Leto till; . stev. 80. Üelje, četrtek 22. julija L926. Poštnlna piačana g gotoüini. Iz v toretc, v soboK v/.. Stane mesečno Din . za inczemstvo Din 20"— Posamezita Stevitka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. »,.0.666. kw .Ü^HH ^^^h B«9 ^^^hb ^^^^^^^& ^^^1 ^^^fl ^HI hI^h ^^^1 h^^I ^^L^^^B ^^^ '^^^^^1^1 ^^^1^1 ^^^^^fl ^^^^^^H^B ^^^^^^^^^^^^K ^^^^^1 ^^^^^1 ^^l^^l ^^H^^H ^^^^^H ^^^^^1 ^^^^^^^^^^^^B HH ^^^^M ^^^^1 ^H^^i ^^^H^V ^^^^^^^^^^^& ^^^^H ^^m ^^^^^i ^HI^I ^^^^^1' ^H^h ^^^^^^^^^^^ft Uredni&tvo in upravrtičtvoi Celje Strossmayerjeva ulica 1. pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Obnovitev celjske grofije. V pondcljok popoldne so je vršil komit>ijonelm ogled stare cefjske grofi- je. Nav.zoci so bili clani finanenc-go- spodarskega in kulturnega odseka ob- činskega sveta in predsednik okrožne- ga sodišča g. dvorni svetnik dr. Kot- nik. Komisijo je vodil magiistratni pred^stojn.ik g. svetnik Šubic, iz Ljub- ljane pa je prišel konservator Narod- nega muzeja g. dr. Stele. Komisija jo prišla do zakfjučka, da se še letos po- pravi slogu priimerno pročclje in da se vstavijo nova okna ter prekrije streha. Splosno je bila izražena želja, da bi se po možnasti ob tej priMki odstranii oni' prizklek pri pisamah jetnišnice, ki jo bil za svrhe jetnišnice leta 1914. dozi- dan in ki cetoto naravnost pack Že 1. t. m. je konservator g. dr. Stele z akademskim slikarjem g. Ster- nenom temeljito preiskal stanj© slik na stropu porotne dvorane v stari gro- fiji in je ugotovil, da se s temeljito re- stavracijo ne sine več odlagati. Sliko »Bitka z Amazonkami« sta skušalai osnažiti in. sta dosegla prav lep uspeh. Pod debelo plastjo praha in saj se je pokazalo pestro slikanje. To prillko sta porabila gospoda za natančnejši študij in sta ugotovila, da so slike nemara delo benečaniske smori koncem 16. ali začetkom 17. stoletja. To je na Slovenskem spomenik, ki zavzerna kot zgodnjLvbaroona stropna siikarija stališee prav posebne vrste. Dr. Stele trdi, da so te slike v grofiji brez dvoma največji in najpomembnej- ši mnetnostno-zgodovinski spomenik sliJkanstva v Sloven iji mcd gotsko sli- kar.sko dobo, katere lepi čas se konča okoft leta 1520., in pa baTočnim slikar- stvom, ki šele v drugi polovici 17. sto- letja ustvarja prva važnejša dela. Strokovnjaška restavracija bi ustva- riJa za CeJje prvovrstno znamenitost, za domaco umetnostno zgodovino pa bi bil rešen spomenik, ki bo zavzemal trajmo mesto v domači umetnostni knjiievnosti'. V imteresu domače znanosti in pa zlasti v roteresu celjskega mosta, ki sc kot kultirrno središče naglo ra^vija, priporoča konsei-vator kot strokovnjnk. da se to delo izvrši. Akademski sliikar g. Sternen pa zatrjuje, da so slike v teku časa mnogo trpele bodisi da je kdaj zamakalo radi slabe slrehe all pa radi atmosferičnui vplivov ;n kurjaive v kaminih. Sliky >?o sedaj v zefo slabem sta,nju. Pri neka- lorih je platno strohnelo in odpadlo, tako da so morali pred mnogimi leti tista niesta podložiti z drugim platnom. Slike so tudi močno zamazane in zakajene; mestoma se že celo težko raz- ioči kaj predstavljajo. Pritrjene so kar poljubno na raznih mestih z žreblji na lea Platno pa je radi tega vse pre- luknjano im okoli žrebljev od rje raz- jedeno. A tudi barva se na več mestih lušči in odpada.. G. Sternen pravi, da se bodo mo- rale vse sfike prenesti (prelepiti) na novo mocno platno. kor je staro prepe- rel'o in deloina strohnelo. To se napra- vi s pasto, seistavljeno iz kolofonije, voska, texpentiaia in nekoliko firneža. S to pasto se prevleče zadnja stran sli- ke im ena stran novega platna. Ti dve strani se potem pritisnete druga na drugo in nato se čaka, da se pasta po- sušL Nato pa se slike popolnoma osna- zij(o pTaha in dima, a odpadli deli bar- ve zaklcjijio s kitom iz krede, mavca in kleja. Ttudi luknj« se zakitajo. Vsi ti zaklejeni deli pa se na novo postikajo s temporai-barvaml tako da se morajo popolinoina vjemati s staro slikarijo. Konono se so slike ünpregnirajo z emulzijo tempera, da bi barva ne od- padala. Stroški restavracije bi znašali marda 50.000 dinarjev. Tu pa niiso ra- čunani stroški za novo platno in okvi- re za slike, ki bodo moraft biti obnov- ljeni. če se bo pokazalo, da so strohneli. Važno jo, da se bodo morale slike sneti s stropa in po restavriranju na noYO pritrditi na staro mosto. Resta.v- ritranje slik bi se dal'o iizvrški v kaki dvoran i v Gelju. To je celo potrebno, kcr bi se pri prevozu kani druigain še ti ostanki sfik pokvarili, kar bi bila vo- lika skoda. V vrstah celjskega meščanstva se kaže voliik inheres za načrt oh ran Hi mestu te lepe zgodovinske znameni- tost i in ni dvoma, da bo tudi občinski svet celjski kot predstavitelj meščan- stva iaiiel razumevanjjo za to in da najr do tudi sredstva, da se načrt uresniči. To bo staremu Celju v cast in. ponios. Razsirjajte „Novo Dobo"! Politika p ENO LETO SPORAZUMA RR. Sedaj je minilo leto dni, kar so radiika,- li im radk'ovci sklenili sedanji sporaz- um. Kakšnih prakticnih korksti je pri- nesta »nova politiika« širokim ljuidskim vrstam, vedo povedati davkoplačevaki, ki jece pod bremeni bolj ko kedaj po- prej. Razen osebnih izprememb v urad- niskem'aparatu se ni nic zgodilo; ra- dičevci so smeli ponekod in vcasi pre- ganjati in zatkati jugoslov. orijentiira- ne uciteije in uradnike, a tadi ta ape- tiit jiim jo bH nekajkrat neprijetno skvarjen. Koalicija RR je pokazala. da so radiicevci v tej zvezi Te varali, pyin pravLjeni, da požro še tako grenko pii- luii'U, če se jim zasi.gurajo miin.kstrska niesta. 