , 8 uradnega jezika, le tedaj, ako prl-Uelo seboj tolmača.« ,, ~~ Sestanek trgovskih zbornic. V dru-KoW ci tekočega meseca se bo vršila v '°syaru konferenca trgovskih zbornic g ? kraljevine, Madžarske, Cehoslovaške ■lesm tem sestanku se bodo pre- 'ifim * trgovska vprašanja, ki so v skup-tnteresu teh pokrajin. Zuprisega rezervnih častnikov. Od-roit m‘n‘strski svet sklenil, da nosi naš rbd ur?dnl naslov: Aleksander 1., kralj Y’ Hrvatov in Slovencev, bodo rezsr-knf i*k! Pnlbžili novo pismeno prisego. ***terl bo ta naslov natančno označen. Cerkven požar. V soboto ie nastal trt l 11 ^ Podstrešju cerkve v Šmartnem s«r Vanlu- Qašenje je bilo jako težavno, Ikn . manjkalo yode, Ni nam še znano, ^sUlft._bU požar ugašen. rega naša cenjeno občinstvo ponovno opozarjamo. Občni zbor podružnice Jugosl. Matice v Celja bo danes v torek zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Čevljarji voj. invalidi imajo svoj ustanovni občni zbor v nedeljo 19, febr. v Celju ob 10. uri dopoldne v gostilni Jažek (Za kresijo). Vsi v čevljarsko stroko spadajoči invalidi se vabijo k udeležbi Vreme se Je minule dni pri nas nekoliko spremenilo in je postalo nekaj milejše. Nekatere vode pa so še vedno zamrznjene. Vendar upamo, da bo zima prihodnje dni popustila in da se nam bo končuo pričela bližati spomlad. Ptuj. Celje. Maribor. Socijalna demokracija Je velik nasprotnik narodnemu napredku. To je konštati-ral dr, Kukovec šele na središkem shodu na svečnico 1. 1922. To sl je treba zapomniti, ker se vidi, da voditelji JDS Izprevidijo šele po treh letih. Mi smo to trdili že od nekdaj ln je to dejstvo bilo povod, da se je narodno in državno misleče delavstvo in Inteligenca organiziralo v NSS. To se je že neštetokrat povedalo demokratom tudi po prevratu zlasti takrat, ko sta bili JDS in JSDS v tesnem objemu na vladi. Gospodje pa so bili gluhi In slepi ter so pomagali socijalnim demokratom na konjička kjerkoli so mogli. Zdaj pa izprevidi to trpko resnico voditelj demokratov dr. Kukovec po celih treh letih. G. minister n. r.l Nas to spoznanje veseli. Boljše, da Je prišlo pozno, nego nikoli. Ako je Vam res na tem, da hočete pomagati narodni in državni ideji, zlasti tu na meji, potlej začnite hi-iro popravljati grehe, katere je zakrivila Vaša stranka v tem oziru. Mnogo — pravzaprav največ in največjih grehov — itak nc morete popraviti niti delno. Na enega pa Vas vendarle opozarjamo, ki je pa tako velik la tak«, težek, & tndrdft d« lt i« Izobraževalno društvo »Bratstvo« v Celju je v nedeljo popoldne ob 4. uri v mestnem gledališču celjskem pod režijo tov. Dobovišeka ponovilo narodno igro s petjem v štirih dejanjih »Testament«. Kakor pri prvi prireditvi te predstave, so tudi pri drugi igralci, ki so nastopili po večini prvič na odru, svoje vloge nad vse dobro pogodili. Posebno pohvalno moramo omeniti rešitev glavnih vlog, kakor Miklavža To-polščaka posestnika in gostilničarja, Tomaža Omahne njegovega hlapca In bivšega posestnika, berača Martina, mešetarja Klandra in drugih, ki so se v polni meri potrudili in dovršeno doigrali njim stavljene vloge. Tudi vse druge večje in manjše vloge so bile po večini v srečnih rokah. Naše mado društvo dokazuje po uspehih zadnjih gledaliških predstav, da ima v svojih vrstah mnogo nadarjenih igralskih talentov In obeta še lepo bodočnost. Gledališče je bilo povoljno