Dolenjske Novice.
Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za Kdor žeii kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I flid., za po! leu 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. zt J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Gospodarske stvari.
Yiiiiir^ika razstiivn v Novem mestu.
Dné 15. oktobra t. 1. se bodo zbrali v sre-diSfu vinorodne Dolenjske, v prijaztiem našem mestecu, donuaři viitorejci in slrokoviijaki, da se iia poiilagi dogedanjili izkuSeiij po.^vetujejo, kako je naSini gospodarjem /atiaprej ravnati pri napravi novib vinoffradov, da pridejo èim prej in koiikor mogoèe golovo do zaželjeneg-a vspeba. Povodom tfga za nas Dolenjce 8p!oh ailno važnega zborovanja priredila bode koietijpka podružnica novomeška času prljnerno razstavo, ki nam ima pokazati vse pripomoèke, ki so potrebni za ob-uovitev in vspeátio obdelovanje vinogradov. Ti pripomoiki, ki obstoje v razliřnem orodji in drugih pripravali, so vežijii izmed naših gospodarjev Že malo ali pa tudi popolnoma neznani in zato je treba, da se o njih podučimo, predr.o se lotimo takega dela. Razstava nas ima tudi poduéiti, kjť se dobi pripravno orodje po ceni in kako ga je rabiti, da se doseže primeren vspeh.
Pokora.
(Narodna iiriiiovedka. — Zapisal p. PogaĚuik.)
I.
Na Notranjskem blizu Planine na državni cesti v Trst stala je pred več ko dvesto leti lepa vas R . , Takrat se o železnej cesti ni bilo ne duha ne sluha. Vozilo se je vse blago iz Trsta v Ljubljano na tovornih vozeb. Državna cesta ifflela je takrat §e veliko vež in večjih klancev kot dandanes; ni toraj Juda, da so se ravno pod klanci vstanovljale vasi in v njih mnogo gostilen. Taka lepa vab bila je tudi vas R ... . Sredi vasi stalo jo lepo dvonadstropno poslopje vdove Reber-iiiee. Veliki hlevi in smrečica nad glavnimi vrati je pričalo, da je tu mnogo obiskovana gostilna. Ne vozniki, ne marljiva gospodinja se niso imeli vzroka drug druzemu pritoževati. Le eno je gospodinji manjkalo — gospodarja ; le ta ji je pred
Program razstave je bil že zadnjič popiaan. Ta program se bode še nekoliko razžiril. Razstavile se bodo namreč tudi trte in sicer ameriške cepljenke. Na teh trtah se hoče pokazati dobro in slabo zaraščene cepiče, potem pa tudi to. kako je ameriške trle iu cepljenke obrezovati v prvih letih. Razstava ima biti tedaj tudi v tem pogledu podučna.
Prvotno se je mislilo tudi na razstavo grozdja in vina od cepljenih ameriških trt. Leiobnje ne-agodno vreme pa je preprečilo to namero. Ko bi imel pa kedo vendarle kaj posebnega vtem oziru pokazati, lahko tudi to razstavi.
Za danes opozarjamo s temi vrsticami vse prijatelje napredka in naše vinorejce, da se razstave ~ bodisi kot razstavniki ali pa kol obiskovalci — v obilem Številu udeleže. Razstava bode trajala od 15. do vštetega 20. oktobra.
O zemljekBjižnem vpisu listiu pod 100 golrtluarjev.
Deželni zakonik, kateri je bil dné 2 2. julija letos izdan in razposlan, priobčil je deželni
letom umrl in njo zapustil samo z nadepolnim oHemnajstletnim sinom Ivanom. Bil je ta mladenič v vzgled vsem drugim mladeničem. Bil je ponos in tolažba svojej materi.
Nasproti lepemu poslopji vdove Kebernice stala je ubožna koča vdove Resnikove. Tudi tej je umrl isti mesec isto leto njen mož krojač, koji je slovel daleč na okrog kot zmožen in vestea krojač. Zapustil je revno kočo, ubožno vdovo in hčerko Ano. Aiia je bila takrat tudi v letih Iva-noyih ; slovela pa je kakor njen oče kot izvrstna, zvesta šivilja, líog obdaril je pa Ano èe z darom izvanredne lepote; čuda ni bilo toraj, da ste si dve srci našli in obljubili si večno zvestobo do groba. Ivan upal je po dopolnjenem 24. letu dobiti dovoljenje, da sme v zakon vzeti svojo iz-voljenko. Občevanje med Ivanom in Ano je bilo popolnoma nedolžno; niti mati, niti sosedi niso opazili nièesar pohujšljivega. Tako so tekla zaro-čenema leta v upanji, da ai v kratkem pred Bogom podaeta roki za vedno zvezo na tem svetu,
zakon z âné 7. julij» 1896. át. 33, kateri je stopil taicoj z dnevom izdatv« T pravno moč.
Ta zakon imel je ta namen, da je hkrati tudi državni rakon z dne 5. junija 1893. štv. 109 drž. zak. stopil v veljavo v naâi deželi, ker je dotièni pogoj za poeladobno veljavo doloŽen v § 2. tega sakona.
Deželni rakon ima stvarne določbe vse v § 1., kateri predpisuje visokost zneaka do 100 gld, za vporabo državnega zakona. Vse druge doloibe 80 v državnem zakona, pa tudi v enem samem paragrafu, § 1.
