Posamezni Izvod 30 grošev, mesečna naročnina I šiling
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Nič nas ne more odvrniti od naše poti
Mi smo na svoj prapor zapisali;
SVOBODA
LETNIK II.
DUNAJ, V TOREK 20. V. 1947
ŠTEV. 30 (58)
V Jugoslaviji cvetje, pesem in darila, na Koroškem pa vojaki z nabitimi puškami
V sredo 14. maja smo sprejeli naše Pevce, ki sc se vrnili s turneje po Jugoslaviji. Že zjutraj je bilo na posta-P v Podrožčici zelo živahno. Za boro-veljsko skupino je bil pripravljen s evetjem okrašen avtobus, v katerem So se pripeljali mladinci iz Borovelj s sekretarjem okrajnega odbora OF. Prišli so pozdravit naše pevce. Ob Prihodu pevskega zbora je bil navzoč brdi predsednik Slovenske prosvetne Zveze tov. dr. Joško Tischler. Tudi za Pevce iz Brnce, Pliberka in Gur so bi« b Pripravljeni avtomobili.
Op pol enajstih je pripeljal v Po« rjrožčico vlak z našimi pevci, ki so videli novo Jugoslavijo in doživeli ^ešteto triumfalnih sprejemov, kjer K°H so se pojavili. Naj je bilo v Ljubljani ali v Mariboru, v Trbovljah ali v Beogradu, na progi Šamac—Saraje-vo ali na Jesenicah, pri maršalu Titu, Pri predsedniku vlade LR Slovenije M.
Marinku — povsod so doživljali dokaze velike ljubezni do neosvobojene Koroške. Razpoloženje naših pevcev pri prihodu je bilo izredno. Vsi so bili pod globokim vtisom doživetij v svobodni domovini, tako da jih niso mnogo motili niti vojaki s puškami, ki so stopili v vlak.
Pevci so izstopali vedri in nasmejani, natovorjeni s kovčegi in šopki cvetja. Eden od njih je svoje vtise povedal z besedami:
»V Jugoslaviji so nas sprejemali s pesmijo in darili, na Koroškem pa nas sprejemajo vojaki z nabitimi puškami!«
Nekaj čez poldne so se naši pevci peljali skozi naše vasi na svoje domo-v. Povsod so jih pozdravljali vaščani, ponosni na svojce, ki so dostojno prikazali visoko stopnjo kulture ljudstva Slovenske Koroške.
Vračajoči se pevci so z navdušenimi besedami opisovali svoja bogata doživetja v Jugoslaviji. Prepričali so se, da je Jugoslavija res cvetoča dežela, kjer vlada svoboda in demokracija in kjer je kruha dovolj za vsakega delovnega človeka. Pevci so se prepričali o vediki ljubezni, ki jo čutijo vsi jugoslovanski narodi za Slovensko Koroško, videli so v Jugoslaviji tudi trdno odločnost, da se bo nadaljevala borba za osvoboditev Slovenske Koroško tako dolgo, dokler ne bo svobodna zadnja ped slovenske zemlje. Pevci so pripovedovali o neštevilnih drobnih stvareh, ki so jih spotoma doživeli. Vsi pa so tudi veseli, da so tako lepo ponesli našo lepo pesem v svobodno domovino, katere veliko srce utripa in bo utripalo z nami, dokler ne bomo priključeni k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Vlada ZDA prepovedala potovanje v Jugoslavijo
Ameriško zunanje ministrstvo je iz-dalo odredbo, s katero prepoveduje atneriškim turistom potovanje v Jugo-J‘avijo. Beograjska »Borba« piše k ^mu:
»Ameriški uradni predstavniki na-^aJajo kot vzrok te odredbe »nejasen Položaj« v Jugoslaviji in pa, da ame-*skim zastopnikom v Jugoslaviji ni . °goče, da bi svojim državljanom za-lamčili »zadostno varstvo«. Takšno *|ališče ameriške vlade ni med jugo-*°Vanskim ljudstvom izzvalo samo suplosti, ampak tudi upravičeno gorčenjc. Jugoslovanska javnost je a ukrep ameriške vlade obsodila prav ako kakor prejšnje podobne ukrepe. V.goslovanske ljudske oblasti se tru« jJo, da vsem dobromislečim tujcem lajšajo obisk dežele, da lahko uživajo upravnih lepotah in vidijo obnovo gUšene Jugoslavije. Ljudstvo želi, da ■>a obiščejo tudi ameriški državljani.
ecina ameriških državljanov dobro ^°zna gostoljubnost jugoslovanskih varodov in njihovo naklonjenost do g!61 demokratskih narodov, do vsake-s?’ ki želi svetu napredek. S tem po-.. QPk°m skuša ameriška vlada pred r°kimi ameriškimi množicami skriti junico o Jugoslaviji. V spletkah proti ^goslaviji zavestno prezirajo vsa jstva, kj govore o razvoju in iz-oradnji.
j^jV^uiestnik ameriškega zunanjega ki ^*s*.ra Dean Acheson skuša v pismu, v, 5a je poslal jugoslovanskemu vele-taS aniku v Washingtonu, -opravičiti Ve°dlok, češ da so v Jugoslaviji »teža-je Y Prometu in preskrbi«. Toda vsem
slav°-ro znano’ da Je Promet v Jugo-ze lJ1’Posebno glavne prometne zve-sn'r p0?novljen. Achesonove trditve im,,, ^jujajo dejstva zato, da bi lahko čistav^il odredbo, ki so jo izdali iz Prav jrugih razlogov. Vsem je tudi U0i dobro znano, da ni bilo nikdar j se :pnen*u ameriškemu državljanu, ki Po d ^udil v Jugoslaviji, prepoveda-rt*i’ °a bi bil v najožjem stiku z uradni-tvUL meriškimi zastopniki v Jugosla-
Dosedaj je bil vsak Amerikanec, ki je prišel z rednim potnim listom in vizumom v Jugoslavijo, prisrčno sprejet, kar lahko potrdijo vsi Američani, ki so Jugoslavijo obiskali. Zaradi tega ni bila ameriškim turistom potrebna nobena »pomoč«.
Ameriški uradni predstavniki so tudi to pot potrdili sovraštvo, ki ga imajo do dežele, ki se z lastno močjo izgrajuje. Poleg tega pa takšni in podobni sklepi niso v prid samemu ame-
riškemu ljudstvu, ker se mu s takšnimi metodami zakriva resnica. »Razloge«, s katerimi skušajo ameriški predstavniki opravičiti ta odlok, lahko jugoslovanska javnost sprejme samo kot novo obrekovanje Jugoslavije in novo spletko proti državi, ki je svoja vrata odprla vsem prijateljem naravnih lepot in demokratičnega razvoja.
Delovni polet in patriotizem jugoslovanskega ljudstva bosta ta sklep ameriške vlade uvrstila med tiste ukrepe, ki niti za trenutek ne morejo vplivati na ravzoj Jugoslavije.«
Svet potrebuje danes takih vlad, kakršna je v Jugoslaviji
Britansko-jugoslovansko društvo v; Londonu je priredilo veliko zborovanje v' zvezi s proslavo 9. maja. Predsedujoči David Reymond, zunanjepolitični urednik velikega lista zadruž-niškega gibanja »Reynolds News« je med drugim rekel:
Dve leti sta potekli od osvoboditve Jugoslavije in propada fašizma v Evropi. Nikoli ne smemo pozabiti, da je bila Jugoslavija v vojni proti fašizmu eden naših najzvestejših in najhrab-rejših zaveznikov. Ni bilo države med zavezniki, ki bi dala sorazmerno tak prispevek v dragocenih človeških življenjih, kakršnega je dala Jugoslavija. Gmotna škoda, ki jo je utrpela Jugoslavija, je poleg tega neprecenljiva. Reymond je omenil ljudi, ki govorijo danes o Jugoslaviji drugače kakor pa so govorili takrat, ko Jugoslavija ni štedila s svojo krvjo za skupno stvar zaveznikov. Govornik je obsodil spletke vojnih hujskačev in imperialističnih klik ter rekel:
V Jugoslaviji danes nihče niti ne misli na novo vojno. Nekateri obrekujejo Jugoslavijo, da ima danes napadalno vlado, jaz pa praVim, da potrebuje svet danes takih vlad, kakršna je v Jugoslaviji. Ta »napadalnost« se kaže v splošni volji po delu in veliki budnosti, ki je tako potrebna, če nočemo, da bo fašizem znova zavladal nad Evropo.