obiskano. — Kakor čujemo, se v najkrajšem času priredi zopet gledališka predstava v Narodnem domu, ki bo združena s prosto domačo zabavo. Za upravitelja invalidskega doma v Celju je imenovan Ivan Metlika, računski revident pri oddelku za socijahio politiko v Ljubljani. Dramatično društvo v Celin Je v nedeljo zvečer v mestnem gledališču priredilo v drugič veseloigro francoskega pisatelja Scribeja v 5. dejanjih »Kuzarec vode«. Kakor premijera te duhovite veseloigre, je tudi repriza izpadla popolnoma zadovoljivo. V prihodnje pripravlja Dramatično društvo igro »On in njegova sestra«, i Porotniki za prvo porotno zasedanje pri celjskem okrožnem sodišču v letu 1922 bodo Izžrebani 16. t. m. V prvem zasedanju se bodo zagovarjali pred poroto tudi nekateri Izmed zločincev, ki so pri Pišecah Izvršili zverinski umor na orožniku Mauru. Ptujski mestni občinski svet Je, kakor čitamo, sklenil, premotritl zadevo glede preskrbe mesa mestu Ptuju po mestni občini. Ali bi ne bilo dobro, da bi se tudi v Celju glede tega pričelo kaj ukrepati, ker naši naduti bahaški nemškutarski Izvozniki mesa še vedno vkljub pritožbam prebivalstva ne čutijo potrebe, preskrbeti v prvi vrsti našemu prebivalstvu zadostno množino dobrega in cenega mesa. Koncert komornega kvarteta *Zlka« se vrši v sredo 15. t. m. ob 20. url v mali »UiUoa« * CaUu, Mestna občina vsled zavlačevanja potrditve župana ni mogla sestaviti rednega letnega proračuna za 1. 1922. Ker ni predložen letni proračun, se bode ustavilo pobiranje vseh doklad. Kako bode izhajalo mestno gospodarstvo brez denarja, smo res radovedni! Vest o prodaji vite Teltschik trgovcu Artenjaku ni' resnična. Sprememba posesti. Parno žago od g. Alberta Muenzer v Rogoznici sta kupila brata Writz! iz Kozminc; grad in posestvo Bori je kupila lesna industrija »Drava« v Mariboru. Cene živilom so vsaki dan višje. Sladkor stane že 68 K kg, bela moka 26 K itd. Zakaj se ne pregleda zaloge tukajšnjih trgovcev in kenstatira potom faktur, od ke-daj jih imajo. To je nemogoče, da bi vsem na eden In isti dan pošlo vse blago.-* Pred par dnevi je bil sladkor še pc 6-1 kton, danes pa že 68 K, in sicer kar čez noč, kljub temu, da ni dobil nobeden trgovec nove pošiljat ve. Umrl Je dne 10. febr. veletrgovec z vinom gosp. Konrad Fuerst v 70. letu starosti Primorje. 5 milijonov Din. državnega posojila je podpisal v Južni Ameriki živeči Nikola Ra-nelič Iz Supctra na otoku Braču. Ljudsko štetje v tržaških predmestjih izkazuje baje 47.160 Italijanov, a samo 17.434 Slovencev. Za župana občine Breg pri Trstu Je bil Izvoljen g. Jos. Zobec iz Boljunca. Koroško. Sv. Jakob v Rožu. Slovenska šola. \ sakemu Korošcu so znani boji za slovensko šolo v St. Jakobu v Rožu 2a časa Avstrije. Tedaj sta obstojali 2 šoli v St. Jakobu, ena utrakvistična (nemška) in ena slovenska, ua kateri so poučevale po večini šolske sestre. Po plebiscitu je biJa seveda ta šola odpravljena. Slovenci se od te dobe trudijo, da dobe dovoljenje za otvoritev slovenske privatne šole v St. Jakobu in je v tem oziru politično društvo za Koroško že mnogo storilo. Koroški nemški politični krogi menda prično uvidevati, da bodo vendarle morali ugoditi zahtevam Slovencem! To bi pa pomenilo, da bi bili nameščeni na ti šoli pravi narodni slovenski učitelji, ki se še nahajajo danes brez službe na Koroškem 1 Da se to prepreči je sklenil