0 kakem resni'cnem sporazumu ni sledu; teden za ted'iiom se vlada ukvarja z novimi nesporazumljenji in teh prepiirov je siita vsa dežela do grla. Raclitkali prav tako obžalujojo zvezo z radiicevci kot radk'evci zvezo z radika- n To je dejstvo, ki jo žaloetno na vse straiii, najbol'j pa za one, ki plačujojo ificuin. Za obletnico svojoga žeruiitova- nja je koalicija RR dobrotljivo retluci^- rala državnhn naineščencem prej>enike. p KAJ BO Z VLADO? V opozicij^ skiih krogih zopet kroži»jo vesti o zna- bitni koncentraciiski vladi. S tern v zvezi se omenja ime Ljube Jovanovica kot bodocega moža. Kor pa so bile tnko kombinactje zo nekajkrat pokopane, jili je za sedaj smatrati \e za pobožno že- Ijo nekateriii krogov, zfasti kllerikal- cev. Da klerikalci skuša.jo po možnosti iizkoristiti sodanjo setuacijo, priča ak- cija poslanca dr. Kulovca, ki je iimel \:ec sestamkov z vodiitelji Davkk>vi»ceve demokratske stranke. 0 čem je ta go- spoda razpravljala, ni znano. Iz davi- dovk-evski/h vrst jo sLišati, da so domo- krati za sedaj tako zaposteni z abcin- skhni volitvami v Srbiji, da niimajo ča- sa za posvetovanja. ožjoga opoziK?iJBko- ga bloka. Radi tega so bili razgovori s Kuiovcom prokiflijeni in odgodeni na cas po obč. volitvah. P ZNIŽANJE PREJEMKOV URADNIKOM. V vrstah drž. uslužbeiii- cev je iz lahiko uimljivih razTogov naj- voc zanimanja za \iprasanje, ali bodo uradniški prejo^mki znižami ali ne. Vla- da no pokaie pravih kart. Eden mini- ster trdi tako, drugi drugače. Siiguriio jo, da si vlada promišlja in no ve, kako bi zadovo uredila, da no bi biilo preveč odpora. Najprej jo — kakor znano — pretiilo sptošno znižanjo plac, nato je vlada takoj tolažila, češ, prizadeti bodo samo visoki uradniki; sedaj Uzimovic i'zjavljia. da se bodo place res znižale, a le začasno. Iz Beograda prihaja vest, ki potTJuje posiiiii/sticna porocila: ni res, da bodo prizadoti samo visji uradl- niki, ampak bodo celo vpokojencem zmanisal'i njihove itak pičle dohodke. Nadalje se bodo znižalo place tudi ofi<- ciirj.etn. Vendar pa še ni nič gotovoga in so o zadevi mnonja jako deljena. Fi- nančni minister pritiska, dniigi pa se kalikor mogoce izmiikajo. Nedvomno jo stvar dalpkosožnoga pom ena. Stali'- šce, da bi morali baš državni uskižben- ci plačevati skodo radi. prirodnih ka- tastrof, je ta3co komodno in še bofj kri^- vicno, da ne bo moglo držati, p PRED NOVO KONFERENCO MALE ANTANTE? Po skoraj sogla&- nom mnenju časopisja se kmalu zopet sestamejo unanji mitniistri držav Male antanie h konferenci, na kateri se bo- do ]orodvsom bavili z vpadi boligarstkih; četaskih tolp na rumunsko in juigoslo- vonsko ozemlje. Ker vpadi preto tudi Grčiji, racunajo. da bo na to konforen- co povabljena tudi Grcida. Konferencai Male antante bo sestavila noto na Driu- štvo narodoA-, v kateri bo zahtevala za- ščito pred bolgarskkni tolpami Na dnevnom redu konierence bo nadalje definitivna odlocijtev v stvari bolgar- skoga posojila. 0 tej zadevi so bo poro- calo Društvu narodov na jesemskom za- sedanju. p BENEŠ ODLOŽIL MANDAT. »Čehaslovonska republi(ka« objaivrja pismo zunanjega miniistra dr. Beneša, ])redsedn.iku narodno - socijalistijcne stranke sonatorju Klofaču, v katoreni odlaga svoj poslankski mandat ter pro- si predsednika stranke, da vzame to na znanje. V svojem pismai opravicuje dr. Bones ta korak s tern, da resignira na mandat v mteresu Colioslovaske ropu- bli'ke, kateri hoce tudi v bodočo kot zu- nanj'i mimikstor pos^-etiti svoje sile. Celjska kronika. c SESTANEK ČLAN0V KRA- JEVNE ORGANIZAGIJE SDS ZA CELJE MESTO to sredo odpade radi sejo občinskega sveta. V sredo ob 8.3Ö zvečer so bo vršila v kiubovi sobi Gelj*- skega doma soja pripravljalnega odbo- ra Narodno-strokovne Zvezo. Na sojo so vabljeni tudi drugi člani SDS, ki sq dolavskega. stanu. Kronist. Z Dunaja (Vtisi in spommi.) Na Dunaj me vežejo rodbinske ve- zi im je to glavni vzrok, da sem se na poti iz Prage oglasiil tudi tukaj,. Presenetila me jo narasla Donava, ki je tekfa tudi preko terena povodenj- skega območja. Mogočen utis je bid to. Mesto še vedno kaie svoj povojni značaj glede prometa, ki je silno naza- cloval. Napredek jo v tern, da je uvedla. mestna občina — kakor v Pragi — svo- je avtobuse, vecinoma na cestah in uli- cah, kjer ni eLektricne železnice. Vož- nja jo po ceni. Istotako je prenovfjena mestna železnica, ki je elektrificirana in prav snaina, pa tudi nagla. Vsak vlak ima po pet vozov, ki vozijo v pre- sledkili dveh mimut. Iz prvoga okraja do Scbönibrumna se pripeljamo že v 16 minutah. Vsaka vožnja, tudi prestop- na, stane le 24 grošev — to je dva di- nar ja — ter se voziš lahko za to vsoto 20 km daleč. Udobna za potnika je že nekaj let obstoječa prom etna pisarna bfiizu gle- daližča »Theater an der Wien«, kjer se ves dan prodajajo vozni listki za vso železniice, veljavni za dva meseca. Najbolj me je pa zanimala mod- narodna lotaina postaja v Aspernu, kamor pridem ali s cestno železnico atL pa z zapadno železnico do postaje Ras-, dors, s prvo v poldrugi, z dTugo v pol \ire iiZ mesta. Ta postaja ima idealen teren, ravnina kot na biljardu. Pred postajo stoji spami'iivski kamen, postav- ljen leta 1922. o priliki ustanovitve niednarodme tetalne družbe. B ere jo so tudi post a jo: Paris, München, Varša- va, Dunaj, Budapest, Bukarešta in Ca- rigrad. Ob postaji je dolgo leseao pck- slopjo, kjer se nahajajo stanovanja in uradni prostori za carinarno, carini- ke in kontrolno osobjo. Na lovi je re- stavracija, pošta in dva volika hangar- ja. Proti vzliodu, približno pol kilome- tra od carinarne pa je 4 do 5 hangar- jev za razna letaJa. V hangarjüi niiso samo Mala med- narodne letalne druibeT ki ima svoj se- dež v Pariizu, teniveč tudi pet letal du- najski'h bogatašev. Po izjavi inizenirja pilota Fischer ja, ki sem ga tamkai spoznal, stane na.vadno enokrovno lo- taTo z enim propolerjom 25.000 šilin- gov ali 200.000 dinarjev. Vožnja nad Dunaj em 15 šilingov, vožnja z Dunaja v Budimpešto, trajajoča poldrugo uro pa 52 šilingov, kar ni drago. Prvi dan som prišel tjakaj ravno v tronutku, ko je priletel iz Budimpe- šte enokrovniik s petiiini potniki in pre- cejšnjo prtljago. Bili so slarejši go- spod'je, ki so jiin bili pregTedani potnii listi in potem še prtljaga po carinikih. Ko je to delo bilo opravljeno, so sedli v pripravljeni avto imenovane družbe, ter se takoj peljiali v dunaj.sko mesto. Kmahi potejn jo došel dvokrovnik iz Monakovega. Bila je res krasna slika. Drugi dan je bilo žifvahnejše. Bil ,ie namrec letalni dan delavskega tolovad- noga društva. Cestna želoznica in dru- ga prometna sredstva so spravila mno» go občinstva na tetališče. Pripravljalni odbor je izdal tudi vzpored. Zacetek le- tanjja je oznanjal strel iz topiča. Kma- lu nato so je dvLgnilo letalo pra-škega letalca Ceha d>r. Zdenka Lhote na eno- krovniku »Avia BH 11« s 60 konjeki- mi sifami in mednarodnim besedilom na krovu »L-Bond«. Bil je to pozdrav- ni polet in pilot je nato izvajal visoko šolo letalne umotnasti, obstoječe iz 1. vortikalnih kurv, 2.# Retoumoment in renversement, 3. Loopings,. 4. GlKsada, 5. Padalni pofet, polet z mimiimalno in maksiimalno brzino in 6. Razne kom- binacijo. Predpisano je, da so smejo vršiti umetni poleti le brez pasažirjev in v vi- šini najmanj 200 m. Ves polet je tra- jal skoro ono uro. Opisati se to ne da, to je treba videti! Izvedol je kombina- cijo najitežavnejše vrsto, in imel ali do- bil sem vtiis, da jo vsaka nesreča izkrju- cena, četudi ni taio. Slodiili so potem silno napeti tre- nu.tki, ko se je dvi.gn.il letal'ec Theo Karl Denhart z namenom, da iz višine 1000 metrov odskooi s Heineckovim pa- dalom iz enokrovnika »A 19«. Da je s to procoduro riskirano živijenje, je sa- moobsebi umeviio. Ko sta bila letatca in pilot v višini 1000 metrov, smo opaziJi, kako je sko- čiil Denhart z lotala. Par sto metrov je šinil kakor blisk navzdol, a naenkrat so padalo kaJcor dežnik razpno in pa- dal*o je prav počasi k tloni. Pripravljo- ni avto je takoj drvel proko letališča na kraj, kjer je prišel Denhart na tla, in ga je priipeljal k mnogobrojnian glo- dalcem, ki so ga živahno aklaniiraM. Mod ofiicijelnim lota.lnim vzpore- dom se je vršil tudi letalni mednarodni promot; prihajala so v kratkih interva- lih poštna Mala ia Krakova, iz Prage (Pariza), iz Monakovega in Budimpe- šte. Odletela pa so poštna letala v B\h- karosto in Budimpošto. Prosta vožnja gledalcev se pa ni mogla vršiti, ker se je bliižala novihta z naftvom, ki je res prišel, ko smo se že bLižali dunajskomu mostu. Prijatolj, kadar te vodi pot na Du- naj, zanimaj se za to in ne bo ti žal prolopih utisov in dogodkov. Dunaj je mosto razkosnih pa tudi priprostih zabav. A e je človok žo tam, si mora pogledati tudi maTo nočno ži^ Ijonjo. Posetili smo kavarno Kapua v Johannosgasse v prvem okraju. Vzpo- red se zacne ob 10. uri in se konča ob dveh zju;traj. Tamkaj so iimetn.iiškG igre in koaicert, obstoječ iz fantazijskih plesov, petja, angleških plesov, nasto- pa kralja balalajke, Rusa Šimkovske- ga. Po na.vadi se vrši tudi. enodejanska igra in nastop zonglerja. Gfavno ulogo Sfran 2. »NOVA DOBA« Štpv. 80. c 8ESTANEK ČLANOV KRAJ. ORGANIZACIJE SDS CELJE OKO- LIGA se vrši v četrtek dne 22. t. m. ob poldevetih zvečer v gostilhi Wilson, v Gaberju. Radi važnosti prograina jo sestanek za odbornike in zaupnike ol>- vezen. c SV. MEDARD JE DRŽAL BE- SEDO. Star pregovor pravi, kakšno je vreme o sv. Medardu, takšno bo 40 dni. Letoß se je pregovar uresnicil. Pred par dnevi je Medardov rok potekel in od takrat vlada skoraj povsod lepo, solmcn.0 vreme. Deževje, ki je divjato skoraj neprenehoma 40 dnl, je presta- lo in vode so začele padati. Medardov vremenski pregovor je starši nego sto- letni koledar in temela'i na starih ljud- skih iizkusnjoh, ki so celo nadkrilile prorokovanja ucenih mož. Sedaj se pa zdis da dobimo po hudi moči veliko suso. c ZACETEK »PAS JIH DNI«. Po kolcdarjiu nastopijo 22. t. m. oWigatnii pasji dnevi, čijih doba traja ravno eden mesec. Glasom kmetske sodbe so pasji dnevi doba najhujše vročine, ko- marjev, iwusic in gad j ill pikov; kar se vrejnenskiii pojavov tiče, so pa pogoste v teh dneh nevihte s strelo im toco. c IZ VODNIKOVE DRUŽBE. Šte- vilo članov »Vodnikove družbe« je na- raslo na 10.000. Vse priiznanje in cast vsem oniin neutrudnim in požrtvoval- niini poverjenikorn, ki so s svojiim de- llom oniogiocilL tako lep uspell. Naj bi se sedaj zdramili še oni poverjeniki, kh so dobili bloke za nabiranje čfan.ov, a še doslej ni'so storitli svoje dolžnosti. Priistopajo še vedno tudi novi ustanov- niki. Ustanovnino po 500 Din, ozirama. 1000 Din so poslali: Neimenovan iz Celja, Mestna občina celijiska in »Mest- na hranilnica« v Gefju. — Koledar, ki bo pester po vsebini in bogat na Hu- stracijah, je že v tisku. Tudi knjiga pri- rodoslovne vsebi/ne je že v tisku im bo bogato iluistriirana. Poleg teh dveh kng'ig dobe člani se dve leposliovni deli — dveh najboljših naših pisatefjev Vladknira Lovstika in Juša Kozaka. Levstiik je napisal roman iz sodobnegai življienja »Praviica kladiva«, ki broz dvorna vzbudi najveejo pozornost v vsej naši javnosti, saj sliika dogodke iz polpretekltega casa, ki so nam vsein še v živem spominu. Nič mainj zanimiva bo tudi Kozakova povest >Beli mace- seni«. — Kdor torej hoče dobiti ti dve prekrasnd leposfovni deli, naj neniudo- ma pristopi kot clan »Vodnikovi družbi«. c SKRBIM0 ZA MESTNI PARK! Dika in ponos Celja na je naš prekras- no urejeni mestnd park. Zamišljen v dnevne brige, izmučen od dela, potre- ben razvedriiia, duševno potrt alii ma- gari zaljubljen — se podaš v most ilk vrt in se šetas po glavnem drevoredu aft po stranskih poteh mLrno krasno urejenih skupin. Poskočiš niorda k vre- menski hišici in pogledaš na uro, ka- tera kaie marsikomu za pomiislek ved- no poldvanaj\st. Mogoce so ozreš na al- piaietumi in poslušaš kako za teboj igra god'ba, ali pa greš pogledat brhko iigral- ce in igra Ike kako poganjajo žogo. — Kar je z veUkim trudo.ni in nemalimi stroški ustvarila cloveska roka v par- ku, to je v nekaj urah unicila višja mot' — povodenj. Ko bode te dni trkal na vrata za članarino pobiralec olep- ševakiega društva, naj nikdo ne odre- če bore letnine 12 dinarjev. Komur pa je koritikaj mogoce naj dodene tej ma- lenkostni članarini še posebej prosto- voljen prispevek, da se more še to leto popraviti kolikor bo mogoce, in da do- bi vrt zopet svoj prejšnji car. Za one, katerih bi obiskovalec morda ne našel, pa bi vendar radi kaj priispevaM, bo na razpolago pri društvenem bi'agajniku g. Lecuiiku na Glavnem trgu ki pa v Tu'jsko-prometni pisarni v palači Prve hrv. štediiOnice nabii'alna pola. Tu naj vsi blagovoliijo položiti svoj obulus. c ZADNJA P0PLAVA V CELJU je pokazala marsikatere hibe in nedo- statke, ki jih bo treba popraviti, ne glede na to, kedaj bo izvedena velika državna regulacija Savinje, ki mora biti vedno prva točka vseh naših za- htev, ako nočemo, da Gelje utone v mor- jiU vode. Danes bočemo opozoriti na oni ozki kanal, ki vodi pod cesto okraj- nega zastopa pri 1 vorn Lei Ginal v Suš- nico na eni strani, na drugi stra>ni pa v zasifrii propustni jarek preko zem- ljišča bolnice. Ta jarek, ki ga je dalo napraviti mesto 1. 1905., se ob koncu bolniškega vrta popolnoma neha, tako da iiiima vodia, ki jo jarek dovaja na zemljiišče bolnice, odtoka. Dokler še ni biLo novih cest, vil in betonskih obzid- kov ob vilah, se je voda iz tega jarka razlila po polju. Tu je sedaj vse zaje- zeno, ker se ni poskr-belo istocasno z gradiiijo naslpov, cest in vil tudi za od- tok vode, vsled Cesar se gode na vrtneni kompleksu bolnice vse vecja opußtose- nja, in nastopa ob poplavah voda v bolnvci vedno višje. Odipomoč na teh rues till je nujno potrabiui. c ODPOMOG PROTI POPLAVI V GELJSKI OKOLIGI. Porocali smo že, da si je pretekli četrtek ogledal škodo v poplavljeni celjski okolici g. veliiki župan dr. Pirkmaier, ki jie das tudi inir- cijativo za pomožno akcijo. Na srez- keni poglavarstvu se je vršila v petek že seja zastopnikov okrajnega zastopa ter občin Gelje okoiica in Škofja vas. Sklenilo se je, da se takoj prične z de- lom in da se popravijo nasipi ob Hu- dinji, ki so bili ob zadnjih pop lav all na več mestih podrti. Pri delu, ki je v pot- nem teku, pomaga tudi voja&tvo. Stro- ski so se porazdelili na prizadete obči^- ne, okrajini zastop in tvrdko Westen ter so proracunani na 50.000 Din, — Že- leti bi bilo, da bi se čimprej nekaj sto- rilo tudi za strugo Voglajne v območju Zavod'ne im ob izlivu v Savinjo tor za strugo Saviinje same, ki je med obema železniškima mostoma v Gel'j-u z gra- in ozom že doceta zasuia in naravno za- držuje od'tok vode iz Sušnice, Kopriv- pa ima konferencier, ki pozdravlja ob- činistvo, ga zabava, si prwosci te- ga in zopet drugega gosta na zafrkljiv način in predstavlja posamezne umet- nike. Spl'oh je on dober saljiivec, zeio duhovit in tudi pripravljen na vsak napad od strani občinstva. Tamkaj se irnas res dobro. Vstopniine ni. Samo pri piijači, kavi ali limonadi te mafo uščip- nejo — pa to se pozabi, ker je res za- baven vecer. Velik obrat jo pa tudi v raznih du- najsjcih gjedališčih. Znani skladatdj Kalmau je napisal zopet novo opereto sZirkujsprinzessin«, ki jo igrajo vsak vecor v gledaKišču ob Duinajščici. Ni- sem je videl. Pač pa sem si raje izbral državno opero, kjer se mi je posrečilo dobiti sedež v loži. na mestu, kjer je bi- la prej loža dunajiskega dvora. V to vc- liko lozo.. rekel bi safon, so sedaj po- stavili 33 stolov, ki so ravno naspt'oti odru. Od tarn je najlepsi pogled nanj. Izvajali so ta dan paiLtomimski balet Don Juan, glas>ba Gtiicka, in slavnost- no igro s ptesi in zbori, imenovano Razvaline atenske (uglasbil Beetho- ven). Drugega ne morein reči kakor to. da užir\ra prijatelj glasbe višek gleda- liške umetnosti v dunajiski državni operi.. In so majhna afor'uea. Sedhn v re- stavraciji Oesterr. Hof v prvem okraT ju. V sobi sedi obilen gospod in viinski prijatefj iz rajha, neki poštni ravna- telj in pise(^ teh vrst. Pikolo strežo raj- hovcu in mu nudi jedilui list, ki ga go- spod čita glasno: »Ruska juha, gobja juha.« Sedaj pa nahruli oplašenega fanta češ, ft morete Avslrijci postar- viiti rußko juho na jedilui list. Pot em mu zapove v ostreni tonu: »Prinasi mi gobjo iuho!« PikoLo hiti in prinese gob- jo juho. Zopet se oglast rajhovec: »Te Julie nisem narocR« Pikolo: »Narocili ste jo gospod.« Sedaj pa prime jeza post nega ravnatelja in mihruli raj'hov- ca tako-le: »Kaj pa Vi niiksllle, Vi ven- dar niste sami v sobi; to je javen lokal; drli se tukaj ne boste; obnašajte se v Avstritji civiliziirano, saj niste v Zapad- ni Indiiji!« Zdaj se oglasi rajhovec: »MaT Jmate mene v niiislih?« »Koga pa«, se ogliasi poštni ravnatelj ki nadaljuje: »Go Vam jih so niht-o ni povodal, sem Vam jih jaz danes; zapominite si to!« Rajhovec je uti'hnil, nadaljeval svojo jed in ni črlinil več besedico. Do- cel'a ga je ugnal poštni ravnatelj. Potcm pa rajhovca ni biio več bli- zu, kar je ubogi pikolo ugotovil z veli- kim zadoščenjoin. Quasija les, Sulikol,Sulfarol,Salojdin,Mazavon.ilo, Tobačni izvleček, Losol-katranov pre- parat, Fenoftalein papir so pripomočki za pokončavanje mrčesa na trti, hmelju, vrtnicah in drugih rastlinah. Dobe se v drogeriji SANITAS, Celje. nice in Voglajne, kar katastrofo po- plav v obmot'ju Gelja vse boli povečava. c PRIJAVE ZA K0NGRES JU- GOSLOV.-CEHOSLOVAŠKE LIGE, ki se bo vršil v Ljubljani in na Btedu 7. in 8. avgusta, spirejemata do konca t. m. gg. prof. Holeček in prof. Orožen. Izrecno je treba nai\'esti, da-li se želL prenočišče v Ljubljani. Polovična vož- nja je zasigurana. c 1MEN0VANJE. Za srezkega šu- marskega referenta pri velikem župa- nu iiariborske oblasti je iinenovan g. Vinko Travirka, šumarski referent pri srezkern poglavarstvu v Gesju. c DEGO NA MORJE! Druga par- ti ja doco, katero poslje Kolo jugoslov. sestor v Celju v Al'eksandrovo, odpotu- je pod vodstvom gdč. Zupancičeve 30. jülija za dobo treh tednov. Prijave šo sprejema gospa Jerinova, Vrazov trg, od nedelje nai>rej pa tudi gdč. Zupan- čičeva, Gregorčiveva ulk'a 5/II. c PRILIKOM JEDNE TURNE- JE . . . Naši ci'tatelji se spomm-jajo, da se jo prod kakiani tremi tedni petdeset dijakov i:oograjsko umiverze pokronilo Mussoliniju v Rimu, kjer jim je dajal diktator razne za nje in za nas vse po- nižujoče nauke. Prijatelj našega lista. ki zivi v Celju, daje v daiiašnji črtici izraza svoji nevolji radi klečeplazenja naših ljudl. c AEROPLANI NAD GELJEM. V torek nekako ob poldevetih sta se po- javila nad Celjem dva aeroplana naše arniije. Krožila sta nekoliko nad me- stoni in zdelo se je, da bi rada kje pri- stala. Kmalu pa sta se zopet dvignila in usmerihi. Izgiinila sta preko Jožefo- ve carkve v daljavo. c MALA EKSPLOZIJA se je pri- petila v torek pred poidnevom na dvc- rišču tvornice »Pyrota«. Zunaj delav- niice je ležalo 200 nabojev za železnico (vložki za praskalice). Iz ne-znanega vzroka — najbrže radi v roc ine — se je eden naboj vnel in takoj so ekspi'o- diirali tudi drugi in so raztrgali plot na vrtu-, Radi eksplozije je priletelo nekaj tresk v neko delavko, ki je dobila na roki im nogi praske. Po mnonju zdrav- nika bo trajalo njeno zdravfjonje kake stiri dni. c GOSPODARSKA KR1ZA. Lani je biiDo v obmocjoi celjskega okrožnoga sodišča izvršeno 129 sodnjh .razprodaj. Skupna cenilna vrednost vseh prcd- metov, ki so bili prodani, je znašala 16,980.027 dinar jev. Leta 1924. pa je bilo 25 razprodaj. Genjena vrednost prodanih reči je znasala 11,070.067 di- nar jev. c UKINJENJE NADURNIH NA- GRAD PRI ŽELEZNICI. Minister sa- obracaja je odredil, da se pri vseh že- lezniiških ustanovah ukinejo nagrade za nadurno deto. Obenem je sklenjeno, naj se v bodoce posveča najvecja paž- nja marljivosti in vestnosti uradniBtva. Oni, ki se no izkaieio kot dobri delavci, bodo odpuščeiii i!z službe. Ta odredba bo pač samo povod za novo sikaaih'a- nje in nove persekucije železniškoga uradiiiištva. c MONOPOLSKI ŠOLSKI ZVE- ZK1. Minjstrstvo za pro.sveto je odro- diilo, da se morajo od priihodnjega šol- skega leta nadalj-e mporabljati na vseh šolah za pismene natoge zvezki, ki jih zalaga državna titskarna v Beogradu. Strogo je pre.povedano, porablJjati zve- zko privatne založbe. Proti založnikom, od'nosno prodajafcem takiili nedovolje- n*ill zvezkov bo državna oblast v smivslu zakona postopala. — S to odredbo bo naša domaca industrija, ki se bavi z izdajanjom šofskih zvezkov, občutno priaadeta. Zvezki ne bodo ne boljši, ne cenejši, država pa tudi ne bo imela no- bene koristL c PAZITE PRI K0PANJU! V pondeljek popoldne se je šla v Savinjo kopat nataka.rica Kristina z Brega. Kor je bilo tako priijetno .so je bolj po- mudila in je na produ zaspala. Ko pa le ni vstafa, so jo šli bud it. Tu so sole vkleli, da se je na solncu onesvestila. Morali so jo nesti dornov. Bilo je ravno so pravi čas .... c ČUVAJTE OTROKE! V pon- deljek sredi vecerke je zabredk z ne- kega vrta »na okopih« kaka tri leta slara deklix.:a v Savinjo. Opazil'i so jo ravno zadnjM trenulek ko je bredla v gl'obljo vodo in so jo rešilv. c REORGANIZACIJA INVALID- SKEGA UDRUŽENJA. Oblastni inva- lidski odbor je zahteval od vseh dose- da njiih krajevnili odborov, naj se v smkslu novega iaivarkiskega zakona organizirajo. V kraju. kjer je 100 in- Opomine v kuverti z izpolnjenimi položnicatni so te dni prejeli naročniki, ki se ne zmenijo nisi za priložene položnice niti za prošnje in opomine v listn, da bi poravnali za- ostalo naročnino. Ne- zavedajo se, ko- liko s svojo zanikrnosfjo povzromjo upravi nepotrebnega dela. Proximo vse, kaieri so dobili oponmte, da naka- žejo naročnino tekom 8 dni. XJstaviU jim homo sicer list, naročnino pa po~ torn odvetnika iztirjali. — Tudi ino- zemske narocnike, ki so z naročnino v zaostanku, prosimo, da nam primer- nim potom isto ruxkazejo. Uprava. valklov, se lahko ustanovi krajevno udruženje. Kjer pa ni toliko invatidov. se sme udruženje ustanoviti samo z do- volijenjem oblastnega odbora. c KNJIŽNIGA NARODNE ČI- TALNIGE ostane zaprta do 10. av- guista. c OKRAJNI ZASTOP GELJSKI NANOVO IZPOPOLNJEN. Ker je ostalo po odhodu bivšega gerenta okr. zastopa gosp. Pinkave to mesto neza- sedeno. je veliiki župan mariborske obksti z odlokom od 17. t. m. na novo izpopolnil okr. zastop in post a vil za gerenta vladnega tajniika g. dr. An.to- na Farčnika, kot prjsedniki so mu pa dodeljemi: gg. Jože Drofenik, posesitnik iz Št. Jurja, Ivan Gtinšek, župan celj- ske okolice, Josip Graselli, posestnik na Kalobjiu, dr. Juro Hrašovec, odvotnik in zu'pain v Gelju, Martin Krajinc, po- sestnik v Vet. Pirešici, Vinko Kukovec, stavbenik na Lavi, Blaž Jesenko, po- sestiiik v Dramljali, Anton Mahen, po~ sestnik v Trnovljah, Miloš Levstik, vpo- ko.ieiii učHefj z Brega, Valeiutin Lobic, pai'ir v Zavadni, Franc Pikl, posestnik in gostihiičar v Gotovljah, Anton Pre- koi\sok. posestnik na Prekorju in Ru- dolf Stermecki, velotrgovec v Gelju. — Novosestavljeni okrajni zastop ima v najikrajšem času prevzeti poslo. c TOMBOLA NIŽJIH P0ŠTNIH USLUŽBENGEV V GELJU se bo vrsi- la v nedetjo due 25. t. in. ob treh popol- dne na Dečkovem trgu. Glavni dobitki. so na ogled v izložbi veletrgovine Ster- mecki. Karte prodajajo piömonose, tob. trafike in raznašalci. c »SAVINJSKE ALPE« se zove knjiiiga, ki obširno in temeljiito opisuje našo planine. To lepo knjiigo krasi mnogo zeFo uspelih sliik. 0 knjiigi še bo- mo obširno razpravljali. Dobi se v knji- garni Gorica.r & Leskovšek v Gelju. c P0ŽAR NA PODSTREŠJU. V sredo proti tretji uri zjnitraj jo nastal1 na podstrešju hišo Pred grofijo St. 9 požar, kojega je pa oddetek tukajšnje požarne brambe, ki je takoj priihitel na ogroženo mesto, v najkrajisem času udušil in tako preprocil nevaniost. Kupujte Bafa cevljc ker s tern si prihranite denar. Zakaj? — Zato, ker jih prodaja po tovarniških cenah A. Drofenik, °Syu Pred sodniki. Jera iz Cest pri Rogatcu je vdova in stara prevžitkarica. Kar nič se ni mogla več spomniti, v kaki valuti in kedaj je posodila večjo vsoto denarja. Pa je trdila, da je bilo 50 milijonov avstrijskih kron, pa še prisegla je. Sedaj pravi, da jo je zapeljal neki svojec iz Gradca. Ta izgovor seveda ne pomaga proti ječi, v kateri bo se- dela tri mesece. * No, vi ste pa vendar že toüko stari, da bi morali vedeti, da se ne sme pridržati najdenih predmetov, pa celo broSo, ki je kar 1700 Din vredna! Le povejte nam Lojzka, ki ste kuha- rica v Celju, vse lepo po pravici, kako je bilo. Da boste drugič vedeli, da se morajo take stvari oddati na policiji, Stev. 80. »NOVA DOB A« Stran 3. PQLETNA 0KAZI3SK& PR0D93A fttf A?kl P°lCevlJl in CevlJ' z zaP°no (špango) f*f «IA, UllW>Hl 2enski piatneni čevlji z zapono (špango) J/lW (J ' 1\ i-j rjavi visoki in polčevlji, polčevlji in čevlji z za- 44* JÜdUi^Kl P°n0 za deklice iz laka in rjavega boksa. . , . JjW*« 'Hltl'lll Štrapac čevlji za decke In deklioe .... M ff» ft/?* «Iff visoki in polčevlji razne velikosti, ženski visoki 1/fQ' |flU/l|l in polčevlji iz nnjboljšega materijala..... JJ IT» v /VA*ffS2 M ««mama za dame, francoska peta, lull* Ccvljt z zapono 1™^* forma „ jo» ¦ Lak Din 229'-, rjavi Din 1991-, -B|- črni Sevro........... JlJ*1 Isti z usnjato peto, rjavf..... ** **^ DclsWski cc^lii črni in rjavi> zei°dober izdeiek • • 179*' Modern! M)\ z zspono SSi- » 2W- HUMÄNIK, Celje vas bomo pa za 5est tednov poslali na oddih v državno letovišče v vilo »gratis«. Jožaf vi ste znan kot hud pretepač in nasilnež. Udrli ste v Stari vasi v mlin, in ogrožali mlinarja Miho, ki je hrom invalid, s palico in nožem. Ker ie tako radi odpirate s silo tuja vrata, vam jih bomo pa mi odprli, pa tudi zaprii za vami za tri tedne. * Jo2e Štanger, 36 letni čevljarski ^pomočnik iz Moravč, je že star znanec sodišč. Kar 8 let je že presedel v ječi pa se še ni spametoval. Zahotelo se •mu je zopet navajenega bivališča in je nakradel v Čačji vasi obleke, perila, svinjine, kruha in za poboljšek žganja. Za nagrado je prejel 8 mesecev težke ječe. Ferdl iz Konjic, tisti ki služi za woznika pri Maliču, živi rad na tuje stroške. Svojemu gospodarju je ukradel •pet sodčkov in deset zabojev piva, tkatere je prodal. Ker je bil že radi -tatvine predkaznovan, je dobil tri me- sece težke ječe« * Herminca iz Rogatca je zelo huda na uradne osebe. Ko so prišli k njej davčni izt^rjevalec in cenilca, jih je kar nagnala, rekoč: »Ferdamani dedi, kaj pa tu iščete, nimate tu ničesar za iskati, se lahko kar poberete, vi Janez pa raje doma švaple flikajte.« § 104. jo ie sedaj »ferdamal* na 150'— Din globe oziroma tri dni zapora. Francl iz Tremerij je zelo hude jeze. Ker je pretepel svojo ženo Uršo tako hudo, da je dobila težke poškodbe, in ker je že presedel v ječi v celem tri leta, jo dobil Sest tednov in post. Francl poboljšaj se! Sedem fantov, znanih kot najhujši pretepači in izzivači, je udrlo v hišo Helene Kozole v Ravnah. V hi5i so bili zbrani domači fantje, kateri so prinesli s seboj vina in se pri kapljici lepo mirno zabavali. Brez povoda, so zunaj stoječi fantje razbili hišna vrata in za- ¦Čeli pretep. Šele ko je Miha potegnil revolver in dvakrat ustrelil v zrak, so odnehali. Posledica dva do šest me- secev ječe. Ali ste že poravnali naročnino za Novo Dobo ¦ 7 Gospodarstvo. g Pojm «deželnl» in «poljskl» prldelek. Deželni pridelki so vsi pred- meti, ki se pridelajo na deželi kot pro- izvodi kmetijstva. Sem spada n. pr. žito, krompir, repa, zelje, fižol, grah, seno, pridelki vinarstva in sadjarstva, kakor zelenjava in sadje v svežem in suhem stanju. Kot deželni pridelek se smatrajo gobe in gozdni sadeži. Značilno za de- želne pridelke je, da so plod zemlje in namerjeni pretežno le za prehrano in da co le taki proizvodi, ki se nahajajo Se v prvotnem nepredelanem alt pa kvečjemu le v primitivno predelanem, odnosno konserviranem stanju. Za de- želni pridelek kot predmet trgovine z deželnimi pridelki se zato ne smatra žlvina, les, izdelki mlekarstva, vino, sadjevec, mlinski izdelki, sadne kon- zerve in podobno. Kaj so poljski pri- delki, je razvidno iz gori navedenega. Oni so del deželnih pridelkov. Za trgo- vino z deželnimi pridelki dokaz uspo- sobljenosti ni potreben. g Povratek Kanade k zlati valutl. Ves angleški imperij ima zlato valuto s 1. julijem t. 1. Kanada, ki se do- sedaj §e ni povrnila k zlati valuti, je sledila vzgledu Anglije, Avstralije in južnoafrikanske Unije. Sicer je pa to itak le teoretičnega značaja. Dosedaj je faktično bil med Unijo in Kanado neoviran promet zlata. Medtem pa, ko je Anglija — in druge države — sma- trala, da je ta povratek potreben za to, da dobi kredite v inozemstvu, Ka- nadi ni treba iskati kred^tov v ino- zemstvu. g Gibanje cen v veletrgovini v mesecu juniju 1926. Po beograjskem tedniku *Privredni pregled» posne- mamo, da je znašal indeks cen v ve- letrgovini za mesec junij 1926 1495 točk (cene v letu 1913 = 100) napram 1542 v maju, 1593 v aprilu, 1596 v januarju 1926. Od meseca maja t. I. na junij t. I. je padel torej indeks za 47 točk ali 31/2°/o. Razen poljedelskih produktov izkazujejo vsi predmeti pa- danje. Cene pšenici in koruzi so znatno narasle. Indeks v posameznih skupinah je bil v juniju t. l. sledeči (v oklepaju podatki za maj 1926) : poljedelski pro- dukti 1535 (1447), živina in produkti 1408 (1639), sadje in produkti 1244 (1366), stavbni materijal 1745 (1749), kolonijalno blago 1395 (1371), indu- strijski produkti 1678 (1684), skupni indeks 1495 (1542). g Davčne eksekucije v Sloveniji. V drugem četrtletju 1926 se je v Slo- veniji mobilarna eksekucija začela v 31.086 primerih in nadaljevala do ru- beža v 6257 primerih (20%) ; do pro- daje je pa prišlo v 41 primerih, toraj v manj nego 3/4% od celokupnega Ste- vila rubežev. Zaostanki, radi katerih je prišlo do rubeža, so znaSali okroglo 13 milijonov dinarjev, oni, ki so se mogli iztirjati šele s prodajo, pa okroglo 228.000 dinarjev. V imobilarni ekse- kuciji se je vknjižila zastavna pravica v 112 primerih za okroglo 1 milijon dinarjev. Dražbe nepremičnin so se izvrSile v 104 primerih za okroglo 647.000 Din zaostalih davkov. Vse te dražbe so se pa uvedle na predlog pri- vatnih upnikov in je erar samo pri- stopil k dražbenemu postopanju; na predlog erarja samega se ni izvrSila nobena dražba. Prilikom jedne turneje, Visoka goro, sveta pomeno, koJovko tvrda snova mekanMi, što mladi nekad negova mi vek. Visoka goro, steno večita, okamenjena srpska vero Ti . . . Neponižena moja siroto, blagodat mi je pozdravite Te! »Nijedan stih, nijedan govor ne može vernije da prikaže veličanstvenu i tragLčnu našu narodnu borbu. Ta ve- ličajna borba nije saino razlog za po- nos, ona je nesalomljiva osnova i za- loga za buducnost ove naše države,« tako pise pred kralkim vreinenom uva- zeni neki nas list ispod pera vrlo ugled- nog Srbina, a danas . . .? »Politika« od 16. 0. mj. donaša sliku popracenu sa vrlo Jepim i kara- kterističnim člankom povodom turneje beogradiske omladine arhitekta, kojorn su pri'likom ti bedniici posetili »voli- kog« našeg prijatefja g. Mussolinija. Mrtva bi s€ majka zgranula u hladno- me grobu, da čujc, da vLdi, kakve li je sinke i kceri zadojLla. Gdie je ponos, mladosti? Zar da takvim put em idete? Šačica mladili hidi'h ludi pod vod- stvom svog profesora idu u poklono, u vizite g. Mu'Ssoliniju! Dobro! Mlado.st — sudost, a sta onaj bedni profesor s njhna?! Šta on?! Jest! Mussolini ih prima — u jahacim hlacama i sa bičem u ruci — prava sli'ka lrj'jgove politike, da jaši na našem zarobljenom narodu i da ga bičuje — pracen sa četiri oboružana fašista, ko- ji pozdravljaju beogradsku omladiuu — S3. podLzanjem ruke i sa: »Eja eja afala«! Ushidenje, radost obuze tu ludu mladost i još ludjeg onog beilnika pro- fesora. I oni se vracaju u domovinu svoju delečl slike, koje im je velikoduš- no podario g. Mussolini! Gdje Vam je ponos? Žalosna Vam majka! Ceo se narod buui i grčevilim rukama vice i vapi za osvetom, a Vi . . . . lutate po Italiji, da pozdravMe ugnjetaca i krvni- ka naše zarobfjiene brace u Istri i u Slovenijii. Gdje Vam je ponos — ta ne- salomljka osnova i zaloga za buduc- nost ove naše države? A Trgnifte se, da pokaž>mo svetu, da jesmo i da hocemo da budemo iznutra jedii'nstveni i jaki, a prema vani po- nosni. Sirom domovine. š 00-LETNICA POMORSKE BIT- KE PRI VISU. V torek je poteklo 00 let, kar jc pokoj'na Avstrija dosegla svojo prvo in zadinjo večjo zmago na morju. Takrat ste si stall nasproti pre- cej nioilerna im mocna italijan^ka in ^(aiokopitna, veciinoma iz leseniih boj- nih brodov obstojeca avstrijska morna- rica. Po hud em boju je končno odnesla zmago avstrijska mornarica, kater: je poveljoval baron Togettlioff, rodoin iz Maribora, kjer še danes stoji v Sloven- ski ulici njegova ro.istna* hiša. s VELIKA NOG V NOVEM KO- LEDARJU.. Prometna komisiija tajni- štva Drutitva narodo'V je vzela na zna- nje porociJo odseka za sestavo novega koledarja, da cerkvene oblasti n ima jo načehio nič proti temu, da se praznik veliko noči dolwi na gotov dan. Tudi z laj'iske stran.i ni prksel nohen ugovor. Komiisi.ja je vzela poročiilo na znanje iji »klenila, da bo predložila zadevo je- senski skitpščimi. š KOMISIJONALNO DOLOCA- NJE ŠKOJJE VSLED ITAL1JANSKE OKU PA CUE. Mešana jugoslovensko- italijanska koinisija za likvidiranje oku|)aci'ji.ske skode je v zadnjem ca.su nadalij-evala svoje postovanje v Primor- j.u in Dalniaciji v svrho. da ILkVidira v prejšnjih let-Mi še nerešene skičaje sko- do. Skupna vsota odobrenega oškodo- vanja znasa 1,076.130 dinarjev in 453.300 liir. Komisija je likvMirala se- daj v Sloveniji, na otokih Krku in Ra- hu ter v Dal'maci'jii 3100 slučajev po- škodbe v znesku 20 milijonov dimarjev. Koniiisija se vnovič sestane meseca septembra v Trstm š SLAVJE GAS1LNEGA DRUŠTVA V ST. JURJU OB J. Ž. Naše sta.ro dru- štvo proslavi svojo petdesetletnico le- tos 8. avgusta v zvezi z zupnim obcniin zboroni in blagoslovkvijo novega stol- pa.. Društvo je že leta 1871. ustanovit naš nesmrtni dr. Gustav Ipavic; je \>o vStarasti drugo v celjskem srezu. Ves čas svojega obstoja v odlicni meri vrši svojo dolžnos-t v širokem svojeui okrož- ju in je omejiilo marsikatero nesreco. Društveno žiivljnnje v St. Ju-rju je jako žiivahno, a nobeno društvo ne užiiva ta- ko vsestmnskiih sLnipaiij kakor baš to clovekoljubno drustvo, ki ima lepo ge- slo: »Pomagati povsod, a ne vprasati, kdo ktiče«. Opozarjamo na to redko slavje, na katero vabimo vse prijatelje gasilstva in clovekoljiiibe sploh. Prire- diitev se bo vršila ob vsakem vremenu in bo zvezana z veliko ljudsko veselico pred gasihiim domiom. Mrzlično se že vršijo pripra.ve. Prav uljudno prosLmo vsa društva, da se blagovofijo ozirati na našo prireditev in pohiteti 8. av- gusta mnogOfstevi'lno v priijazni št. Jur. Posebno pa prosimo prijatelje Geljane. da i'zdajo za ta dan parolo: Vse v pri- jazni Št. Jur! Razgled po svetu. r MUSSOLINI KOT MORALIST. Porocajo iiz Rima, da je Mussolini iz- dat pasebne odred.be za moralo Italija- nov in Itali'ja'nk. Kopalci se ne smejo šetati ob obala.li v nedastojniih kopal- n.Lh kastuimiih in se n crq V ;>oc>;* «> > > o o üo>^HhwOy y ^ H in o i*L ^ Dečman Ferdinand------2-----------------------------97 -------------- Esih Matija ....------2------21------------68------------------ Friedrich Ivan ...-------------11------------------45 —------------- Gorenjak Josip ..----------1—92 — — -------— — — — — 4 teleta izvoz Hohnjec Viktor . .--------------1- 5------------56 36------------- Janžek Marija ...----------------------------------------— — __ — Junger Ludvik ..----------2------7--------------— — — _ _ Kroflič Alojz ....------2------1------------------127— — — — Lapornik Ivan ...------1------2------—-------— — — — — Leskošek Ivan . . .-----------------2 — — — — — — — — — — Perc .......-----------------— — — —-------— — — — — Permozer Anton . .----------------------------— — — — — — — — Rebeuschegg Franc------510— 8 1- — -544 308 5 3 — __ — Urbančič Adolf ..------2------2 2---- 50--------_ -Voisk Rozalija...------1------2 3--—-------------- - -Reicher Ivan ..----------2— 1 1 — — -— — — — _ — Zany Viktor . . . .----------1------3 - - — - — 163 — — — Zavodnik Alojzija .------1------2------------------ 55 - - - -Leskošek Jakob ..----------------------------— ——_ — _ — _ Reberšak Anton . .-------------•------i_ — _ ._ _ _ _ _ _ Piiih Karl.....----------1------1 — —------------ - - - — Lebič Fan! . . . .--------------------------------------------- -------------- Plešivčnik Ana ..----------------------------------------227------------- Robek Ant. . . . |—--------------1------------------— — — — — Kus Miha . . . . I-----------------1---------------------------------— -Skoberne Fric . '.-----------------1-------------— — — — "~ ~ Bernard! Drago . .----------------------------------------64 — — — — Trškan .....----------------- — - ___ — —1 Žumer Josip . . .-----------------------------------— 43 — — — — Skupno . . . ||------1617 2 35 27----------1|544 1140 252--------— Inserirajfe v „NOVI DOBI"! Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Qdgovorni so: za izdajatelja Pav»l Zabukoöekj za tiskarno Milan Cetina | za redakcijo Vinko V. Gaboro* — Vsi v Celju