Vesti, ki prihajajo vj Veliko Britanijo iz Amerike, da Amerika noče dati Jugoslaviji pomoči zato, ker se boji, da ta pomoč »ne bi prišla do jugoslovanskih narodov«, je Reymond nazval kot »najodv/ratnejše obrekovanje«. Sam osebno sem videl med bivanjem v Jugoslaviji — in to lahko potrdijo tudi mnogi Angleži, ki so bivtali v Jugoslaviji, zlasti pa predstavniki Unre —, da je Jugoslavija glede uspehov pri pravilnem razdeljevanju in koristni uporabi Unrine pomoči prva na listi držav, v katerih je delovala Unra.
Za Reymondom, ki so ga burno pozdravljali, je govoril znani britanski strokovnjak za poljedelska vprašanja in znanstvenik Clark, ki je navedel ukrepe, ki jih je izdala jugoslovanska vlada in uspešno izvedla pri pravilnem razdeljevanju zemlje in organizaciji poljedelstva.
Govornik je ostro obsodil anglo-ameriško odklonitev jugoslovanske prošnje za pomoč v žitu do prihodnje žetve.
Narodni poslanec Arthur Louis, ki zastopa v parlamentu enega londonskih okrajev, ki je bil najtežje prizadet radi bombardiranja, je rekel:
Naj bi že bil kraj, iz katerega prihajam in v katerem so bili položeni prvi temelji britanske laburistične stranke in britanskih delavskih sindi-
katov, še tako opustošen. vam lahko rečem, da Britanci nismo pretrpeli niti tisoči del one škode, ki sem jo videl v Jugoslaviji. Jugoslaviji dolgujemo veliko hvaležnost. Če ne bi bilo duha, kakršnega so pokazali maršal Tito in njegovi borci, nikoli ne bi zmagali v tej vojni.
Goviornik je posebno poudaril potrebo po čimprejšnji obnovitvi živahnih trgovskih odnosov! in-sodelovanja med Veliko Britanijo in Jugoslavijo.
V	imenu britansko-jugoslovlanskega društva je govoril sir Henry Bambery, ki je posebno poudaril potrebo pravilnega in poštenega obveščanja britanske javnosti o pravih razmerah, delu in naporih narodov Jugoslavije.
Izjava dr. Clementisa dopisnikom agencij CTK in Tanjug
Državni sekretar zunanjega mini-stratva republike Čehoslovaške dr. Vladimir Clementis je sprejel sodelavca Tanjuga in dopisnika agencije CTK ter jima dal o svojih vtisih iz Jugoslavije tole izjay)o:
»Prvo, kar sem opazil ob prihodu v Beograd, je izredno veliko prizadevanje za obnovo. Tudi mi moramo razmišljati, če lahko krenemo po isti poti.
V	Beogradu sem videl zelo živahno gradbeno delavnost, med vso potjo iz Beograda do Sarajeva pa desetine in desetine novih in lepih poslopij, zlasti v tistih predelih, kjer so bili partizanski boji in kjer so bila poslopja požgana in uničena.
Moj obisk je bil" v času, ko so v Ljudski skupščini obravnavali zakon o petletki. Zato sem lahko primerjal pričakovane uspehe z današnjim stanjem. Tako bo n. pr. Bosna in Hercegovina, ki jo je bivša Jugoslavija popolnoma zanemarila, postala zelo pomembna industrijska in rudarska pokrajina.
/ Obiskal sem mladinsko progo Šamac—Sarajevo in nekaj mladinskih brigad. Videl sem mladino pri delu. pri počitku in pri zabavi. Bila je kot pravi simbol nove Jugoslavije, prežeta z duhom in voljo za izgraditev jugoslovanskega gospodarstvu, ker je po mojem mnenju politična izgraditev že končana.
Svoje vtise iz Bosne in Hercegovine in drugih pokrajin Jugoslavije, bi lahko izrazil takole: Jugoslavija, ki se izgrajuje, niti malo ne zaostaja za Jugoslavijo, ki se je borila za svojo svobodo.
Priznam, da sem bil globoko presenečen nad jugoslovanskimi Slovaki. Lahko smo ponosni nanje in sicer ne samo zaradi njihovega dela v gospodarstvu, ki ima velik pomen za današnjo Jugoslavijo, ampak tudi zaradi njihovega zares naprednega duha in iskrenih slovanskih čustev.
Dana mi je bila prilika govoriti z najpomembnejšimi člani jugoslovanske vlade o problemih, ki zadevajo naši dve državi. Ugotovil sem, da se strinjamo v mnenjih in v tem, da se naši odnosi še bolj poglobijo.
Govoril sem z maršalom Titom, ki se mi je zdel še bolj veder kakor pri prejšnjem srečanju. Ta razgovor me je še bolj utrdil v prepričanju, da gledajo jugoslovanski narodi v osebi maršala Tita čisto upravičeno, ne samo simbol, ampak tudi de jansko-tvorno in gibalnp silo nove Jugoslavije «
Kako je z denacifikacijo varnostnih organov
V zadnjih tednih se množijo primeri, ki lazkrinkujejo nacistično preteklost posameznih aktivnih avstrijskih varnostnih organov, hkrati pa osvetljujejo dejansko stanje denacifikacije v avstrijskem varnostnem aparatu. 2e pred meseci je avstrijski notranji minister Helmcr svečano izjavil, da je varnostni aparat očiščen nacističnih elementov in da je število službujočih nacistov le še neznatno.
Odkritja zadnjega časa pa dokazujejo, da svečanih izjav notranjega ministra ni mogoče jemati resno. Ne glede na Koroško, kjer so nacisti skoraj brez izjeme ostali v službah in zasedajo tudi visoke položaje, se podobno stanje razkriva tudi po ostalih avstrijskih deželah. Tako je bil deželni žandarmerijski komandant za Gradiščansko, štabni ritmojster Josef Bahr SS-Haupt-sturmfilhrer in poveljnik policijske edinice v borbi proti jugoslovanskim partizanom. Žandarmerijski poročnik Anton Voith, ki je bil član nacistične stranke s št. 6,221.266, je danes adjutant pri deželni žandarmerijski komandi na Koroškem, v Grazu pa živi bivši ilegalni nacist Alois Schrei kot žandarmerijski častnik, ki ga je notranje ministrstvo pred kratkim povišalo v čin štabnega ritmojstra. Generalni inšpektor v Linzu, podpolkovnik Anton Harus je bil kan-' didat nacistične stranke in ves čas nacistične strahovlade v službi. Prav tako je ohranil svoj visoki položaj tudi v novi Avstriji štabni ritmojster Ignaz Sabatka, ki je danes adjutant v glavnem inšpektoratu.
Mnogo prahu je dvignilo odkritje nacistične celice pri dunajskem policijskem ekonomskem referatu, ki je pripomogla vojnemu zločincu, bivšemu nacističnemu podžupanu Richterju, da je pobegnil iz zapora. V tej zvezi se je tudi pokazalo, da vsi »od-puščeni” nacisti še naprej v redu prejemajo svojo plačo.
Vsa zlaganost „denacifikacije" pa je prišla na dan pri razpravi proti nacističnim zverinam iz Preina, pri kateri je nastopil kot priča aktivni žandarmerijski okrajni inšpektor iz Ebensee v Gornji Avstriji, Rudolf Pauspertl. Ta aktivni avstrijski okrajni inšpektor je kot komandant žandamerij-skega odreda v Schwarzau-u zadnje dni nacistične strahovlade odredil masovne aretacije antifašistov, ki so nato postali žrtve nacističnih zverin. Tudi sicer so priče tega čednega žandarmerijskega inšpektorja hudo obremenile, tak« da je moral celo predsednik ljudskega sodišča dr. Hochmann. izjaviti: „Pri poslušnosti, ki ste jo vi pokazali nasproti NSDAP, je pač samo v Avstriji mogoče, da ste še danes v službi kot žandarmerijski okrajni inšpektor.”