deželni šolski svet v Celovcu na zadnji seji, da otvori v Št. Jakobu v Rožu 4 razredno javno ljudsko šolo z slovenskim učnim ješi-kom. To so zvite lisice! Kak le bo pouk na ti šoli, kajti nameščeni bodo sami najhujši zagrizcnci, ki so vešči slovenskega jezika. Tako bo ta šola s takim učiteljstvom mnogo več škodovala nego koristila, kajti na ta način bo učitelj nemškutar zastrupljal slovensko mladino z slovensko govorico in jo na ta način veliko uspešneje odvajal od svoje govorice in ljubezni do svojega naroda. Za Slovence je sprejemljiva le šola, ni kateri bo delovalo narodno zavedno učiteljstvo. Tako sc hoče šolska oblast ubraniti privatne slovenske šole z narodno zavednim učiteljstvom! Libeliče. Za »Schulverein« sc zelo trudi nadučitelj Ulrih Petšchnig, kajti z zdravnikom dr. \Vallndferjcm sta nabrala 5630 K. Nam se zdi, da bo nadučit. ta znesek sam bolje rabil nego Schulverein, kadar se bo zopet selil na zapuščeno Suho. Tedaj bo gotovo njegova soprogas obžalovala, da ni ostala na Češkem, vsaj kljub dolgim letom, katere je preživela med Slovenci, se slovenski ni mogla naučiti. V tolažbo pa nam je, da tudi nemški ne zna, četudi hoče vse »Čuše« surove pojesti. Srečno rajžo želimo 1 Tudi dr. Herbst s svojo demonstracijo ne bo mogel pomagali. Libeliče. V »1'rei.e Stimmen« se nekdo hudo pritožuje čez slabe pre hranjevalne razmere! Kaj se bodete pritoževali, če ste pa to hoteli imeti? Travili stuo vam prod plebiscitom, kaj vas čaka! Zdaj treba križ katerega ste nnložili z vesel jem nosili l Cene soli v Avstriji. Fin. mini strstvo je odredilo sledeče cene s dl: kuhinjska sol 100 kg *— 15.000 kron, živinska sol 9000 kron, tov. sol 8000 kron ozir. 2700 kron. Kako druS:ioii So bili slavospevi pred plebiscitom! Kar so trdili o nas, da bodemo morali jesti slane jedi, te je uresnčilo nad njimi 1 SokoSs>v3» Sokol II priredi na pustni torek veliko plesno veselico v Kazini. Dostojnim maskam bo vstop dovoljen preti legitimaciji Opozarjamo že sedaj na to našo prireditev. Odbor. Sokolsko društvo v Zagorju ob Savi sl Je Izvolilo sledeči upravni odbor: Starosta br .Fedo Poljšak, podstarosta br. Albin Grčar, načelnik br. Fran Kolbe, blagajnik Rudolf Ahčan, tajnik Lavoslav Mrnuh. Odposlana je bila brzojavna čestitka k zaroki Nj. Vel. kralju Aleksandru ter Savezu protestna resolucija proti separatističnemu In izdajniškemu izvajanju Sokola na Wil-sonovein trgu v Zagrebu. init in Slovenska Matica. Knjige SI. M. za 1 1921 so izšle I11 pisarna jih je pričela razpošiljati. Prvotno je bil namenil odbor članom po 4 publikacije. Cene pa so medtem tako narasle, da je brez izdatne izgube nemogoče dati za 40 K štiri knjige. Člani ,iaj se torej zadovolč s tremi izdanji in sicer prejme vsak roman Lermontova »Junak našega časa«, Pavla Golje »Večerno pesmarico« in dr. I. Laha »Začetki Slovenske Matice«. Četrto knjigo pa — dr. 1.1 Lončarja »Politično življenje Slovencev« — prejmejo člani 25 odstotkov ceneje nego drugi kupci. Cena te Knjige Din. 12.—^ drugih v podrobni prodaji pa: »Junak našega časa* Din. 11).—■, »Večerna pesmarica« Din. 7.— in »Začetki Slovenske Matice« Din. 3.