Poglavitne nadrobnosti iz teh doloib hoiemo tu navesti, da zabranimo pomote, ako bi se razširilo mnenje, da zadostujeta samo podpisa dveh prič mesto dosedanje legalizacije na dotičnih listinah. A temu ni tako. Da je listina pravilno narejena, velja sledeče ter hočemo navesti vse važne določbe zakona : Glasiti se ne sme listina na več nego 100 gld. in v ta znesek se ne ětejejo obresti ali drugi pripadki.
Ako se torej listina glasi na več nego 100 gl. kake glavnice (tirjatve, kupnine, vrednosti). Četudi Bamo na krajcarje več, n. pr. na 100 gld. 30 kr, potem se mora podpis na listini legalizovali tudi za naprej tako, kakor dosedaj. Ako se pa listina glasi na 100 gld. glavnice in morebiti §e na 10 gld. zaostalih obresti ali toliko stroškov, potem ni treba za vknjižbo te listine nobene legalizacije, ako se je noče, akoravno je se-veda vsakteremu na prosto dano, ako hoče tudi na takošnji listini dati svoj podpis legalizovati po «odniji ali po notarju.
Ako pa nočeš svoj podpis dati legalizovati, potem moraš skrbeti, da se podpišeta Se dve priči s polnim imenom in priimkom in vsaka priča mora
lastnoročno ie dostavek zapisati, v katerem pové: 1. kaj je njegova obrt ali njegovo delo, posel ali opravilo, 2. kje da stanuje, 3. svojo starost, 4. da priča osebno poina tistega, katerega podpis potrjuje kot pristnega,
Tedostavke moravsakapričapoae-bej in vsaka lastnoročno pisati pod svojim podpisom.
Te določbe veljajo, kakor je vie gori omnjeno, za kupne pogodbe, za dolžna pisma, za pobotnice, tudi za zadolžiiice, katere so dogovorjene v kaki kupni pogodbi n. pr, radi zemljišča v večji vrednosti nego 100 gld. Ako n. pr. kupiS zemljišče za 200 gld., mora biti sicer legalizovan podpis prodajalca a tvoj ne; ako pa za ostanek teh 200 gl, n, pr, za delni znesek 100 gld, dovoliš prodajalcu vknjižbo na tvoje ravno kupljeno ali na drugo zemljišče, potem ni vsekako treba, da se tvoj podpis tudi legalizuje, marveč ti smeš takrat, ali pa kasneje, ali pa tudi preje kot se prodajalec podpiše, vkreniti, da se na kupni pogodbi tvoj podpis potrdi po dveh pričah na isti naČin, kakor je to gori povedano.
Omejena je pa vendar veljava takih listinná obseg enega in istega sodnega dvora : če zta obseg pa ne velja listina za vknjižbo, marveč za samo zaznambo ali prenotacijo in zmerom tudi navadno dokaîilo. To je glede sodnega dvora razumeti tako, da listina velja za vknjižbo ali iiknjižbo samo tedaj, kadar je na listini kraj izdaje imenovan, ki je pod istem sodnem dvorom, kakor je dotično zemljeknjižno sodiSče; n. pr. kraj v kterem se je izdala listina je Postojna in vknjižiti je pa treba v Litiji ; to bi bilo veljavno, ne bi pa veljalo, ako bi se vknjižba imela vršiti pri sodniji v ZatiČni
Znan pa je pregovor : Človeška sreča je opo-teča. Tako je bilo tudi pri Rebernioi. Zaporedoma dve slabi letij tretje leio pa je požar uničil Še gospodarsko poslopje. Ti hudi udarci so tudi gospodinjo vdovo potrie, da se je morala vleči v postelj in Ivanu sè triindvajsetim letom začasno izročiti gospodarstvo. Njena bolezen se je vedno huji^ala. Z varuhom Ivanovem se dogovorita, da se mu izroči gospodarstvo in ob enim praznuje zaroka in poroka z hčerjo varuha. Mati in varuh pokličeta Ivana, razodeneta mu svoj sklep. Ivan se brani in brani, slednjič ga pa solze njegove matere omehčajo, da spregovori: „Ljuba moja mati I jaz storim smrten greh, ker sem zaročen z Ano. O tem do danes nihče ne vé. Prosil bom svojo zaročenko, da mi v zakon s Heleno dovoli, ker bi res naáe gospodarstvo le % veliko doto prišlo do preSnje veljave. Obljubiti pa mi morate, da Helena nikdar ne zve, da sem bil na tihem zaročen z Ano, Ano poznam in vem, da bo dovolila."
Drugo jutro poda se Ivan k Ani, Težko mu je bilo pričeti in povedati, kaj je storil. Ana poda mu jokajoča roko z besedami: „Ivani v tacih razmerah sluSati nam je Četrto božjo zapoved. Jaz ti odpuščam, saj greha med nama ni. Bodi sreČen, dasi moje srce trpi velike bolečine."
Nekaj tednov pozneje bila je poroka Ivanova z Heleno Mati in varuh sta obljubo, da bosta Heleni zamolčala, da je bil Ivan na skrivnem zaročen z Ano, tudi spolnila. Nihče v vasi ni o tem vedel, najmanj pa Helena. Ko je listje z drevja jelo odpadati, umrla je tudi Ivanova mati.
Rebernikova hiia se je s pridnostjo gospodarja in žene in z veliko doto povzdignila v dveh letih do prejšnjega blagostanja. Hvalili so sosedi mladega Rebernika povsod, posebno pa so občudovali njegovo radodarnost. Ne en ubožec ni áel praznih rok od njegove biâe. Pri viem svojem bogastvu pa se je trudil in delal bolj kot vsak drugi v vasi.	_ , ...