Zaradi te ugotovitve in zaradi ogorčenja,
ki je zajelo javnost, je socialistična parlamentarna frakcija naslovila v tej zadevi na socialističnega notranjega ministra Hel-merja interpelacijo. V nasprotju s svojimi nekdanjimi izjavami o končani čistki varnostnega aparata priznava notranji minister v svoji izjavi k primeru Pauspertla, da je v varnostnem aparatu še mnogo nacistov in nacističnih uradnikov, kajti sicer bi ne bilo potrebno, da je odredil »ponov-no proveritev vseh manj obremenjenih nacistov, ki niso bili odpušečni, in vseh uradnikov, ki so služili že pod nacističnim režimom”.
Ni bil še pozabljen primer Pauspertla in, napovedana proveritev bivših nacistov se niti še ni pričela, ko je novo odkritje pokazalo vrednost uradnih „čistk” v avstrijski policiji in žandarmeriji. Proces proti bivšim stražnikom koncentracijskega taborišča Mauthausena je potegnil na zatožno klop tudi dva aktivna policijska uradnika zveznega policijskega ravnateljstva v Linzu. Pokazalo se je, da je bil eden teh nekdanji kriminalni tajnik političnega oddelka v taborišču Gusen, Billikseder, ki je bil do tega trenutka policijski inšpektor. V koncentracijskem taborišču Mauthausen se je udeleževal kazenskih ekspedicij in vodstvu taborišča javljal vse zapornike, ki so bili osumljeni, da hočejo pobegniti. Billikseder je hotel pri razpravi zanikati svoje članstvo pri SS, vendar so kmalu ugotovili, da si je dal operativno odstraniti SS-ovsko tetovacijo. V splošno ogorčenje navzočega občinstva se je zagovarjal, da je njegovo neoporečnost že ugotovila policijska direkcija sama. Drugega „proverjenega” policijskega uradnika Krausa, ki je bil prav tako nameščen pri varnostnem ravnateljstvu v Linzu, obremenjujejo priče kot posebno surovega in krutega nasproti taboriščnikom.
Po vseh teh odkritjih je razumljivo, da je antifašistično prebivalstvo v Avstriji razburjeno. Kako naj veruje v nepristra-nost varnostnih organov, ki so v preteklosti odobravali nacistična zverinstva ali pa pri njih celo sodelovali. Dosedanja de-nacifikacija v avstrijskem varnostnem aparatu nikakor ne more jamčiti za demokratizacijo Avstrije v smislu zahtev zavezniških sil, hkrati pa pokazuje sliko denacifikacije v Avstriji sploh. Jasno je, da ni mogoče jemati resno slovesnih izjav avstrijskih uradnih predstavnikov vse dotlej, dokler po uradnih „čistkah” in »proverit-vah” lahko ostanejo v službah zločinci kot Pauspertl, Billikseder in podobni.
List „Aufbruch“ - naslednik Gobbel-sovega „Angriffa“
Uredništvo časopisa je v Salzburgu, izhaja pa v oddaljenem Celovcu. To je malo nenavadno. Toda to ni edina posebnost organa „mlade delovne generacije", ki se imenuje „Aufbruch" in katerega glavni urednik je dr. VValter Zuzan, Salzburg, Aiglhofstrasse 6.
Že po slogu je „Aufbruch" zelo podoben Gobbelsovemu „Angriffu”. Tu se nastopa proti ..mednarodnemu komunizmu", tu se ugotavlja „mi ne poznamo nobenih razredov, nobenih strank, ampak samo naš narod”, in tu je „v stiski in smrti ustvarjena skupnost”. In kar slog obljublja, tega je polna vsebina.
Predvsem si je „Aufbruch' postavil nalogo, da poveličuje nacizem. Tako piše:
„1938—1939 je bilo v vsaki zvezni pokrajini brez inozemcev stokrat več storjenega, doseženega, zgrajenega. Zakaj? Zaradi tega^ ker se je ves narod z nezadrž-ljivim poletom lotil dela."
In naprej:
„Nekoč je prišla preko meja ideja, ki je vnela. Ta ideja je navdušila mladino. Bila je napačna ideja, divja in nevarna. Toda vseeno jc vnela in mnogi so stali v njenem poletu.”
Da pa ne bi nihče mislil, da uredništvo »Aufbrucha” to „idejo” plinskih celic resnično smatra za napačno, takoj dodaja:
„Ali je res bilo vse črno, kar so hoteli, vse črno, za čemer so stremeli? Ali je vse nesmisel, kar je naša mladina prepevala?”
Ne! D tej^Hitlerjevi mladini, ki je svoje
sovrstnike in žene, ki bi jim bile lahko matere, pod obtožbo ..izdajstva" hladnokrvno pobijala, jih obešala za noge, o tej mladini pravi list:
„Bili so polni idealov. Vroče jim je plala kri po žilah. Sedaj je vse mimo! Življenje je bilo nekoč življenja vredno. A vstajenja ni..."
Verjetno samo za ustreljene, obešene, zadušene. Kajti list nadaljuje:
„Od nekod piha kakor pomladni veter, buči in napoveduje: Nič ni propadlo, ali slišite, prav niči Glejte, tam je nekaj, obdano od sijaja, staro in vendar večno no: vo: skupnost vseh, ki verujejo v Krista.”
»Chrištglaubig” je nova beseda, za katero se skrivajo nacisti (včeraj je to bilo še »gottglaubig"). ..Aufbruch" veruje, da lahko pozdravi cerkev kot zaveznika, saj piše:
„Cerkev je hrabro in z zgledno odločnostjo nastopila za rešitev socialnih vprašanj, bori se proti zakonu o novih sužnjih ali nacionalsocialističnemu zakonu..."
In ..Aufbruch" zahteva, samo po sebi razumljivo v imenu ..demokracije", da vlada izda več novih ukrepov, med njimi:
..Takojšnjo vrnitev vseh oseb, ki so oropani pravic v javno življenje, takojšnje ukinjenje ščuvanja in političnega zasledovanja, takojšnjo izločitev oseb, ki so se obremenile z raznimi ukrepi v zadnih dveh letih, ukinitev vseh krvavih, ljudskih ali posebnih sodišč..."
Ce je nekdo kaj napravil za očiščenje
Avstrije od fašizma, naj bo torej v bodoče ..obremenjen". In zapore, ki bodo po osvoboditvi nacističnih vojnih zločincev ostali prazni, naj bi napolnili napredni demokrati.
Zdi se, da so si Gobbelsovi učenci v .Aufbruchu' postavili nalogo, da opravičijo Hitlerjevo osvojevalno vojno in da prjdi-gujejo sovraštvo do avstrijskih sosedov, namreč do vzhodnih sosedov. Tako pišejo:
„Naš narod mora izpolniti svoje poslanstvo: biti mora buden čuvar zapada pred
vzhodom! Sinovi naše zemlje niso zastonj prelivali svoje krvi, ko so zgrabili za orožje, da bi so„ branili pred krivico.”
Obramba narodov pred Hitlerjevimi hot-dami je torej za ta čedni „organ" »kri-vica”.
Vse to piše časopis, ki se javno prodaja v času, ko vedno znova zatrjujejo, da so v Avstriji denacifikacijo že izvedli.
(„Osterreichische Zeitunfj’)
Boj proti grškim partizanom ni rodil uspeha
V grškem parlamentu razpravljajo vedno o istem vprašanju, o boju zoper partizane. Opozicijska liberalna stranka je izjavila, da ne odobrava metod vlade, da pa je vendar ne želi ovirati v boju zoper partizane. Res se pozneje ni več udeležila razprave.
Poslanci vladnega tabora so kritizirali vlado in ji očitali, da je baje premalo ostra nasproti levičarskim strankam in partizanom; dolžili so jo, da presoja položaj premalo resno.
Poslanci s Peleponeza so izjavili, da operacije, ki trajajo tam že dva meseca, niso pokazale nikakega uspeha. Nasprotno, v tem času se je število partizanov na jugu Peleponeza podvojilo in sedaj se utrjujejo v novi pokrajini — Arkadiji.