—. Ljubljanski člani nat pridejo po knjige sami in prinesejo s seboj potrdilo 0 plačani članarini. Knjige dobi v matični pisarni vsak delavnik od 3. do 5. ure. Članarina za leto 1922 bo odvisna od cen tiska, ki še ni določena. Poleg teli knllg je izdala Matica v tek. društvenem letu »Zemljevid slov. ozemlja« (Cena Din 20). dramo F, S. Finžgarja »Razvalina življenia«, P. Golie »Pesmi o zlatolaskah« in V. Jerajevo llustrovano zbirki otroških pesmi »Iz Ljubljane čez poljane«. V kratkem Izid« Dr. Ivana Laha obširna antologija čeških pesnikov. Vabimo vse, naj ptldno segajo po naših izdanjih. Opozorilo našemu občinstvu Kakor !• obveščeno Strokovno Udruženje Jugoslo-Venskih oblikujočih umetnikov, se nahaja v Ljubljani neki slikar Mal o ta, kateri sl je znal pridobiti vci!ko naklonjenost ljubljanskega občinstva in kateri računa za svoje »portrete* razmeroma zelo velike vsote, čeprav tl portreti nimajo nobena umetniške vrednosti. S. U. J. O. U. si šteje dolžnost v svrho zaščite domačih umet-nikov-portretistov in v svrho čuvanja ugleda našega občinstva energično protestirati proti zlorabi umetnosti od strani pretkanega tujca. Naglaša pa. da podčrtuje Ma-lotino manjvrednost In da bi ne Imelo povoda nastopiti proti njemu, da le umetnik — čeprav je tuj državljan. in Zagrebško pevsko društvo »Kolo« le po absolvirani koncertni turneji širotn Jugoslavije priredilo doma v Zagrebu koncert, ki je glasom poročil hrvaških listov lepo uspel. Na sporedu So bile predvsem narodne pesmi v harmonizaciji Lliotke, Hatzc-ja, Krajanskega, 2ganca, Sirote, Dobronlča in drugih. Po zaslugi zborovodje Oskarja Smodeka se je dvignilo »Kolo« na veliko umetniško višino izvajanja, o čemur smo se nedavno prepričali tudi Ljubljančani na koncertu, ki ga Je to društvo priredilo V Unionu. Opera. Izvirna noviteta Rista Savina, skladatelja opere »Lepa Vida« »Plesna l»-gendica«, mlmlčna igra v enem dejanju I« prišla v soboto poleg »Cavallerie rustica-nc« na oder naše opere. Občinstvo le delo sprejelo pohvalno ter sla se morala skladatelj ln glavna plesalka g. Pollakova opo-tovano zahvaliti za živahne ovacile. Opera. V soboto zvečer so uprizorili In peli Mascagnijcvo opero »Cavallcrla ru-stlcana«, ki spada med najpopularnejša dela svetovne operne literature. Izvrsten 11-bretto, na čigar vročekrvno zgodbo se glasba tesno naslanja, izredno spretno spajanje melodičnega blagoglasla z zadosti brutalno močjo, poleg tega v družbi z realistično naturalističnim izražanjem v glasbi, ki Je rodilo Italijanski verizem. Je vse skupni pridobilo operi nenavadno ljubezen občinstva gledišč vseh narodov. Pred voino smo se V našem gledišču večkrat srečali s »Caval-ierio rustlcano«, letos so jo zupet spravili na oder. Zasedba nekaterih vlog ni bila povsem srečna. G. Romatiovskenm Alfio ne prlstola. g. Drvota očlvidno pri piemijerl ni bil dobro dlsponlran. g. Levandovska Je kollkortollko zadovoljila, vlogi Lote in Lucije bi morali poveriti drugim pevkam. Učinkoviti zbori so le deloma ImponiralL manjkalo jim le potrebnega skladia z orkestrom. katerega le temperamentno vodil g. kapelnik Ncffat. Z njim je dobila opera mlado, svežo ln delavno moč. ki obeta mnogo. Režija bi morala vcepil' zboru nekolike Igre. da bi nastopi pridobili na živahnosti In — verjetnosti. Podpirajte družbo sv. Cirila in .Metoda. Vremensko poročiio. Ljubljana, dne 13. februarja 1922. Kraj Ura li TM rraka Tem rtaka C1 lleter ~1 Oblatnos! 