®	(Koubc Bledi,)
Z OQO listino iz Postojne. Kajti Postojna leži v okrožju ljubljanskega sodnega dvora, Žatičnu pa Y iioTomeëkeiQ. V ZaiiÓni iicdana listina se ne more rknjiititi pri sodniji y Litiji, ker spada eu kraj "V Novomeški sodni dvor, drugi v Ljubljanski.
Zakon tudi nima veljave za pooblastilne listine in ne ta vknjižbe v deželni deski (Landtafei) ; konečno se-ve da tudi ne more zakon veljati za listine, T katerih ui navedena nobena številka zneska, koliko đa znaáa terjatev ali kupnina ali vrednost itd.
Vsled tega novega deželnega zakona bode v Dujnih zadevah, ali kadar podpisatelj listine sploh ae more ali noèe potovati k notarju ali k sodniji, poBtopanje vsekako koristno in olajšujoče, samo treba je skrbeti za prici, kateri so pisanja dovolj »možni, da zamorejo pisati razven svojih imen tudi še gori navedene dostavke, vsaka priŽa za-se.
Pri tej priliki pa pripomnimo, da je tudi dosti nujnih slučajev pri podpisovanji listin, v katerih je znesek mnogo vcčji, nego 100 gld. ter da se v takih slučajih priporoča — namesto da bi se vsako pisanje opustilo — da se listina z vknjiž-benim dovoljenjem gUde zneska nad 100 g;ld. n. pr. 600 gld., 2000 gld. itd. podpiše ter da se zraven podpišeta še dve priii samo z imenom in priimkom Tako podpisana listina zadostuje, ako-ravno ni podpis legalizovan, za pravočasni zem-Jjeknjižni upîs in sicer za zazuambo ali prenotacîjo. Ako je slučaj nujni, potem ee to popolnoma izplača, kajti po dovršeni prenotaciji se sestavi še opra-vičevalna listina z vknjižbenim dovoljenjem, katera mora legalizovana biti, ker se gre za več nego za 100 gld. In le tedaj, kadar se dotičnik brani dati novo listino za opravičevanje prenolacije — kar se redkokdaj prigodi — le tedaj se njega toži na priznanje, da je prenotacija opravičena, in z razsodbo na to toibo se vkiijiži opraviŽenje prenotacije za znesek nad 100 gld. — H, —
Mufceui Anuenci.
Armenci so narod, doma v severno-vzhodnem delu male Azije. Njih država cvela je že za časa Kristovega rojstva, ter bila po tedanjem svetu, kot omikana in mogočna znana. Krščanstvo èirilo se je Že v drugem stoletji mej Armenci, splošno pa so sprejeli Kristusovo vero y četrtem stoletji. Toda čvrsti narod bojevati se je imel vedno s svojimi bojevitimi sosedi, posebno Perzijani in tudi v državi sami nastopali so burni Žasi, tako, da je vedno bolj propadala. Leta 1515 izginila je nekd^ slavnoznana samovlada Armencev, postali so pod-vrŽenoi Perzijanov, Rusov in Turkov. Tako ostalo je tudi do sedaj. Vie takrat izselilo se je veliko Turkov iï svoje domovine v tuje, daljne dežele, tudi T Evropo in celo v Afriko. Sedaj jih je Se
Čez dva in pol miljona, večina sicer v nekdanji Armeniji, toda prebiva jih veČ nego 500.000 v evropski Turčiji, blizo 500.000 v mali Aziji, 5000 v Afriki in morebiti tudi 5000 po drugih evropskih državah, osobito balkanskih. Per/.ijani posebno pa Turki preganjali so jih vedno, ker bili so vedno /.vesti kristjani in se niso dali nikakor poturčiti. Posebno v zadnjih letih čuje se zopet o novem preganjanju in zatiranju Armencev, sko-rej bi rekel, da že veČ let ni sploh prenehalo. Ni se čuditi, da so ae slednjič v Carigradu samem Yzdig[iili vročekrvni Armenci, ter hoteli pokazati Turkom in celi Evropi svojo moč. Pooblastili so se turške denarne banke in več javnih poslopij v Carigradu. Slednjič pa so se morali udati ljutim Turkom, ki so potem veČ dni kar divjali zoper vse Armence, in jih nekaznovano morili in trpinčili.
Krvoločni Turki grozno poČno z Armenci, in tem siromakom nihče na pomoČ ne prihiti. Tuje velevlasti pač skrbé za varnost svojih podanikov, a le gledajo mesarenje in pretakanje krSČanske krvi. Sultan trdi, da je paČ nekaj za mir storil. Če bi mu kdo verjel. Mnogo časopisov trdi, da so zopetni nemiri začetek konca turškega kraljestva. Da bi to pač res bilo. Mi Slovenci smemo to želeti, ker dobro vemo, koliko so naŠi pradedi pred Turki trpeli. Turki so bili vedno začetek vsega zlega, in Armencem je odpustljivo, ako se na pol pobiti, v skrajnih stiskali zoper Turke vzdigujejo. Dor. Ledins piše v nemškem „Reichsbl. " o turekih gro-zovitostih mej drugim to-le : v Va.si Hoh, okraj llarput, obljubili so turški Agi kristijane varovati. Ko pa so goreče vasi krog sebe ugledali, prelomili so obljubo. Kristjani bili so v turški mošeji zbrani; 80 mladih mož bo odbrali, da so jib konec vasi odpeljali ter lam pokisli. Na stotine armenskih kristjanov so mučili, ker niso hoteli pisem pod-pisavati, v kterih so bili njih sosedje in sorodniki izdajstva obdolženi. Eden n. pr, se je branil prisege, vsled ktere bi bili najboljši ljudje iz vasi rabeljnu izročeni ; vsled tega so ukazali sodniki ga mučiti. Mučenje se je vso noč vršilo. Najprvo so ga po poplatih tepli, potem so ga slekli, nekako na križ zvezanega k stebru privezali, ter ga bičali. Nesrečnež ni mogel ganiti, le na obrazu so bile videti grozne muke. Hujši ko je vpil, tem hujše je bil tepen. Pogosto so ga mej mučenjem popra-ševali, hoče H priseči, a vselej je rekel: „NoČem moje duše z nedolžno krvjo onečistiti, kajti jaz sem kristjan". Prinesli so kleše, ter mu žugali vse zobe izdreti, vendar so to opustili. Uradnik je potem slugam ukazal, da mu iz brade vsak las posebej izpulijo, kar se je med silnim krohotanjem godilo; ko tudi to ni pomagalo, prinesli ao razbeljeno Železo, ter mu na roke pritiskali. Grozuih boleèin je zakričal: „Zn Boga svetega, i&j me takoj umorite". Nato so mu ono razbe^eno ieilexo
pokladali na prsi, lirbet. obraz in noge; dalje bo mu 8 silo usta razklenili ici uiu jezik Žgali. Trikrat je siromak omedlel, in vse trikrat, ko se je ïopet zavedel, je tako prisego odklonil. Mej groznimi mukami je potena dušo izdihnil.
Turaka vlada vse to niiriio gleda. Brei vse kazni je pustila provzroiiteije in udeležitelje velikanskih morij in ropanja. HoŽja roka bo Turéijo hudo zadela; prelila kri vpije po maSáevaiiju.
ne policija posegli vmes, nasprotno še sami ugrabli orožje zoper Armence in tujce sploh. Armenci začeli so se izseljevati iz Turške. Evropske velevlasti poslale so vojne ladije pred Carigrad, da branijo imetje in življenje svojih podanikov Sedaj je zopet vse mirno.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu î
Přesvítil cesar prisoten je sedaj pri velikih vojaakili vajah v Galiciji. Koncem tega meseca bodejo velike vojaiike vaje na Ogrskem, odkoder 86 potem cesar pelje k otvoritvi
Grof Badeni, ministerski predsednik, potuje sedaj po Primorskem. Z vozom peljal se je od Trbiža cez Boleč, Kanal v Gorico, i'oysod sprejet navdušeno. Prepričal se bode gotovo v koliki kompaktni večini živé Slovenci na Primorskem iti kako jih zatirajo in prezirajo. Iz Gorice peljal 66 je v Furlanijo, potem v Trst. Obiskal bode bojda tudi tužno Istro. — Knez Hohenlohe, kateri je prišel v Gorico radi grofa Badenija, umrl je, zadet od srčnega kapa.
V	Tridentu na Tirolskem vršil se je ahod zoper prostozidarstvo. Papež ao v posebnem pismu spodbujali udeležence in sploh verne katoličane, đa trdno postopajo zoper framasone. Ta shod sklical Be je zato, ker so prostozidarji v Budimpešti imeli Bvoje zborovanje, pokazati pa je bilo treba, da se jih ne bojimo ter se zavedamo svoje vere.
V	Solnogradu pa bil je nekaj časa pozneje avstrijski katoliški shod.
Kaj je novega po širokem svetn?
Ruski car in carica, katera sta bita na Dunaji slavnostno sprejeta, prišla sta zadnje dni tudi na Nemško, da obiščeta nemškega cesarja *in cesarico. Nameravata tudi obiskati Pariz, kar bode gotovo uže obstoječo francosko-rusko zvezo èe veliko bolj utrdilo. Minister Lobanov, kateri je spremljal carja na potovanju, umri je nagloma na poti z Dunaja nazaj v domovino.
Na Kubo poslali 60 Španjci zopet dve vojni ladiji z velikim ètevilom vojakov, pa tudi ustaši dobili so noifih moči, tako da bode najbrže kmalu zopet o boju Bližati. Meseca septembra znašali bodejo troaki za Kubo 30 miljouov gld.
Upor kreÈanski je ponehal, ali bolje vrši se sedaj vse mirneje, tako da je zopet omogočeno resno pogajanje.
V	Carigradu usmrtenih bilo je pri zadnji ustaji skorej 7000 ljudi, večinoma Armencev. Več dni trpelo je klanje po ulicah, ker niso ne vojaki
Piše se nam:
Iz Šent Jerneja. — Volilni shod, katerega je sklical naS vrti ^gosp. poslanec Viljem Pfeifer dnó 8. septembra v Št. Jerneji, se je zvršil Bijajno, Već kot 300 volilcev ae je zbralo istèga dné ob 3. popo-ludne na vrtu g. I. Tavčarja. Skoro dve uri «o pazno poslušali njegova pojasnila çledé nove davčne postave, o osebnem davku, o pregleilu zemljisnega katastra, o peti volilni kuriji, o prisilni legalizaciji, o poladDevnem poduku.
Vsi 80 odločno zahtevali poludnevni poduk v Ijndski loli v vseh razredih. Gr. poslanec se je prijazno pogovarjal z vsemi; zapisoval si je želje in prošnje poškodovanih po toći — in po povodnji. Rekel je: „Obetal Vam ne bom ničesar, kar je v mojih moôeb bora storil". Volilci so ma izrekli svoje zaupanje z burnim trikratnim „živio", in na sviđanje prihodnje leto pri volitvi vdi-žavui zbor. — à —
DomaČe vesti.
(Petdesetletnica.) Na Malilmarni dan smo éastitali našemu P. Bernardu Vovk za njegovo petdesetletnico ujegove profesije, to je, samostanske obljube. Spominjajo ae ga gotovo nekdanji učenci : NemaniiSi, Kalovici, Kreseti, Grili, Ljubi6i, Jelenci, Dularji, Stergarji, Šuflaji, Mervici, Plevanči, Rormani, Komlanci, Pováeti, Šalebarji, Trenci — Smoleti in tutti qnanti. Oni so mu gotovo Se hvaležni, ker poznajo njegovo resnično ljubezen do mladine na novomeški gimnaziji, ob tridesetletnem službovanji in dvanajstletnem direktoijatu. Bil vnet učitelj za svoja predmete, strog do zanikernežev, podpornik marljivim — pa pravičen do vseh. — Tudi gospodinje se ga spomnijo. Sedaj živi na Na^zaretu, na divném liribčkn, v Savinski dolini, na Štajarskem blizo Mozirja (Prassberg). — Bože ga obrani na mnogaja leta! — Živio Bernard!
("i- Vaclav Tuček), bivši vodja našega „Dol. pevskega društva" je po dolgem bolebanju dne 21. avgusta v svoji domovini v Črnem Kostelců na Češkem umrl. Bil je v godbi jako hno izobražen, vzoren domo-
ljub, v občevanju jako prii blagem spominu. Naj v m:
ubijen. Ostal nam bode v ru počiva!
(Vpisovanje v tukajšnjo desko ljudsko šolo) se bo vršilo 16. in 17. sept, v IV. razredu od 9. do 12. predpoldne in od do 4. popoldne. Sveta raííša bo v petek 18. ob 8. m'i v frančiškanski cerkvi.
(Slovenski akademiki v No vem meatu) prirede kakor uže več let tudi letos in sieer 26. t. m. veselico, s koncertom, gledališko igro in plesom. Vspo-red koncerta je, kakor čujemo jako zanimiv. Ker je čisti dohodek veselice namenjen podpornima zalogama za slov, velikololee na Dimaju in v Gradcu, želimo tej priljubljeni veselici najboljšega uspeha.
(Meitna hranilnica v Novem mestu,) V mesecu avgustu 1896 je 54 strank vložilo 22.516 gl. 22 kr., 71 strank pa vzdignilo 17.271 gld. 26 kr., torej
već vložilo 5.244 gid. 97 kr., 21 atraukam se je izplačala posojil 9 040 řiá.; etanje vlog 300.945 glđ. OéVîlti'-; denarni promet 76.321 gld. 72 kr.
(Vinaryka razstava v Novem mestn). Zadnjič je bil ol) kratkem popisau naćrt te razstave. Danes opozarjamt» na to razstavo vse domaée izdelovalce in prodajalce razliéuega orodja íe drugih priprav, ki se rabijo pri napravi novih vinogradov, za rigolauje in obdelovanje zemlje, za cepljenje trt, za škropljenje iu ivepljanje trt itd. Vsak, ki lio6e kaj pripravnega razstaviti, zglasiti se mora pismeno ali ustraeno pri kmetijski podružnici v Novem mestu, in sicer pred ko mogoče, da se lehko pravočasno vse potrebno vkrene glede prostora itd. Haz-stavljenje posameznih predmetov bode brezplačno preskrbela podružnica, razstavljale! imajo trpeti le stroŘke za pošiljatev. Vsi razstavljeni predmeti bodo pri razstavi „na jirodaj". Razun tega se bodo sprejemale pri razstavi tudi naroćitve na vse razstavljene predmete, Skupièek z naročili vred doposlal se hode razstavljalcem takoj po razstavi. Istotako se bode vrnilo vse orodje, ki se ne bode prodalo. Na razstavljenih predmetih razvidna naj bode cena, kar naj razstavniki blagohotno uvaževajo. Vsi razstavni predmeti mnrajo biti do 10. oktobra v Novem mestn. Pri razstavi, ki bode od 1Ó. do vštetega 20. oktobra t. 1. in Bicer vsaki dan tid 8. zjutraj do 4. popoldne odprta, se bode obiskovalce primerno podućevalo o porabi in koristi razstavljenih predmetov.
(Dolenjska železnica) vozi še zmiraj v fltarem redu ; kadar se bo kaj preineuilo, bomo poročali.
(V pojasnilo.) V zadnji Številki „Dol. Nov." smo pisali, da je poslanec g. VQjem Pfeifev prosil finančno ministerstvo, uaj bi se v sodnijskih krajih Novo mento, KrSko, Metlika, Črnomelj, Kostanjevica ne iztirjeval hišni razredni in zemljisňm davek pred jesenjOj in smo pristavili, da smo posneli iz zanesljivih virov, da je imela tak vspeh ta prošnja, da se omenjeni davki ne bodo iztirjevali potom rubežni pred 1, oktobrom 1.1 — Sedaj amo pa dobili iz Metlike dopis, v katerem neki posestnik prosi in zahteva, naj prekličemo to poročilo, da ne bodo kmetje imeli le še veè stroškov, če bodo odlašali s plačilom do 1. oktobra, češ, da v Metliki o kakem takem odloku nihče neče nič vedeti, in je eksekiitor že zarubljeval in cenil njih malo število prašičev itd. — Mi le toliko omenjamo, da vse, kar smo pisali o tej stvari, smo zvedeli od g. poslanca Pfeiferja samega: on je rekel,_ da je imela njegova prošnja tak vspeh. Naj se torej slavni dopisnik metliški in aploh vsak. ki je bil že rubtjen, obrne na g. Pieiferja samega in vpraša, zakaj tako.