Bivši vojni minister Mavromihalis je rekel, da je baje že pred začetkom operacij opomnil ameriškega .vojaškega atašeja, da bi bila za zadušitev partizanskega gibanja potrebna armada 180.000 vojakov, vendar mu niso verovali. Dejal je: „Sedaj pa sem prisiljen izjaviti, da bodo potrebne še večje sile." O operacijah na Peleponezu je Mav-romihalis izjavil, da so pokazale nesposob-
TRUMANOV NAUK — POLITIČNA IGRA
Bivši podpredsednik ZDA Henry Walla-ce je govoril v Chikagu pred 20.000 ljudmi na zborovanju, ki ga je priredilo društvo „Napredni državljani Amerike”.
Wal!ace je znova obsodil zunanjo politiko ZDA in zahteval, da Amerika sprejme program za desetletno obnovo vsega sveta in v ta namen odobri 150 milijard dolarjev. Poudaril je, da njegov obnovitveni program predvideva veliko pomoč tudi za Sovjetsko zvezo.
„Mi se moramo upreti lažnivim trditvam Dullesa, da je Rusija kriva za neuspeh moskovske konference," je dejal Wallace.
Nato je opozoril, da je Trumanov nauk postal „nauk o neomejeni pomoči vsem vladam, ki so sovražne Sovjetski zvezi" in izjavil: „Prišel bo dan, ko bomo bridko obžalovali v zbornici sprejete sklepe za pomoč Grčiji in Turčiji."
VVallace je obdolžil Trumanovo vlado, ,da v obubožani Evropi izvaja politični pritisk, ker Franciji nudi svojo pomoč pod pogojem, da francoska vlada nadaljuje s svojim delom bTez podpore francoskih komunistov."
Po časopisnih poročilih je bivši namestnik zunanjega ministra Dean Acheson zahteval, da vlada ZDA ne ukine kontrole nad izvozom in da držhvam vzhodne Evrope ne odobri pošiljke živil in materiala, ki ga potrebujejo za svojo obnovo. „Če je to res,” je dejal Wallace, „potem je to najstrašnejša od vseh vojn — vojna proti potrebam človeštva. Smatram, da je to najbolj groba oblika Trumanovega nauka."
TRUMAN SE IZOGIBA ODGOVOROM
Na tiskovni konferenci je predsednik ZDA Truman odklonil, da bi odgovoril na vprašanje, ali je pomoč Grčiji in Turčiji edini ukrep in če bodo tudi druge države dobile pomoč od ZDA. Ko je neki novinar ugotovil, da je po splošnem mišljenju gr-ško-turški program shmo začetek in da bodo tudi druge dežele dobile ameriško pomoč za borbo proti komunizmu, je predsednik Truman odgovoril, da mora to vprašanje še proučevati.
Na vprašanje, ali bo zbornici predloženo, da Odobri pošiljke vojnega materiala državam latinske Amerike, je Truman izjavil, da o tem sedaj razmišljajo.
JAMES BYRNES KRITIZIRA AMERIŠKO ZUNANJO POLITIKO
Celo konservativni James Byrnes, predhodnik zunanjega ministra ZDA Marshalla, je ostro nastopil proti sedanji zunanji politiki ZDA in pisanju ameriških časopisov. Izjavil je: ..Sovjetski narodi nočejo nove vonje in ZDA ne morejo Sovjetski zvezi diktirati mirovnih pogojev, kot da bi biia premagana država."
nost. orožništva za borbo proti partizanom.
Poslanec Helentanos je opozoril na za-pleteni položaj na Kreti, kjer je po njegovih besedah skoraj vse prebivalstvo oboroženo.
Poslanec Dimalis pa je poudaril, da partizani napadajo že naselja in mesta.
Veleposlanik ZDA v Grčiji Mac Weegb, ki se je vrnil iz Washingtona v Atene, je sprejel voditelje desničarskih strank vladne koalicije. Minister za javno varnost Zer-vas je po sestanku izjavil, da se je ameriški veleposlanik zanimal za razvoj operacij, ki „naj ponovno vzpostavijo red", ter za ukrepe, ki jih bodo v bodoče pod-vzeli proti demokratični armadi.
Ameriški veleposlanik še ni jasno določil ameriške politike v Grčiji in vladi tudi ni dal nobenih navodil. Omejil se je samo na nekaj pripomb. Med drugim je nekemu ministru dejal, da ustvarja v ZDA neprijeten vtis praksa, da se v Grčiji ujetim partizanom sekajo glave, in to tudi dekletom, ter da odsekane glave razstavljajo na trgih po onih mestih in vaseh, kjer so vladne Čete.
V BOLGARIJI JE IZŠLA BROŠURA »SLOVENSKA KOROŠKA”
Dopisnik Tanjuga poroča iz Sofije:
V	bolgarski javnosti vlada veliko zanimanje za vprašanje Slovenske Koroške. V zvezi s tem je bolgarsko-jugoslovansko društvo v Sofiji objavilo v svoji izdaji »Južni Slovan” brošuro »Slovenska Koroška”, izdelano na podlagi knjige dr. Franca Zwitterja.
V	uvodu je izvod iz govora predsednika ministrskega sveta FLR Jugoslavije, maršala Jugoslavije Josipa Broza — Tita o upravičenih zahtevah koroškega ljudstva za priključitev k FLR Jugoslaviji.
V	brošuri je tudi zemljevid in fotografski posnetki raznih krajev Slov. Koroške-
DELO KOMISIJE ZA AVSTRIJSKO MIROVNO POGODBO
Komisija za avstrijsko mirovno pogodbo nadaljuje z razpravljanjem o delovnem postopku odbora izvedencev v vprašanju nemške imovine v Avstriji. Kakor znano je sovjetski predstavnik Novikov predložil, da bi odbor izvedencev začel razpravljali o zistersdorfskem petroleju. Ostale delegacije so podale nove predloge, tako da do sedaj še ni prišlo do odločitve o delovnem postopku izvedencev.
i politične prannl
Ameriški senat je sprejel zakonski osnutek za »pomoč” Grčiji in Turčiji v znesku 400 milijonov dolarjev.
Bivši notranji minister Tisove vlade Aje' ksander Mach je bil obsojen na 30 let jo£e‘
Sef generalnega štaba holandske vojsk0 general Kruls je izjavil, da bo 12.000 holandskih vojakov in oficirjev nanovo zapu' stilo Holandijo in odšlo v Indonezijo.
22 desničarskih poslancev jo predlog grškemu parlamentu zakonski osnutek ^ prepovedi KP Grčije. Predsednik vlade M® ximos je izjavil, da bi prepoved KP v to času še otežila borbo proti partizanom-
Francoski komunisti so apelirali na fla^ coske kmete, naj oddajo zaloge žita, da ublažili sedanjo prehranbeno krizo.
Britanski guverner Velikega Hcssena J James Newman je prebivalstvo Hessc^ svaril pred demonstracijami in stavk3^ zaradi prehranbene krize. Opozoril je’ Q vojna vlada tiste, ki ovirajo zasedbo, lal1 obsodi tudi na smrt.	. -0
Glavno mesto Danske Kopenhagen jc j 11 tednov brez časopisov, ker vsi stavkajo.	,h
V	ZDA se Je končala stavka telefon* ^
delavcev in uslužbencev, ki je v vsej žavi trajala 14 dni.	a.
Jugoslavija in Bolgarija sta sklenili turno pogodbo.
Drobne novice
v jelene bolnišnice medicinske fakultete
jubljani so najboljša zdravsjvena usta-
ie|V° V Ju90S^avUb 1- maja je namreč pre-^ njen sindikat prehodno zastavo. Zaradi e tkih uspehov je bil proglašen za naj-°*Jši delovni kolektiv zdravstvenih usta-oy v Jugoslaviji.
v ela na mladinski progi Samac—Saraje-
J kI ie ena najpomembnejših letošnjih *°3 petletke, dobro napredujejo. Pri vr-■ahju 1800 m dolgega tunela Vranduk so Snn * mladinci z VHake strani že v globino metrov. Pri Maglaju sta bila izvrtana adaljnja dva tunela, od katerih je bil en 800 m dolg. V kratkem prično gra-11 most čez reko Bosno. Letošnje delo aPreduje mnogo bolje in hitreje kot na "hski mladinski progi. Največ uspeha so °Se9le mladinske udarne brigade.
V Dalmaciji izvajajo obširna osuševalna e'a> Doslej so pridobili 34.000 hektarov °dovitne zemlje. Prebivalstvo se množično n Prostovoljno udeležuje teh del, ki bodo °mogočlla gojitev industrijskih rastlin, zla-stl tobaka.
^ ljudski republiki Črni gori gradijo že-eznico Nikšič—Titograd, ki bo vezala najpomembnejše kraje v Črni gori. Podaljšali * °°do do morja ter bo igrala važno vlogo gospodarskem dvigu mlade republike. ri gradnji sodeluje večjidel mladina. V pr-1 izmeni je 8 mladinskih brigad z 2.000 graditelji. Na progi bo 6 postaj in 11 pre-°r°v, ki bodo skuppj dolgi 2.460 m. Doslej Ogradili 13 km proge in izvrtali 300 m Podorov.
Mesec april je bil prvi „Mesec tehnike"
Sloveniji. Zdaj bo prirejen vsako leto. nzenirji in tehniki bodo v tem mesecu še Posebnim delom popularizirali tehniko in Jea pomen v modernem gospodarstvu med najširšimi sloji. „Mesec tehnike" jo v prvi VfsU namenjen mladini, ki ji bo poleg dru-^93 dajal tudi smernice pri izbiri poklica.
ZAHOMC
pred kratkim smo položili k zadnjemu P^itku Hrepčevo staro mater. Vse življe-r* je ostala pristna Ziljanka in prav po v°je gledala na svet in njegovo dogaja-Js. Zgodaj je postala vdova po možu, ki e bil dvajset let strajevaški župan. V njeni L*hlni je slovensko prosvetno društvo ','Mlja" v teku let uprizorilo mnogo iger in
preužitkarica je vedno radevolje popila svojo sobico igralcem za vaje. ji bo lahka domača zemlja!
Ali zavlačujejo razpravo proti Maier-Kaibitschu, da bi se našla priložnost za pobeg?
V zadnjem času so vse bolj pogosti primeri, da vojni zločinci pobegnejo iz zaporov. Na Dunaju je s pomočjo nacistične celice pri policiji pobegnil bivši dunajski podžupan in SS-Standartenfilhrer Richter, v zadnjih dneh pa jo iz taborišča Dachau-a pobegnil bivši pokrajinski vodja Štajerske in največji krvnik slovenskega naroda na Štajerskem Siegfried Uiberreither. Graška „Wahrheit" piše v tej zvezi med drugim:
„4. januarja smo zapisali: Čemu še ni razprave proti Uiberreitherju? Zakaj še ni razprave proti kriminalnemu tajniku Stel-zlu in višjemu kriminalnemu tajniku Her-zu? Povsem jasno je, da visoke osebnosti na vplivnih položajih zavlačujejo in sabotirajo te kakor tudi celo vrsto drugih procesov proti nacističnim vojnim zločincem. V svoji izjavi 9. januarja 1947 je ugotovil polkovnik Graham, da je po njegovem mnenju dovolj dokazov za pričetek obravnave proti Uiberreitherju. Kakšni so bili torej razlogi, da razprave do danes ni bilo in da je naposled vojni zločinec lahko pobegntl?"
Koroški Slovenci smo že v neštetih resolucijah na razna oblastva, pa tudi v neštetih dopisih svojemu listu zahtevali proces proti krvniku slovenskega ljudstva Aloisu Maier-Kaibitschu. Danes ponovno vprašujemo: čemu se zavlačuje razprava, ki je bila 1. marca tega leta uradno napovedana za prvi teden, v aprilu? Ce za proces proti Uiberreitherju avstrijsko sodišče še ni bilo pristojno, ker je bil v rokah zaveznikov, kaj naj ovira proces proti Kai-bitschu, ki je bil že 1. septembra 1946 predan avstrijskemu višjemu deželnemu sodišču v Grazu, od koder je bil v začetku marca tega leta prepeljan v celovške zapore? Kakor trdijo, baje prvi državni tožilec dr. Amschl doslej ni zbral zadosti obremenilnega gradiva za obtožnico, pa je bila zaradi tega sestava nove obtožnice poverjena preiskovalnemu sodniku deželnega sodišča v Celovcu.
Dogaja se, da 70-letne in starejše ženice vprašujejo po dokazih za Maier-Kaibitsche-vo krivdo, namesto da bi pregledali arhive „Heimatbunda”, bivšega „Gaugrenzlandam-
ta", nekdanjih nacističnih uradov, deželne vlade, okrajnih glavarstev in ne nazadnje škofijskega ordinariata, dalje arhive DAG in DUG, kjer ležijo brezštevilni obremenilni akti z lastnoročnim podpisom tega vojnega zločinca. Ob takem načinu raziskovanja in zbiranja obremenilnega gradiva seveda ne moremo verovati v resno voljo in pripravljenost avstrijskih oblasti, da bi postavile pred sodišče tega krvnika slovenskega naroda na Koroškem. Dosedanji postopek v tej zadevi nas samo potrjuje v sumnji, da skušajo z zavlačevanjem procesa zazibati naše ljudstvo v nekakšno brezbrižnost in navsezadnje dati Maier-Kaibitschu možnost, da bi sledil zgledu SS-Stan-dartenftihrerja Richterja, gaulajterja Uiber-reitherja in koroških vojnih zločincev dr. Messinerja in dr. Lausegerja, ki so se vsi izognili obsodbi s pravočasnim pobegom iz zapora. Mogoče bomo potem brali v časopisih, da je pobegnil, in mogoče celo tiralico deželnega varnostnega ravnatelja z natančnim opisom, kako ga je mogoče spoznati. Mnogo osebnosti na visokih položajih pa bi se oddahnilo, ker bi se jim ne bilo treba bati, da bi jih Kaibitschev proces obremenil.
Toda koroški Slovenci nikakor nismo voljni, da bi nas vodili za nos in se iz nas norčevali. Budno bomo spremljali vse dogajanje ©koli Kaibitschevega procesa, kajti veliko preveč smo pretrpeli zaradi njega, da bi to mogli pozabiti. Neskončno zavlačevanje razprave pa nam je nov dokaz, da na Koroškem še vedno odločajo velikonem-ški šovinisti, ki so vedno odobravali Kai-bitschevo politiko načrtnega uničevanja slovenskega ljudstva in ga zato seveda tudi ne morejo obsojati. Z njegovo obsodbo bi obsodili tudi sebe in potrdili resnico o nasilni germanizaciji Slovenske Koroške, hkrati pa bi postavili na laž vše trditve o „mirnem sožitju" in narodni „enakoprav-nosti" koroških Slovencev.
Zato bodo skušali še nadalje zavlačevati proces proti Maier-Kaibitschu, mogoče se vendarle zgodi, da bo medtem koroško vprašanje rešeno in bi s tem po njihovem
mnenju postal ta proces nepotreben. Toda Maier-Kaibitsch je kot eden najvidnejših krvnikov slovenskega naroda tudi na listi vojnih zločincev, ki jih zahteva Federativna ljudska republika Jugoslavija. Zato koroški Slovenci ne bomo mirovali, dokler ne bodo obsojeni Maier-Kaibitsch, stotnik Fritz , in vsi drugi njihovi zločinski pomočniki.
WWIHIHMWIMIImmMIIIIIIIIIIMIIIMIIII)lllllimil
KOMU JE NAPOTI SLOVENSKA ZASTAVA?
Na praznik Osvobodilne fronte, 27. aprila, je v Glinjah zavihrala na visokem drevesu slovenska zastava in oznanjala, da tu živijo Slovenci, ki so se z orožjem v roki borili proti nacističnemu nasilju in s tem podrli krivično mejo na Karavankah. Do 1. maja nikogar ni motila slovenska zastava. Ta dan pa se je spravil nad njo „Volks-deutscher" iz Maribora in jo strgal z drevesa. v
Ta primer najbolj dokazuje, da slovenska zastava nikakor ne moti domačinov, kakor bi to radi prikazali nekateri predstavniki oblasti, temveč je trn v očeh raznim pri-vandrancem, ki so v službi Hitlerja izdali svojo domovino in se zato bojijo vrniti se domov.
TATOVI NA DELU
Pri Sušniku v Logi vasi so pred kratkim neznani zlikovci vlomili skoz okno stranišča in odnesli iz kleti in shrambe skromne zaloge, ki so bile namenjene za prehrano družine, med drugim 100 jajc, ki so bila pripravljena za oddajo, vse meso, vkuhano scldje in precej moke. Ko so hoteli v veži odnesti iz omare še obleko in čevlje, jih je odkril ggspodar in pregnal. Sled vodi k jezeru, kjer je vse polno tujih postopačev, ki se zaradi svojih zločinov ali pa zaradi delamržnosti nočejo vrniti v svojo domovino. Gospodar Rainer Matevž, ki je bil čez kri leta izseljen, je s tem vlomom ,utrpel veliko škodo. Komaj si je- s pridnim delom in varčnim gospodarjenjem nekoliko opomogel in poskrbel, da bi po letih stradanja v izšeljeništvu vsaj na stara leta ne bilo treba stradati tudi doma, pa so mu tatovi odnesli vse, tako da se bo moral odslej preživljati na karte.
Wy rni
Koroška ril
■—M----■—i-a—*-.H
V BORBI
Krušnik — Gašper:
CEZ DRAVO
tiči lein Partizanskem taborišču, v tej edi-lu ' k* je operirala na najsevernejšem de-v . . boreče se jugoslovanske domovine, je J b®jstarejši edinici severno od Drave *teo - d° izraza velika pobuda prepro-je hd.5loveka, ki je bil kmečkega rodu in prišel iz tovarne.
T0va -e^ Btaba je bilo prvo vprašanje: ali imate kaj literature, ko gte si 1 čez Dravo? Jasno, da imamo! Iztok Velik' °^esil brzostrelko okoli vratu in z pr6 1In spoštovanjem jemal v oskrbo naše tu^ r°sto izdelane časopise že starega da-,ter ze nekoliko pomečkane in raztrgi'1 brošurice.
sito-. Po* Ure si videl, kako so v majhnih Slovg11®*1 čitali vsi tovariši in tovarišice iti v nskeSa poročevalca, Ljudsko pravico So Spr°ž.ki vestnik. Ker je močno snežilo, ^»tisnili po šotorih. Čeravno je bilo i»il0 ra v njih samo za dva, se jih je stis-ie Pet ali šest in so brali. Pozneje mi ^Seci °St borec citiral iz prebranega lista °ficirG’ ki jib je izrekel ameriški zvezni °Syob razstavi partizanskega tiska na k* se ^eaem ozemlju v Črnomlju: Narod, he oj °ri Poleg puške tudi s knjigo v roki, *i|, Propasti! „Res je," mi pravi tova-P« br . v levici težko mavzerico, v desni ti ja j o °bro o Titu. ..Hudičevo nas prega-bpaoi 1TlGb Bmo zc velike težave. Toda zp-*0Vari‘irV sarne3a sebe, v lastno moč in v U pr 0 Poveljevanje našega komandante, to a9a najhujše. Zaupanje, to niso fra-Rajpomembnejši činitelj, da zma-Qad toliko močnejšim in do skraj-
nosti poživinjenim sovražnikom — nemškim fašizmom."
Nemci so pošiljali nad nas na Svinško planino najbolj zagrizene SS-ovske edini-ce. Na vzhodni fronti zdresirani fašisti v uniformah, na katerih so se še poznali sledovi krvi naših sovjetskih bratov, so bili lačni in žejni še naše krvi, krvi koroških partizanov. Ustrašili se niso niti pobijanja civilnega prebivalstva, starčkov in otrok, kakor se je to zgodilo pri Špicpavru Gut-mansšvagu na Svinski planini. Gorje pa, če so ujeli ranjenega partizana. Kakor stekli psi so planili po njem in ga ležečega v okrvavljenem snegu pobijali s puškinimi kopiti in ga suvali z okovanimi gojzerji v obraz. Pa čeprav je bil tovariš menda že mrtev, so se beštije še vedno znašale nad njim.
V taboriščih na Svinski planini so donele pesmi: „V mraku v gozdu ob tabornem ognju pesem tiho junaki pojo o trpljenju slovenskega ljudstva, ki bori se za svojo svobodo ... Partizan! Partizan! Kdaj bo narod slovenski maščevan?"... k
Šestega novembra smo razdelili edinico na več grup in jih razposlali po grebenih Svinske planine, da zakurijo kresove v proslavo velike oktobrske revolucije v Rusiji. Ob kresu nad Golovico smo imeli, kratek slavnostni govor. Radostno smo pričakovali, kdaj bodo vzplamteli kresovi na južni strani Drave, na Peci, Olševi, na Grintovcu in, Storžiču. In res. Ko je postalo temno, so kakor tovariški pozdravi zažareli kresovi na Ped in še na drugih grebenih in
vrhovih južnih koroških gora. Tovariš mitraljezec je spustil ta hip rafal svetlečih se krogel v zrak in bilo je, kakor bi mahale v pozdrav partizanskim borcem, ki so ob kresovih daleč onstran Drave strmeli v ogenj in verovali v zmago.
Tako smo simbolično pokazali našemu trpečemu ljudstvu, da smo vsi ene misli in ene vere, da verujemo v zmago, kakor so sovjetski ljudje v oktobrski ljudski vstaji verovali v zmago nad carsko tiranijo v Rusiji, da smo prežeti z globoko vero v zmago nad prekletim pangermanstvom fašističnih ljudožrcev, v zmago slovenskih partizanov, v zmago slovenskega ljudstva, ki ječi po izseljeniških taboriščih in gestapovskih kleteh Nemčije. Od ust do ust so šla čarobna imena: Lenin — Stalin — Tito. Obenem pa so bili ti kresovi strah in trepet nemškim fašistom, kajti ti kresovi ruske revolucije niso goreli samo po vsej slovenski zemlji in po vsej Jugoslaviji. Goreli so po več kakor eni .šestini zemeljske oble in pisali na steno smrtno obsodbo zverinskemu hitlerizmu, že takrat smo verovali in danes bolj kakor kdaj koli prej verujemo, da bo teh kresov vsako leto več, tako dolgo, da bo svetloba kresov oktobrske te-volucije objela vso zemljo, kjer prebivajo ljudje, ki hrepene po svobodi.
Naslednje jutro, 7. novembra, me zbudi tovariš komisar izpod težke odeje, na katero je naletelo precej snega. V obraz je bil bled, resen in trd, kakor bi se pripravljal na težko borbo z Nemci. Prvi hip mi šine v glavo misel: obkoljeni smo, in skočim pokonci. Kaj se je zgodilo, hlastnem v njega stisnjenih zob. V taborišču vidim vznemirjeno pripravljenost kakor na juriš. Vse je bilo opremljeno za pokret. Težki nahrbtniki so tiščali tovariše v sneg. Naposled mi došli tovariš javi v pretrganih besedah radijsko poročilo: Komandant Stane — je — padel.
To je bilo hujše, kakor če bi bil rekel,
da so nas obkolili Nemci in da bomo vsi poginili v borbi. Komandant Stane, gene-rallajtnant Franc Rozman je mrtev? Da, je povesil tovariš komisar glavo. Se isti hip pa se je spet visoko vzravnal in mi dejal še bolj odločno in trdo kakor prej: „Tova-riš Gašper, zbor bo. Prosim, da izpregovo-riš nekaj besedi o življenju in smrti tovariša Staneta. Padel je pri preizkušanju nekega novega orožja."
Zbor slovenske partizanske čete 7. novembra 1944 v visokem snegu na Svinški planini je bila prisega, ki je šla vsakemu borcu globoko k srcu. Po vseh slovenskih hribih je na tisoče in tisoče borcev za svobodo slovenskega naroda priseglo to uro zvestobo tovarišu Stanetu in preko njegovega groba zvestobo slovenskemu narodu. V komemoraciji nismo peli žalostinke, a med enominutnim molkom so vsi možgani mislili eno: „Kot žrtve ste padli v borbi za nas... in večna zahvala vam bodi! — Za naš pravični boj, sovražniku v poraz je borce dala vsaka naša vas... Na čelu vseh pa v boj hiti tovariš Stane. Pognal v naskok se z nami je tovariš Stane. Od zmag do zmag nas vodil je tovariš Stane!"
Po kratkem nagovoru smo se razšli prežeti z. zavestjo prisege: Po tvoji poti, tovariš Stane, po “poti krvave borbe s hudičevim sovražnikom bomo šli brezkompromisno in brez špekujantskega računanja z razmerami v življenje ali v smrt.
Tovariša Staneta sem poznal osebno. Bil sem z njim skupaj avgusta 1944 v Črnomlju. Govorila sva o Koroški in o koroških partizanih. Bil je tak, kakor sem si ga predstavljal kot komandanta slovenskih partizanov: redkobeseden, trd in odločen ter vsekdar pripravljen darovati svojo življenje za svoj narod, preliti svojo srčno kri kapljo za kapljo, če bi bilo potrebno. Vsaka njegova beseda je bila, kot bi jo pribil in privezal.
Palje)
Francoz gleda Avstrijo
(Jean Durkheim, »Ce soir«, Pariz)
Tisti čas je Avstrija bila še svobodna država. V Salzburgu, kjer sem ta čas bil, so se mladi fantje'in dekleta ogibali gostilnic, kjer se je točilo pivo in kjer si lahko trošil denar; niso več hodili na plese; odtrgali so se od vseh zabav, samo da bi lahko varčevali. In zahvaljujoč svojemu varčevanju so si ob nedeljah privoščili izlete.
In potem so se o mraku navdušeni, z očmi polnimi novega fanatizma vračali iz Berchtesgadena, kjer so zamaknjeni stali pred »orlovskim gnezdom Fiihrerja«.
Starejši so jih opazovali in zmigovali z rameni. To je bilo pred dolgim časom ... deset let je temu.
Potem je nenadoma prišlo 'do an-
šlusa. Nemška vojska je vkorakala v Avstrijo, ne da bi oddala en sam strel.
Tega ne bom pozabil. Ne bom pa pozabil tudi spomina, ki mi je bližji, od katerega me ločijo samo štiri leta.
Na italijanski fronti nam je peta alpinska divizija, v kateri je bilo 80 odstotkov Avstrijcev, nudila trdovraten odpor.
Od časa do časa so nakateri vojaki dezertirali iz svojih enot in prebežali na našo stran. Dejali so, da se nočejo boriti za stvar, ki jo sovražijo. To sp bili Alzačani, Hrvati, Poljaki... Nikdar pa k nam ni prešel Avstrijec. Po tem sc vidi, kako globoko se je v njihova srca vtisnila hitlerjevska propaganda.
ko sprejemljivi. Ob belem dnevu kažejo svoja čustva. Na graški univerzi se je 1947 1. germanizem razživel v najčistejši rasizem in zaničevanje in sovraštvo »nižjih ras«, črncev, Judov, Slovanov... Študentje se ogovarjajo po činih iz Wehrmachta: »Herr Leut-
Kako je z denacifikacijo
Ali se lahko misli tako kakor mislijo nekateri, da je bil fašizem v Avstriji samo lahna prevleka, ki jo zlahka odstraniš in znova dobiš res demokratično deželo?
Jaz v to ne verjamem. Bojim se, da se je nacizem vkoreninil globoko v srce Avstrije in da je — vsaj v nekaterih pokrajinah — našel zelo ugodna tla. Ne verjamem, da so storili vse potrebno, da bi te pokrajine denacifici-rali.
Dejstva dokazujejo trdoživost krvave nacistične ideologije. Oni, ki so se
navduševali za Hitlerja, so tudi danes na vodilnih položajih.
»To so strokovnjaki«, pravijo. Mogoče. Predvsem pa so to ljudje, ki se niso spremenili: nacisti so bili in nacisti bodo ostali. Vsekakor so bili v Avstriji tudi demokrati. Deportirali so jih v Dachau, v Mauthausen. Razen redkih izjemnih primerov se drugače branijo, da bi tem, ki so trpeli, dali sedaj kakšne ugodnosti. Kljub temu, da je bil fašizem poražen, so ostali na svojih mestih uradniki, profesorji, in-dustrijci, policaji, vsi, ki so temelj država
Čudna razprava
Ali je pod takimi pogoji čudno, če so na Dunaju take sodne razprave kakor ta, ki jo bom opisal:
Tri antifašiste in prave odpornike, Bauerja, njegovo hčer in Rosslerja, so prijeli in zaprli, češ da so Rusom prijavili nacistične vojne zločince. Končno so jih postavili pred sodišče. »Priče«, stari nacisti, so prihajale in jih obtoževale. »To so«, so rekle priče, »grozoviti ljudje, saj so že od nekdaj bili protinacisti. Poleg tega se jih lahko smatra kot zločince, kajti dezertirali so iz Wehrmachta.«
In našel se ni sodnik, ki bi »pričam«
odvzel besedo. In zakaj pa naj bi posredovali, če so bili v svoji notranjosti vsi prepričani, da je antinacist — prevraten tip in dezerter iz Wehrmachta zločinec?
Dunajski časopisi, ki so pod francoskim in ruskim nadzorstvom, so protestirali, ljudje iz vlade so priznali, da se je dogodila »nerodnost«. Takoj so prekinili ta čudni proces in osvobodili obtožene. Vendar sodniki niso bili prav nič kaznovani. To jasno razodeva čisto preračunani značaj tega dogodka v času, ko se je bližala konferenca v Moskvi.
y
Štajerska in Koroška, dve okuženi pokrajini
Bilo bi pa popolnoma brezplodno, Če bi mislili, da nacistična miselnost lahko izgine iz Avstrije kar sama po sebi, nc da bi se za to kaj ukrenilo. In to pada posebno v oči v Štajerski in Koroški, dveh avstrijskih pokrajinah, kjer je nacistični duh našel najbolj ugodna tla.
Dovolj je, če se pokaže značilen primer graške univerze, ki je znana kot stara trdnjava pangermanizma in ognjišče nacional - socialistične inteligence. Isti profesorji, ki so propagirali ta nauk, še preden je Hitler stopil v Nemčijo, so še vedno na položajih.
Študentje, njihovi učenci so prav ta-
PREŽIHOV VORANC:
I JI RS I ^ BAVH1
|u|i|n|ou .uittu II
Najemniki na grofovskih hubah so se preživljali po večini iz dohodkov poljedelstva in živinoreje, ker gozdov ne smejo izkoriščati. Kolikor pa ti dohodki ne dosegajo, se mora zaslužek iskati v gozdu pri drvarjenju in pri vožnjah.
Tako je bilo tudi pri nas.
Pri nas‘ja-bila živinoreja važnejša od poljedelstva, ker je ležala naša huba na hribu in njena zemlja ni bila ugodna za žito. Kadar je dobro obrodila, je vračala petkratno seme — le enkrat vem, da je rž obrodila osemkrat in smo potem imeli na mizi vse leto debel ržen jak, medtem ko se je pri nas h kruhu vedno oves ali ječmen zraven mlel. Že pri navadni letini niso dosegale nove žetve in se je moralo dokupovati. Kadar pa je bila kaka nesreča, da je pobila toča ali rast požgala suša ali pa je ozimino vzela zi-mjft, tedaj so jemali kmetje iz gozda,
nant«, »Herr Hauptmann«... SmrhJ obsodbe Goeringa, Jodla in drug'11 »herojev« krvave hitlerjevske dobe so sprejeli z ogorčenjem in z barbarski" mi dejanji.	.. ,
Kadar govorijo med seboj, pravd0, »Mi Nemci«, in nikdar: »Mi Avstriji
„Velika Nemčija" se bo vrnila
Mladi Schalt, ki je bil poveljnik eno i drugo«, je odgovorila mlada štu-
žepne podmornice nemške Kriegs-marine, je sedaj član odbora študentskega društva. Pred dnevi je izjavil na nekem zasedanju:
»Mednarodni kapital in boljševizem sta nas premagala. Toda mi ne bomo dolgo ločeni od Svoje matere domovine. Velika Nemčija se bo vrnila prav tako kakor se bo vrnil nacionalsocializem.«
»Mi smo ponosni, ker smo Nemci in ker smo bili nacistk Ostali bomo i
dentka Erna Blaha (stanuje v GrazUi Parkstrasse 15).
Bivši voditelj Hitler-Jugenda, študent Haschka je z vednostjo vseh obnovil svojo organizacijo, gospa cher pa z vso silo propagira v koris* pangermanizma.
Medtem, ko nacistično življenje 011 graški univerzi tako kipi, prirejajo dijaki v Celovcu, ki so ga osvobodili °ia' ja 1945 leta slovenski partizani, ov"' cije Goeringu.
iV kinematografu so šolski mladini predvajali film o nacističnih grozotah. Ko se je na platnu pojavila slika debelega Goringa, se je med mladimi gledalci pojavilo veliko navdušenje.
K temu bi vprašal: ali je bil za organizatorje te male, poučne prireditve
Heil Goring!
graške in celovške mladine, posebn0 še čez nekaj let?
In kaj ukrepajo zasedbene oblas** za borbo proti temu zlu?
Dotikam se zelo kočljive točke. zanikam, da so Angleži s tem, ko s° zasedli Štajersko in Koroško, dve a"' strijski pokrajini, ki jih je nacizetf1
takš^ odziv gledalcev res nepriča-
težko nalogo.
Toda ali so si vsi angleški oficir)1
kovan?
Dodajam, da je stari odličnik Hitlerjevske mladine Newole, sin Hauptmanna Newole, ki je poslanec in visok uradnik province, bil med številnimi manifestanti.
Kaj na:j se torej pričakuje od te
zastavili skrb za denacifikacijo svojo prvo nalogo?
To, kar sem videl na Koroškem,101 ne dovoljuje, da bi odgovoril PrI' trdilno.
Slovenci se upirajo germanizaciji
Morda se zdi zelo nenavadno, da je bila Koroška med vsemi pokrajinami »Velikonemškega Rajha« edina, kjer so bili .nacisti zastopani v zelo visokem razmerju in v istem času edina, kjer se je Hitler moral boriti proti divjemu, trdovratnemu in končno zmagoslavnemu oboroženemu odporu. To očivid-no protislovje zasluži pojasnila.
Naseljeno spočetka po Slovencih, je bilo to ozemlje, ki jc pripadalo Avstriji, pol stoletja podvrženo močni germanizaciji. Ti, ki poznajo alzaško vprašanje, vedo, kaj pomeni ta beseda.
Nemški jezik je postal obvezen, slovenski napisi so bili odstranjeni, višji položaji rezervirani za Avstrijec in Nemce, Slovenci izločeni iz javnega življenja in potisnjeni nazaj na deželo...
Nasprotja med obema deloma prebivalstva so naraščala. Medtem ko so Slovenci kljub pritisku, ki jc bil včasih zelo močan, ostali zvesti svojemu narodu in demokraciji, se je nemško govoreča stran hranila s pangermani-
bajtarji in najemniki pa smo bili navezani na izkupiček iz živinoreje ter na postranske zaslužke. V miznik se je vselil ovsenjak ali pa še tega ni bilo.
Ni torej nobeno čudo, da je pri nas bila živina tako v čislih. Tudi jaz sem se zelo zgodaj navzel tega družinskega spoštovanja do živine, ki je izviralo iz strahu, da se utegne pripetiti nesreča ter nam odjesti kruh. Naša čustva so vedno trepetala nad hlevom. Bil sem priča, kako je oče s pridrževa-no sapo na prste računal, kdaj bo pri kravi potekel rok, kako je z dlanmi meril prirastek na volih in glasno sam pri sebi ugibal prirejo. Ako je po nekaj zalogajih odložil žlico, smo takoj zaslutili nesrečo.
»Kaj pa je ...?«
»Žamp že dva dni ne prežveka...«
Takoj smo bili vsi siti.
Nobena novica nas ni tako vznemirila in na nas tako Rorazno .vplivala,
kakor vest o kaki živinski nesreči v okolici.
»Pri Marogu ima priročni kamen.«
»Pri Jakobu sc je odročni strgal...«
»Pri Zdihu so morali vola klati...«
Kaj so bile proti temu novice:
»Prestolonaslednika so ubili v Sarajevu.. .«
»Premisi je padel...«
»Pri Svetem Roku je v cerkev udarilo ...«
Otroci smo že v zgodnji mladosti začeli delati pri živini. Jaz še v šolo nisem hodil in že sem bil pri rali in vlaki očetu za gonjača. To je bilo zelo naporno delo, ker so bile njive strme in lapomate, voliča sta bila po navadi slabotna, brazdi komaj kos, vozare so bile preraščene s trnjem in ostrogovino, jaz pa bos. Oče se je razburjal in orička ni padala samo po živini temveč čestokrat tudi po meni. Ko sem postal šolar, sem postal tudi pastir. Z desetimi leti sem bil že za krmilca, kmalu sem bil za volarja, za kravarja, dokler niso sploh vsa hlevska dela prišla name.
Hlev torej ni bil zame samo torišče truda in dela, temveč mi je postal tudi dom tihe, mladostne sreče, prepreden s tajinstvenimi sanjami in poln zlatih načrtov in skritih upov, ki so medlcli skozi zatohlo soparo kipečega gnoja-V hlevu sem sam s seboj nemoteno prchavljal dogodke dnevni, pxisiuško-
stičnim duhom, kar jo je vodilo lerju v roke.
Ko je izbruhnila vojna, so vsi ostali zvesti svojim idealom. »Nemci« se borili v vrstah Wehrmachta, SS oddelkov in gestapa (z zelo redkimi jemami). Slovenci so postali partizan1 in začeli krvavo borbo proti svoje10 večnemu tlačitelju.
In ko se jc zrušilo Hitlerjevo caf' stvo, so verovali, da je bila zmaga di njihova zmaga, ki jim bo vrni** svobodo in demokracijo. Verovali s°’ da jim jc zmaga prinesla pravico, deželo, kjer bivajo, združijo z dem0' kratično in federativno Jugoslavijo.
(Dalje)
Izdajatelj, lastnik, odgovorni urednik list®' dr. Matko Scharwitzl, Wien XVI, Ottakn°j gerstrasse 83. — Glavni urednik: dr. Fran. Žwitter. — Uredništvo in uprava: Wien 1 ' Waaggasse 6/II. Telefon B 21-5-50. —-družnica uprave: Celovec (Klagenfurt), kermarkterstrasse 21/1. — Tiska: ..Globusi Zeitungs- Druck- und Verlagsanstalt G. n*1 b. H., Wien I, Fleischmarkt 3—5.
val utripanju tihih in blestečih želj-.^ so se kopale za odmevi hlevskega z* ' ljenja in delil veselje in žalost z živ*0 s tako zaupljivostjo, kakršne še nl. dar do nobenega prijatelja nisem i*° ' Živina je razumela vsako mojo sh* njo, vsako mojo bol je sočutno vsrk vala, na vsak moj vrisk odgovarja Naš hlev je bil dolg, z neobokan'^ nizkim stropom iz neotesanih tranj 0 ki so bili vsi zastrti s pajčevino, P°* izsušenih muh. Zid je bil ncomet^ mokroten, poleti in pozimi so po P.l-ce neprestano polzele umazane kaP*Fw različnih barv. Majhna, štirioČ* okenca so bila po večini tudi s Pf^ vino zastrta in od nesnage zelenk0 , in neprozorna. Toda čudno! Kiju11 ,r0 mu se j c skoznje beli dan tako blestel in so jih sončni žarki s razkošnimi prameni predirali! SoP t ne srage umazanih sten so se zableščale v neštevilnih odsevih, ^ prostoru pa se je odkril neumorn' milijonov drobnih gnojnih mušic- ^ Ob večerih, kadar je legal sorn0 ja je v hlevu zadihalo neko slovesi* .e veličanstveno življenje. Živina s. « vlegala k počitku, sopihala, t#e pi otvezami... Prihajal je mil*. k' PgJjp bil mir, temveč harmonično, v etl ‘ jjr, odmev zlito zvonjenje oddih°v jg, žvenketan ja verig, stresanja,hrP , • jh prenasičeno z vonjem vzduš4ji^|^jC) utrujenosti^.,	-