0-t0 Padavine mm Ljubljana 7 744 0 — 11« brez vclrn megla — 14 742 0 — 57 sev. vzh. jasno — i 21 741-3 - 7 3 sev. zn|). oblačno — Zagreb 7 772 6 — 120 brez ve Itn megla — Beograd 7 7732 — 170 sev. zap. oblačno K Dunaj 7 771-4 — 100 jug. vzh. več. obl. — ' Innsbruck 7 771-2 I- 12 0 brez vetra megla ■ Praha 7 —- — — — Opomba t; V L .jubljanl ba rameter pa Ja, tempera dura ctanoi 'itiUV URADNIK popolnoma samostojen delavec, vešž vse* pisarn, de! in knjisovodstva z dolgoletno prsk*o, išče priinenieza mesta. Cenjene po* nudbe prosim pod šifro »Uradnik* na uprav-ništvo lista. 344 KONTORiSTINJA kot aamosiojua pisarniška moč. vešč* d0-venžčine in nemščine ter knjigovodstva 1° strojepisja se sprejme takoj. Prednost imajo one tospodlčne, ki so že služile v stavbni pl* sami. Ponudbe posl upravo lista P° cr.slov za 6550.0C0 kron. 2.) 40 oralov za 1.200.000 kron, 3.) 100 oralov za 3,500.000 krcn. Trgovske in stanovanjske hiše. vile, imajo prosto stanovanje. 260 OPRAVA ZA MODNO TRGOVINO se proda. Ozleda se Dvorni trt štev. 1. 36S TRGOVSKA HIŠA i vrtom t kateri se nahaja trtoviaa mei. baja ie vpeljana, sredi trga Savinjske doli-us. cena usodna. Naslov v upravi Usta. 354 HIŠA v Spodnji Šiški ob Klavni cesti s trgovskimi lokali in z vrtom na prodaj. Pojasnila daje iz prijaznosti Grobelnik, Bleiweisova ceta 16, H. nadstr. od pol 2. do 2. ure. ali pismeno. ZEMLJIŠČE obstoječe od f—10 oralov zemlje med Zl-danimmostom In Hrastnikom. Naslov v upravi. 229 S lužbe: VRTNAR, samostojen, samec, ki se razume na vzdrževanje parka, na zelenjadnl in cvetlični vrt, se takoj sprejme za graščino na Štajerskem. Oglasiti se Je Ljubljana, Privoz štev. 5, I. nadstropje. 264 PRODAJALKA, STAREJŠA MOČ, z večletno prakso Išče primernega mesta. Gre tudi kot pomožna moč y trgovino. Naslov v upravi lista. 26S Prir.ce« s pol milijona funtov v zlatu. Spldh Icž; v potopljenih parnikih milijarde zlata in draguljev. V sedanjem času, ko primanjkuje zlata na vseh koncih in krajih, se ne strašijo ljudje nikakih stroškov in. nevarnosti, da dvignejo denar Iz morskega dna. * Cen* v Rusiji. Pismo, došlo i2 Tomska v Sibiriji, datirano z 5. novembrom 1921, priča o neverjetnih cenah življenskim potrebščinam. Tako stane 1 pud = 16 kg ržene moke 150.000 sovjetskih rubljev, 1 funt == 42 dekagramov surovega masla 30.000 rubljev, vedro krompirja 15.000 rubljev, 1 funt mesa 7C00 rubljev. Ker bi mesečna plača zadostovala komaj za en funt mesa, si ljudje nabavljajo najpotrebnejše produkte navadno le z zameno oblek in perila, česar pa tudi primanjkuje. večeru. Na Silvestrovo je kmaiu po polnoči vrgel na trgu pred cerkvijo v Dinkelsbuehlu, kjer je velika množica prisostvovala koncertu, miad mož di-namitno bombo. V kolikor je doslej zna.no, je bilo najmanj petdeset oseb ranjenih, med njimi dvajset težko. — Atentat jo bil prejkone naperjen proti policiji. Večje število oseb je bilo aretiranih. * Dviganje denarja Iz morskih globin. Leta 1917 se je potopil v irskem kanaiu parobrod »Lavrentic«, ki je zadel ob mino. Na parobrodu se je nahajalo 260 oseb in sedem milijonov funtov šterlingov v zlatu. 