(V bolnišnico Usmiljenih bratov v Kandiji) se je meseca avgusta sprejelo 63 bolnikov; koncem julija jih je v postrežbi zaostalo 30; skupaj 93. Od teh se jili je ozdravilo 52, zboljsalo se )e desetim, neozdi-avljiv bil je edi^n; umrl je eden za vnetjem putrebninice vsled ubodliii. V postrežbi zaostalo jih ie koncem avgusta 29. Oskrbovalnih dnij 86 je tekom preteklega meseca nabralo 994.
(Nezgoda) pripetila se je 6. t. m. v Prnpre-čah, fare Št. Jernejske. Ori'oci naŠlí So nabasano pn^ko za plotom, kamor jo je neki kuiet postavil, da bi potem streljal krte. Desetletni šolarček Franc Eadovan, igraje se s puSko, obstrelil se je na glavi, tako da se mu je čepinja na levi strani popolnoma zdrobila in so mu takoj predpali možgani. Pripeljali BO ga iez 2 dni v bolniHnico usmiljenih bratov v Kandiji, kjer je čez par ur «mrl.
(Premovanje konj in dirkt v Št. Jerneju 14, sept,) V razsodništvn premovanja konj ao bili gospodje : Valentin Melicki, c, in kr. ritmojster, Josip Fiid. Sennig, podpresednik, Josip Lenarčič, poslanec deželnega odbora., Dobili so: a) za triletne kobile: Josip Tavčer iz Št. Jerneja 3& gld.; Janez Strojin, Ostrog 20 gld.; Miha Marinâek, Cerklje 15 gl. ; Baron Borsch, Pleterje 15 gld.; Janez Kerhin, Gradišče 16 gld. — Srsbrne svetinje sta dobila: Janez GMobelnik iz ^kocjana, Matija Hosta iz Malnic; b) za mlade kobile ; Josip Globelnik, Škocjan 25 gld. ; Anton Barborič, Čadreže 20 gld. ; Anton Strauss, Kostanjevica 15 gld. — Srebrne svetinje sta dobila; Franc Jordan, Malnica, Martin Eepaelj, St. Jakob; — c) Eno-in dveletne konje: Matija Vene, Zaborst 1& gld.; Janez Vertačič, Pristava 10 gld.; Janez Strojin, Ostrog 10 gld. ; Janez Stukelj, Zaborst 10 gld. — Srebeme svetinje so dobili : Matija Miklavčič iz Mohorovca, Franc Jordan iz Malnic, Franc Kerhin iz Dole, Uráa Zagore iz Starevasi. — Dirka. Razsodniàtvo : Zgoraj imenovani razun tegA poslanec Povše iu ravnatelj Pire. Daljava je bila 2400 V prvem oddelku so dobili : Anton Straus iz Kostanjevice 300 kron ; vozil 6 min. 5 sek.; Janez Repaalj, Škocjan 100 kron; vozil 6 min. 14 sek. ; Martin Rangus, Selo 25 kron; vozil 6 min. 29 sek. Drngi oddelek: Franc Kovač, Nov» mesto 100 kron; vozil 6 m. 18 s.; Franc Tratnik, Št. Jernej 60 kron; vozil 6 m. 19 s. ; Janez Kovačič, M&-horovec 25 kron; vozil 6 m. 10 s. Tretji oddelek: Jože Borštnar, župnik Št. Peter 100 kr. ; vozil 5 m. 32 s. ; A. Fettih-Frankheim, župnik Št, Jernej 50 kr, ; vozil 5 m. 46 s. ; Janez Repselj, Škocjan 25 kron ; vozil 6 min. ; Franc Štefane, Ratež 25 kron ; vozil 6 m. 20 sek. Četrti oddelek ; gosposka dirka. Dobil darib vredno 100 kron Janez Repselj iz Škocjana, vozil 6 m, 4 sek.
(Prešičja kuga) je nehala in kupčija s pre-sići je zopet odprta, ne samo v novomeškem, ampak tudi v krškem okrajnem glavarstvu. Zadnji sejm je bil že precej živahen; tndi trgovce z prešiči vidimo že v mestu.
(Strela) udarila je 6. septembra ob polu sedmi uri zjutraj na gmajni pri Raki v kozolc posestnika Mergoleta. K sreči so ga oteli pred požarom.
(Vnuk starega očeta izdal.) Ljubljanski čevljar Ivan č., 72 let atar, je obdolžen, da je svojo 731etno ženo umoril in so ga radi tega odvedli v zapor. Šel je nedeljo 7. t. m. s svojo ženo in svojim triletnim vnukom, čegar stariSi bivajo v Ameriki, v Stepanjo vas; vračal s« ja zvečer domu, toda brez žene. Triletni otrok pripovedoval je, da sta se stariša na poti sprla, da je mož udaril z palico ženo po glavi, ter jo vrgel potem v Ljubljanico. Našli so pri čevljarju nekaj čez 10 gld. denarja, koj^a je morebiti ženi vzel, katera je veftkrat iz Amerike dobivala denar. Mož se zagovarja s tem, da je bila žena slaboumna, ter na potu zaostala in morebiti ponesrečila.
(Kočevsko okrajno glavarstvo) šteje 42.805 duš. V drugem letošnjem četrtletju je bilo 98 porok, 426 rojstev, 380 mrličev- Do mesec starih umrlo je 14, do eno leto starih 51, do 6 let starih 165, od 6 do 15 let 62, od 15 do 30 let starih 23, od 30 do 50 let starih 31, od 50 do 70 let starih 61, in nad 70 let starih 38, — Na jetiki je umrlo 6X ljudi, na pljučnici 21, na vnetici na vratu 32, na oslovskem kašlju 4, na kozah 14, na škrlatici 28 itd. Ponesrečile ste se dve osebi, eden se je sam končal, uboj ali umor pa sa ni zgodil.
Loterijske itevilke.
Gradec 22. „	30 33 43 6 66
Trst 29. „	83 79 72 27 41
Hassglas.
Deželni odbor kranjski bo iz deželne trtnice t Ljabljani oddal letos jeseni
60.000 cepljenih amer, trt
in sicer za bela yina: kraljevina, plavec, gergatya, bBTgundec beli, ápanjol ruđeči, moslavina, ital, rizling; za črna vina: portngalko.
Tite se bodo oddajale po 8 gld. za ato kosov. Bevnejšini vinogr«đarjeiii, ki izkažejo s spriôeTalom, podpisanim od županstva in župnega urada, da jso podpore potrebni, oddajale se bodo cepljene trte pa tadi po znižani ceni 4 gld. za sto.
Vinogradsrji, kateri želé kupiti te cepljenke, naj se oglasé pri svojib županstvih ali pri kmetijskih podružnicah najpozneje
do 20. septembra t 1.
ter nirananijo, koliko trt in katere vrste jih želé dobiti.
Županstva in kmetijske podružnice pa naj potem vse take prošnje predložé deželnemu odboru najpozneje
do 30. septembra t. L,
ker se na pozneje došle prošnje ue bode oziralo.
Pripomni se še, da so vse trte cepljene na ripa-lijo, ker doslej deželna trtnica ni imela ae dovolj mpestria ; zato naj se oni, ki imajo močno apnene — torej „bele" zemlje — nikar za te ne oglasé, ker bi te vrate trte v takih apnenih zemljah s Èasom obolele na bledici,
V bodoče pa bodo cepljenke večinoma na rapes-tris montikola cejpljene, torej na podlago, ki tudi v takih hudo apnenih zemljali dobro vapeva.
fid deželnega odbora kranjskega v Ljubljani,
dné 11. avgusta 18fřfi.	(20a~2)
C230-1)
pekDvki mojster v Nuvem meatu.
Oznanilo.
Na novomeški gimnaziji se příčné âolsko leto 1896/7 18. septembra 8 slovesno službo božjo na čast flv. Duhu,
Vpisovali se bodo učenci v I. razred 16. septembra, T ostale razrede (IL—VIII.) J 6. in 17. septembra.
Sprejemni izpiti za I. razred se vršé 17. septembra, ponavljalni in dodatni izpiti 16-, 17. in 18. septembra.
Vsak ucenec plaia 1 gld. kot prinos za nakup učil, na novo vstopivsi nčenci vrh tega Še po 2 gld. 10 kr. sprejemnine.
C. kr. gimuazijslio ruTuateljstTo.
v Novem mestn 10, septombra 1896.
sur Wě^mm
T starosti 14. let se sprejme takoj v poduk v prodajalno Špecerijskega blaga tn železnine. — Kje? pové vredništyo „Dol. Novic",	(an-2)
V hiši št. 243, Stara cesta v Novem mestu
se takoj odila	(197-3)
8 Štirimi sobami in delom vrta.
B^ V isti hiši je ua ponudbo
jripravfifl poster 2a lolarolco.
Več s« izvé pri viedništvu „Dol. Novic".

T griijsíliii Srobi-uCe jo
par konj (belcev) ^
iiii prodaj.
fl93)
v •
Služba organista in cerkovnika
Da Čatežu ob Savi je do 24. oktobra t. I. razpisana. Kdor zna Še kako rokodelstvo, bo imel prednost,
MamůwmiB^
«bstoječe iz dveh alt tudi treti sob in nekaj vrta je za oddati v Novem meatu „mej vrti" h. gt. 157.
Pekovskega uÊenca,
pridnega, 14—16 let starega, sprejme takoj v poduk
Tran Granda,
bode prodan 27, septembra. Cena je nizka.
Fr, Hrovathf
(216)	v llačkovcn. Št. Peter pri Noveui mesta,
va pomočnika in dva uienca
čvrste postave sprejme takoj strojarija Ivana (214)	Tomiiča na Vrhniki.
) '>1^ —»>1 '"j ■
i >
(221)
Z dobrim spričevalom, 14—15 let star, zmožen slovenskega in nemikega jezika, ter da ima vesele do trgovinske obrti, sprejme se takoj v poduk v prodajalno s špecerijskim in manufakturnim blagom ter trgovino X usnjem.
Josip áuáteráíč, trgovec na Toplicah, Dolenjsko.

-v-*«

Slavnemu p. ». obùinKtvii najuljTidneje nazniuijain, da aem dobila doToljenje
za îosrdovaDjg vsalovrstDili sližl,
ter od sedaj Esjiaprej poiredmeni vsakovrstiie ïluzbe ca v mestu kakor tudi za zvuirnj, v kar le p. n. gg. gospodinjam,
i. gogpodRrjeiu i« slnžhe iskajočim u^jndno priporoíam. < ^'adoljt) tudi naznaigaLti, da razveu mene tu v mestu nihie dragi nima dovoljenja Bhžbe pogledovati.
I
3 «poštovanjem
Ivana Weisser,
v Novem mestu h. it 29.



Se dobi povsod - V2. Kile za 25 kr.
je idrava hišna in družinska
pijača, ki ao íídeliije v Kathreiner-javih tovnťiiah tor íraii podoben okus kakor pravfi bobova kava. Poleg drugih prođ-nofilnij HB ta siadna kuva Ze po tem okusu odlikuje jired diugimi takimi izdelki.
Katlireinerjeva kava je najoku-snejša, ncjzdravejša in najcenejša primes k bobovi kavi. Ona jo čisto priređen p!od v celih zrnih in so rabi % velikim pridom namesto cikorije in drugih zmletih tvarin, ki se h' kavi meSajo, o ktcrih ae pa kupec ne mora prepričati, iz fieaa da so; uradne preislcave so pa dokazalo, da so taki kavini nadomestki dostikrat z raznimi pritiklinami popačeni. Iz začetka se vzame ena tretjina Kathrtîiuôrjeve in dve tretjini prave kave; počnejo pa vsake polovico.
Tako postane kava voliko bolj zdrava in tudi mnogo cenejla. Kathreinsijavo kavo priporočajo najimenitnejši zdra^/niki, vsaki dnn je bolj obrajtana kot zdrava redilna pijača v javnih zavodih, ktikor tndi v stotisočerih družinah. Dobra je pa tudi »čistat, to je, brez primesi bobove kave, ker je zdrava, lehko pretjavljiva, redilna in ob enem okusna jed.
Vsaka vestna g^ospodlnja in mati, vaak prijatelj kave, ako mu je mar za, lastno zdravje, uaj rabi dliilej Kathreiner-KneipOVO sladno kavO. ^
Le na to naj vsak d« ne bo goljufan a kakim ničvroduiui ponarejenim izdelkom, zato naj jemlje le izvirne bele zavoje z varnostno znamko, kakor se ta na strani vidi, ter e imenom.
m
Pozor! Bodite previdni in ne pustite se prekaniti. Priitna „Kathreinprjiiva ka\'n" ima vedno enake, bele aavojo in se EÍkdar ae prodaja odkrita in na vago.
B


v hiái „Katoliške družbe rokodelskih pomoč-nikoT" át. 171 Be takoj odda stauovanje s tremi sobami. Foizye se pri podpisanem ali pri g. A. Jarcu, trgovcu na Velikem trgu, (174-8)	Dr. J. Marinko.
Na proda] je pri L Kopaču v Novem mestu
štedilno ognjišče (šparfierd)
in hodnik (gang) lepo izrezljan,
13 metroy dolg po nizki ceni. (218
P. n.
Uaojam se ntyuljudueje naznaniti, da Sťm prevzel v torek dné 28. julija vodstvo od Steinfeidskfl pivovarne bratov Roininflhaus v Gradcu v uajem vzete, starorenomirane
řC*
oslilE OSI. Maha
P J
V ITovem mestu.
OP J
Potrudil se bodem kot zsatopnik imenovane pivovarne b pozorno postrežbo, ukusnim] jedili, izbornimi vini, posebno s pr stnimi dolenjskimi vrstami, kakor tudi z najboljšim ReininflhauŠkim marčnim pivom p. n. goste najbolje zadovoljiti.
Ob enem se usojam opozoriti na temeljito popravljeno kegjjiši« z novimi kroglami. Za prijazen obisk prosi z velespoštovanjem
Fric Novak,
(1S4-4)
prej glavni natnliar v hflteln „Lloyd" v Ljuljljani.
Zaloga piva pivovarne Roininghaus je v isti hiál, kjer uo se povek§ale lede-niàko kleti, in se vabijo gospodje gostilniČRrji prijazno na odjemanje splošno znanega izbornega marfinega in uležanega piva v sodih ter ae zagotovlja izredno pozorua postrežba.
M

>. tot
primesi 1: bobovi kavi erfino ždrava
kavina pijača.
(* vo^idil. pol kila isn iS kr
rjřvrtiílnih po-Ditr^j^nib j^flLrtiïi^T ji» Ifitm fHïiti ,1« unrr« ihïdtfl t íiiiuimhil:
KatJiresjrïer
Josip Poula, kapelnik,
poučuje
(20f!-2> gosii, violo, eello in bas.
Nu prodiij je iio .jako nizki ceui
mr blia"m
obstoječa iz dveh sob, kuhinje, dveh kleti, s poleg spa-dajoiiim vrtom. Hiša stoji poleg farne cerkve ter je pripravna za kako ohrt aJi malo trgovino. Ako kupec želi, proda ae tudi lep gojzdi — Več pove vredništvo „Dol. Novic«.	{i;i)7-2)
V Gotnî vasi, tik ceste, pol ure od Novega mesta
je tts proda]
wtr damaêtj®^ 'ws
kjer se g;ostilna nabaja, obstoječa iz hiàe z vrtom, gospodarskimi poslopji in zemljišča. — Več pové lastnik
Jože Klemetičič,
(1Í1S-3)	Gotna vas st. 31. pcj.ita Novo mesto.
Lebe njak z dzirzofiovim
i
je na prodaj t Kaudiji h.
oan
15.
• •••MM»«8«M«««« tM
(203- 2)
Gostilno
v najem ali pa na račun
želi dobiti gostilničar z dobrimi spričevali. — Kdo, pove opravnistTo tega lista. »MMai
Vladimir Zitek
□tvoril je
svojo pisarno
dné 12. avgusta t. I.
Norem mestu v liiši št. 91 na glavnem trgu I. nadstropje.
Pisarniške ura: -12. ure dopoludne in od 2—6. ure pop
MoromHto : OdgaTonu UM^tik, iidiýateti, saloinik in tíBkar 1. KrftlBO.