2e leta 1919 je bilo dvighjeno pol milijona funtov, sedaj pa se nadaljuje z delom. Delavci, ki delajo na dnu morja, dobivajo poleg redne plače za vsake tri ure dela pod vodo še 1 funt šterling kot nagrado. Sedaj se bavijo s to mislijo tudi Američani, da dvignejo tri milijone dolarjev v srebru iz leta 1912 blizu Ne\v-Yorka potopljenega parnika »Mcri-diax«. Istota{co leži pri Vigu za 28 milijonov funtov šterlingov zlata in srebra potopljenega. V času krimske vojske se je potopil parobrod »Black VRTNAR rodom Ceh, star 29 i*t, oženjčn, brez otrok. Uče samostojno, trajno mesto. Dobro iz-vežban v gojenju cvetja in sadja. Razume tudi čebelorejo, vinogradništvo in gospodarstvo. Več let služboval v Franciji in na Nemškem. Govori češko, hrvaško, nemško In francosko. Nastop po degovru. C. ponudbe z navedbo plače prosim na naslov T. Paulik. Tuškanoc 16 c, Zagreb. 235 PRODAJALKA za trgovino y Ljubljani se sprejme. Reflek-tirarri samo na starejšo, samostojno moč. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop takoj ali po dogovoru. Obenem se sprejme tudi knjigovodja ali knjigovodkinja za nekaj ur na teden. Ponudbe na Anton Maver, hotel Vega, Ljubljana 7. 236 STROJNIKA ZA LOKOMOBILO Iščem. Prednost imajo oni, ki se razumejo kot šoferji pri tovornem avtu. Hrana in stanovanje prosto. Ponudbe na V. Jamnik, umetni mlin, Meža ob Dravi. 237 MODISTINJA starejša oseba, zmožna voditi samostojno trgovino se sprejme za takojšen nastop v Celju. Prednost imajo one. ki lahko polože kavcijo. Tozadevne ponudbe s spričevali Je poslati na Franc Cerar, tovarna Domžale. 210 GOSPA stara 27 let z 1 Ui pol let starim fantom želi premestiti svoje sedanje mesto. Pripravljena je opravljati vsako delo,.Je izučena šivilja In tudi v trtovini ima nekaj prakse. Gre tudi k stari samostojni gospe. Prednost Imajo boljše rodbine, na oddaljenem samotnem kraju. Naslov pove uprava lista! 249 POZIV! Prosim, da mi gospodična pod šifro »Iva 1001« poštno ležeče Ljubljana, odgovori ali pa pošlje pisma nazaj na moj naslov. A- Mežnar. Polzela. 261 KORESPONDENCA. Mlad, živahen privatni uradnik, prikupljlve zunanjosti, star 28 let, se želi tem potem seznanit! z inteligentno gospodično ali vdovo ne čez 25 let. Poznejša ženitev ni izključena. Dopisi če le mogoče s sliko, ki se ta- koj ,vrne pod ^Sožitje« na upravo lista. 24fi Proda sc: GODBENI SALONSKI ORKESTRALNI PIANINO na električni tok ali ročno igranje, imajoč 30 godbenih valjarjev, cena nizka. Poizve se pri Kavčiču, Celje, Gosposka ulica 6. 262 GOSTILNA. POSESTVO, TRGOVSKE IN STANOVANJSKE HIŠE, VILE proda Zagorski, Maribor, Barvarska ulica štev. 3. Gostilna meri 2 orala zemljišča in Zahvala. Podpisani se v svojem in v imenu svojih sorodnikov, ob zadnji poti svoje predrage hčerke Za vsa pleskarska dela, lakiranje avtomobilov in lakiranje voznih koles v ognju se priporoča TONE MALGAJ stavbeni, in pohištveni pleskar in ličar Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 6. Za gradnju Djačkog doma u Zagrebu raspisana je jeftimba za dobavu limenog i staklenog pribora za spavače sobe, pa se upozoruju svi interesenti, da odnosne upute mogu dobiti u pisarni Gradjevne uprave (g. graditelj Potočnjak) Zagreb, Trg 29. listopada 1918. broj 10. Role jeftimbe je 18. februara ove godine. Bradjem npraca Djailico detns u Zagrebu. vsem znancem, prijateljem in sploh vsem, !;; so Jo spremili najsrčneje zahvaljujemo. Prav posebno se pa zahvalim za zadnje spremstvo gosp. ravnatelju, profesorjem, učiteljicam, ter sošolkam in govornici ob odprtem grobu. LJUBLJANA, dne 13. februarja 1922. Rodbina Biščak. msnufakiurna trgovina Maribor, Koroška c. Velika Izbira moškega in damskega sukna, perila, platna, nogavic domačega izdelka Itd. Lastna krojačnlca: sprejemajo se vsa krojaška naročila. tansral :: Solidna postrežba! ge vrši na južnem kolodvoru v Ljubljani, dne 18. februarja 1.1, ©b 10. uri na javni dražbi. Postaja Ljubljana g!, kol. Sprejemam lisičje in druge kože v barvo; stroj in popolno izdelavo moderniziranje kožtihovin izvršujem točno in po najnižjih cenah. Kupujem vsakovrstne divje kože po najvišjih dnevnih cenah. P. SEMKO, krznar Gllnce 230. živalske slike za naše malčke, na trdem kartonu. Cena 8 dinarjev. V Zvezni knjigarni Ljubljana, Marijin trg št. 8. la petrolej bencin 720130 bencin 740145 plinovo olje (za Diesel-motorje) raf. strojno olje vseh viskositet, cylindrovo oSJe In la tovotmast nudi po najnižjih dneunih ccnnh 1 MAMKI! us. s. Gentralo: Maribor. Podružnica: Ptuj. : Zastopstvo: 9. HKU, CEL3E. : v knjigovodstvu se pri večjem spedicijskem podjetju v Ljubljani takoj sprejme. Tozadevne ponudbe vposlati so na administracijo tega lista pod „Pridnost“. i Dobro vpeljana in kompletno opremljena i Potnike ali VIZITKE, KUVERTE in PISEMSKI PAPIR S FIRMO, TABELE, PROSPEKTE, LETAKE, LEPAKE in vsakovrstne druge tiskovine izvršuje lično in poceni zastopnike išče velika tovarn« likera, ruma, konjaka in ostalih spirituoza. Ponudbe z obvestilom, v katerem kraju pozna reflektant največ mušterij, poslati na naslov; Poštni predal št. 41, Zagreb, glavna pošta. nova tovarna | radi bolezni na prodaj. Ponudbe pod „Vi- i 1 seka renfabilitef" na upravo tesa lista. | |imi!imiiiiii!ii;ii!i!i!i!i!i!i:iiiii:'!’i!!iiM'i!>ii;i'i!miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiuiiiiiii!'ii!!iiiiiiiiiiimmi!i!iiiii OGLJE Plačila zmožna tvrdka kupi bukova eslie v večjih količinah, približno 10 do 20 vagonov mesečno, v velikih kosih, brez drobiža, suho, z vilami naloženo, franko vagon Postojna ali Podbrdo. Ponudbe naj se stavijo odvetniku dr. Otonu Vallentschagu Ljubljana, Šubičeva ulica St. 10. Cenjenemu občinstvu vljudno Itmmm naznanjam, da bom od sedaj napr. prodala! galanSeHIsko blag® 'in pigaln® ssoftrehšžisie tudi na drobno LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA 1 Naročila sprejema tudi uprava »Jugoslavije" in njene podružnice v Celju, Mariboru in Ptuju. Trdinova ul. št 2. vo?al Dunajske ceste S BospoMa Zveza, Ljubljana I le prejela glavno zastopstvo Klivi"??!?! za 8 do 10 litr. na minuto nUUiillU Ler divžga8O (Krahnwinde) r 2 dvojno prestavo. mmm Ponudbe na upravništvo Jugoslavije pod „Rudnik“. mmmmm mmmmsm 0 1 lokomobiSa Fabrikat Lanz Mannheim. 18 - 23 - 25 Pn 16 letno jamstvo sposobnosti zn pogon s 10 atm, Mehanizmus^ popolnoma preizkušen, se iz Maribora takoj proda ali da v najem. Ta lokomobila )e bila vsega 3 mesece v pogonu, toraj je kotel v izvrstnem stanju. Navodilo za obrat Pojasnila daje lastnik VIKTOR MUSSN1G, studenci pri mariboku. 80% kemično čiste kisove kisline od tvrdke S. H. Gutmann, Belišče, za celo Slovenijo izvz. Maribor in okolico. Sedanja cena K 95'— za kg, pri večjem odjemu znaten popust Podružnica v Murski Soboti. čistih brez odbitka rentnega Marijin trg št. 8, ob Ljubljanici obrestuje hranilne vloge in vlogo na tekoči račun po 0M0S1 Ustanovljen septembra 1919. Promet v lansk. I. nad 128,000.000 K. Neposredno pod državnim nadzorstvom. Tiska * Zvezna tiskarna« v Liublia^ Izdaja konzorcij dnevniku »Jugoslavija«. Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin,