Knloic SLckVRo'« L7utL)?na\ AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 279 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 29, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Roosevelt trdi, da se bo relif nadaljeval kljub dejstvu, da se odpirajo nova dela v industrijah Warm Springs, Ga., 28. nov. Predsednik Roosevelt je bil včeraj vesel, ko je dobil poročilo, da se odpira delo v privatnih tovarnah, toda je izjavil, da bodo javna vladna dela še dolgo potrebna. Okoli predsednika so se zbrali časnikarski poročevalci, ki so hoteli od njega izvedeti, koliko je njemu znanega glede izboljšanja splošnega položaja. Roosevelt je odgovoril, da ni dvoma, da se je ekonomski položaj jako izboljšal. Vendar, je dejal, delavcev sa ne sprejema tako hitro na delo, kot se dela odpirajo. Vlada mora biti še vedno vsak čas Pripravljena, da nadaljuje z javnimi deli. Od junija meseca, je dejal predsednik, je dobilo 900,000 ljudi delo v privatnih industrijah, toda WPA dalavcey se je znižalo le za 350,000. Produkcija v večini tovaren je poskočila mnogo hitreje kot je pa mogoče dobiti primerne delavce v tovarno. Eden izmed vzrokov tega je, ker se število prebivalstva prehitro množi. Predsednik si je včeraj ogledal vladni projekt kakih 25 milj od Warm Springsa, kjer je vlada nabavila zemljišče, ki obsega 13,000 akrov. Na tem zemljišču je bilo naseljenih 250 potrebnih družin, ki danes vse dobro napredujejo. Francoska vlada dolži komuniste, da so skovali mednarodno zaroto proti obstoju Francije Paris, 28. nov. — Francoski ministerski predsednik Dala-dier je imel včeraj radio govor, ki je bil oddajan po vsej Franciji in v katerem je obdolžil levičarje, da so se za-rotili s komunisti, da'grozijo obstoju Francije. Voditelji te mednarodne zarote skušajo prisiliti Francijo, da se poda volji proletarske manjšine. Štrajki so izbruhnili v Franciji, ko je bila podpisana pogodba med Nemčijo in Francijo, ki pravi, da med tema državama ne bo več vojne. Mednarodni levičarji so nasprotovali tej pogodbi. Levičarji, to je, komunisti, mednarodni zarotniki in rdeči element sploh, namerava ustanoviti v Franciji proletarsko -o Zed. države ne bodo začele j s sankcijami proti Nemčiji Washington, 28. nov. — V diplomatičnih krogih se je pojavil dvom, da bi Zedinjene država začele izvajati sankcije napram Nemčiji iz vzroka, ker Nemčija neče priznati avstrijskega dolga Ameriki, dasi je Nem,čija priklopila Avstrijo. Vlada Zedinjenih držav bo skušala na miroljuben in Postaven način pregovoriti Nemčijo, da pride do spoznanja, da je treba avstrijski dolg poravnati. Tudi glede ostalega trgovinskega poslovanja med Zedinjenimi državami in Nemčijo bo najbrž ostalo vse pri starem, dokler se razmere popolnoma ne razčistijo. -o- Žid je bodo zbrali deset milijonov dolarjev New York, 28. nov. — Židovsko časopisje je danes zače-lo s posebno kampanjo, da se nabere med ameriškimi Židi tekom prihodnjih šest mesecev najmanj $10,000,000, da se tako omogoči do 50,000 Zidom iz Nemčije, da se naselijo v Palestini. Tozadevno ima glavno besedo angleška vlada. -o- Nove hiše Tekom septembra in oktobra so začeli graditi v državi Ohio 640 novih hiš, ki bodo veljale $3,100,000. Stavbe garantira in financira zvezna vlada. Izvrsten med Najboljši med-zopet lahko dobite pri Mrs. Kogovšek na Holmes Ave. Med je priznane kakovosti, kot ga prideluje oo. frančiškani v Lemontu, 111. diktaturo, je rekel Daladier, s tem, da agitirajo med industrijskimi delavci in skušajo vlado .strmoglaviti. Daladier je izjavil, da bo šel do skrajnosti, da prepreči enako diktaturo in da zlomi štrajke, ki so naperjeni proti obstoju Francije in ki so odgovorni za bodočnost francoske republike. Na očitanje, da bi on, Daladier, sam rad postal diktator v Franciji, je Daladier odgovoril, da je nekaj drugega voditi vlado večine, kot pa živeti v jarmu manjšine, ki se mora s silo vzdrževati, ako želi poveljevati. "Francija se bo borila do skrajnosti za svojo republikansko demokracijo," je rekel Daladier. Božični radio program Poročali smo že, da namerava Slovensko katoliško pevsko društvo "Lira" za božični dan prirediti krasen radio program. V ta namen potrebuje društvo nekoliko podpore in naklonjenosti od strani naših trgovcev in posameznikov. Postaja velja precej denarja in društvo bi rado uporabilo celo uro za božični radio program. Kdor želi kaj darovati je pro-šen, da prinese ob sobotah od 2. do 4. ure popoldne v staro šolsko poslopje v 2. nadstropju ali pa ob nedeljah od 11. do 12. ure dopoldne. Darovi se lahko oddajajo tudi pri tajniku Mr. John Cesarju, 5819 Bonna Ave. Darovi se pobirajo do 20. decembra. Program se bo vršil na božični dan in je začetek ob 2. popoldne. Naše občinstvo je prijazno prošeno za naklonjenost tozadevno. -o- Manj nezgod Letos je v Clevelandu primeroma malo avtomobilskih nezgod. Do včeraj so v letošnjem letu avtomobili v Clevelandu ubili 112 oseb, dočim je v istem času lanskega leta znašalo število žrtev 229. Letos policija veliko bolj pazi na nemarne avtomobiliste kot pa druga leta, poleg tega ima policija tudi boljša sredstva na razpolago kot jih je imela v drugih letih. Dobiček železnice Erie železnica je tekom oktobra meseca naredila prvi dobiček pri obratovanju od lanskega oktobra meseca. Cisti preostanek znaša $135,000. Zadnji triki gov. Daveya predno gre v pokoj Columbus O., 28. nov. — Poraženi governer Martin L. Da-vey bi rad pozval državno po-stavodajo k izrednemu zasedanju v decembru mesecu, pod pogojem, da mu državna po-stavodaja odobri gotove zahteve in ugodnosti. Ako bo governer sklical izredno zasedanje državne postavodaje, bo to storil pod pretvezo, da posta-vodaja dovoli denar za šole, ki ga nujno potrebujejo in denar za pomoč brezposelnim. V resnici pa želi governer Davey tekom izrednega zasedanja postavodaje dobiti od svojih pristašev dovoljenje, da mu potrdijo gotova imenovanja visokih uradnikov v razne odlične državne urade, ki bi bili potem odvisni od Daveya tudi po novem letu, ko Davey ne bo več governer. Tako bi governer rad imel svojega pristaša v uradu za javne utilitete, kjer se delajo cene za elektriko, telefon in plin, v uradu za starostno podporo in v uradu za delavsko odškodnino. Toda govori se, da niti najboljši bivši prijatelji Daveya ne bodo tega dovolili Daveyu, ker se bojijo ljudske jeze, in ker so šo danes srditi, ker je Davey povzročil, da so demokrati zgubili governerski urad v državi in tudi večino v državni posta-vodaji. --—o- Francija pod pritiskom štrajkov in vojaštva Paris, 28. novembra. Vrata velikih Renault tovaren, kjer se izdelujejo avtomobili, so bila zaprta za 30,000 štrajkarjev, ki so se nameravali danes vrniti na delo. Podjetje jevdogovruzvla-do odredilo nekake kazenske korake protii štrajkarjem. V Franciji se pripravlja generalni štrajk, ki je proglašen za sredo in katerega se namerava udeležiti najmanj 5,000,000 delavcev. Vlada namerava štrajk za vsako ceno preprečiti. V glavnem se gre radi odredbe francoskega ministerskega predsednika Da-ladierja, ki je odredil, da morajo delati 44 ur na teden namesto 40 kot dosedaj. Kot vzrok navaja Daladier dejstvo, da se izdela premalo orožja in obrambenega materiala za armado in mornarico. ry « v» v Za bozic Zopet se nam bliža božič. Kot zadnjih hI let obstanka našega časopisa bomo tudi letos skušali izdati nekoliko bolj obširno številko za praznike, v koliko nam bodo naši.trg ovci šli na roke in na m pomagali naši' prijatelji z značajnimi in. zanimivimi dopiui. Vsd oke, ki želijo imeti svcj dopis, črtico ali povest v božični izdaji "Ameriške dohivine" opozarjamo, da je zadnji čas zato nepreklicno 10. decembra, Na pozneje doposlane dopise se radi časa ne bomo mogli ozirati. Prosimo torej, pero v roke in potrudite se! Da znate, ste še vsako leto pokazali! Pišite razločno,, s peresom, na široko, da se bo lahko bralo. Oni prijatelji pa, ki želijo poslati božično številko v domovino, so prošeni, da prinesejo v urad ali izročijo našim zastopnikom natančen naslov in 15c za vsajso številko. "Ameriško domovino" pošljemo lahko v vse države r,!< Spomenik kneza Mihajla. — Pred kraljevim dvorom. — Sv. Sava. — V spomin carju Nikolaju. — Na mostu kralja Aleksandra. — Odhod iz Belgrada. — V Zagrebu. — Spomenik bana Jelačiča. — V stolici. — Na trgu sv. Marka. — Po mestu. Na svojem izprehodu sem prišel na knez Mihajlovo ulico, ter mimo Kolarčevega potem pa. mimo narodnega univerzi-teta, kjer zavijem na levo ter pridem pred velik bronast spo- ammum»»iiinii»»,ttsmmmmwm»»»»ti»ttmt ŽOTI Po nemškem izvirniku K. Maya tt::tt:»)nn»::{ii»::::»uuwu«»»!:»:»»tnt»»:::»»i:n::«tt: menik odličnega srbskega kneza Mihajla Obrenoviča, ki je vladal tedaj, ko je Riza Paša izročil belgrajsko trdnjavo Srbiji. Knez Mihajlo Obrenovič je bil eden izmed najboljših vladarjev Srbije, ter bil kot tak zelo pameten pa razsoden mož, ki je snoval velikopotezne načrte, da tako dvigne osvobojeni srbski narod, .ki se je po dolgem času le otresel turškega jarma. Njegova misel je tudi bila združenje Jugoslovanov, žal, da ga je pri velikih načrtih prehitela smrt. Dne 10. junija 1868 je bil ustreljen iz zasede, ko se je nahajal na izprehodu. Da je bil knez Mihajlo »zelo priljubljen pri srbskemu narodu, kaže to, da je prvi izmed srbskih vladarjev, ki je dobil tak lep in res časten spomenik v Belgradu. Bronasti spomenik na granitnem podstavku pred-očuje kneza sedečega na konju, kakoršen je često jahal po ulicah Belgrada, oblečen v svoji generalski uniformi, kjer ga je narod ves navdušen pozdravljal ter z ponosom zrl na svojega odličnega voditelja in kneza. Blizu knezovega spomenika na Francoski cesti si ogledam lepo narodno gledališče, zavijem h Kolarcu na obed, potem pa krenem na Terazije, nato na lepo ulico kralja Milana, pa sem pred krasnim kraljevim dvorom, kjer stolu je jugoslovanski kralj, sedaj mladi Peter II., ki je po tragični smrti svojega očeta kralja Aleksandra postal kralj Jugoslavije. Ker je še mladosten, vodi vladarske posle regent, knez Pavel ter še dva člana regentstva. Pred vhodom kraljevega dvora stoji vojak kraljeve telesne straže, ter z golo sabljo v roki čuva, da ne pride na dvor kak nepovabljen gost, zlasti pa anarhist, ki bi ogrožal življenja kralja. Vojaki kraljeve telesne straže, ki stražijo ki-aljevo palačo, so lepi postavni fantje, ter so izbrani izmed najboljših fantov, da vrše to častno službo ter čuvajo kralja; oblečeni so v lepih paradnih uniformah, obuti v visoke svitle škornje, na glavi pa kapa iz jagnječevine. Pogled na te vojake je prav impozanten in jaz šem jih prav z zanimanjem gledal, ko so z godbo na čelu korakali po cesti, da je kar zvenelo pod nogami. Bivši avstrijski dragonci so bili lepi vojaki, ampak meni so se vojaki kraljeve telesne straže veliko bolj dopadli. In kar je glavno je to, da v tej častni službi služi dosti Slovencev, vsaj tako so mi povedali, ko sem po tem vprašal. Koliko je pa bilo Slovencev pri cesarski telesni straži na Dunaju? Je bil menda zelo redek, ako je sploh kdo bil. Take službe so imeli le Nemci in pa tudi morda Madžari. Slovence so dali večinoma k pehoti, nekaj tudi seveda h konjenici, kaj prida službe zanje ni bilo. Pa še pri pehoti, kjer so bili takorekoč slovenski polki, so bili slovenski fantje le bolj potisnjeni v kot in so bili na prvem mestu Kočevarji, ker so pač znali nemško. Kdor je v Avstriji služil vojake mi bo to priznal. Vsaj jaz za svojo osebo vem, da je bilo tako. V Jugoslaviji je pa drugače. Tu pa imajo Slovenci neprimerno več pravic kot nekdaj v Avstriji, pa tega prav mnogi nočejo videti, ali pa so to povsem pozabili. Lepe obleko izdeluje Anica Rojfelj Franks in Vernic Sneller Franks 1032 fe. 76th St. Tel. EN-4296. (x) "Pravil sem vam, kako smo zvedeli za krvavi zločin, za smrt Ljubinkota. Preden smo odšli, smo zaprli v jamo oglarja, njegove hlapce, nekega ali-ma, ki je tudi Žutov poma-gač, pa še nekaj drugih lopovov. Za stražo pa smo pustili še kamenarja Dulaka in njegovega brata iz Kolučina. Obljubiti smo, da pride Stojko v dveh, treh dneh. Utegne pa se zgoditi, da bomo Žutega zasledovali dalje ko tri dni. Bojim se tudi, da tolmač s kamenarjema vred ni posebno zanesljiv, dolgočasili bi se in nazadnje odšli. Zato ne svetujem, da bi nas spremljali!" Pritrjevali so mi. "Prav si povedal, effendi!" je dejal Stojko. "In tudi tole je še treba reči. Ni Žuti umoril mojega sina, ampak oglar. Žutega prepuščam tebi, oglarja pa prevzamem sam. Nemudoma odrinemo, čeprav sem še slab. Pot poznam. Sicer pa smo Škipetarji, zanesemo se na svoje oči in na svoje konje." "Dobro! Omenim ti še, da je skril oglar uropani denar pri svojem svaku, vozniku Junaku. Pod ognjiščem je zakopan, sam Šarka je tako pravil. Našel boš Junaka v oglarjevi jami." "Poiskal bom njegovo kočo. Komu pa naj izročim denar?" "Daj ga sorodnikom tistih ljudi, ki jih je oglar izropal in umoril. In če tistih ljudi ne najdeš, pa razdeli denar med reveže svojega rodu. Za nobeno ceno ga ne smeš izročiti oblastim, izginil bi na večno, nihče bi nič ne dobil." "Razumem. Vse se bo zgodilo, kakor si naročil, in ljudje bodo zvedeli za vaša imfena, kajti vam se morajo zahvaliti za podporo. Sedaj pa odrinimo! Čas je!" Tedaj pa se je oglasil Rari-ko: "Ti, Stojko, pojdeš s petimi tovariši k oglarju in maščuješ Ljubinkovo smrt. Dovolj vas je. Toda tudi Žuti je zagrešil hud zločin nad nami. Štirinajst dni te je mučil v podzemeljski ječi, umoriti te je mislil. Tudi to je treba maščevati. Ni pa dovolj, da jezdi tale effendi za njim in da ga bo prejel. Tudi jaz moram biti poleg, tudi jaz moram obračunati z lopovom. In zato bom jezdil z effendi jem. Nikar nii ne brani, stric! Ne boš me pogrešal! Sicer pa bom effendiju za kažipota, ker dobro poznam svet vse do Ska-dra." "Ne bom ti branil!" je dejal Stojko. "Prav si povedal in dobro vem, da svojih sklepov ne spremeniš. Pojdi! Ampak dobrega konja potrebuješ. Dam ti svojega rjavca, sam pa si dobim drugega iz Zutovih konjušnic. Zadeva je urejena. Odrinimo!" Dogovorila sta se še z Ran-kotom, kje se bodo spet našii. Stojko me je vprašal: "Kaj pa misliš početi z Žu-tim, če ga dobiš?" "Tega še ne morem reči. Kdo ve, kako ga primemo. Morebiti pojde le s silo. Če pa mi uspe, da ga dobim v pest brez prelivanja krvi, ga bom izročil Rankotu, on ga naj spravi v Rugovo, sami obračunajte z njim." Se s konji smo se oskrboli. Meni ni bilo treba nobenega, imel sem svojega Riha. Oč-ko in Omar sta jezdila šarca Aladžijev. Ranko je-vzel Stoj-kotovega rjavca, za Ilalefa in za Angleža in za Galingreja pa smo izbrali najboljše izmed Žutovih konj. Vse druge, ki smo jih odpeljali Žutemu, so vzeli Škipetarji. Le enega sem obdržal in mu naložil živila za nas in krmo za konje, ker ni bilo verjetno, da bo spotoma časa za pašo. Zaloge smo nakupili pri Kolamiju. Zelo je obžaloval, da ga bomo tako naglo zapustili, in silno hvaležen nam je bil, da smo rešili Rugovo velikega zločinca. Še bolj pa menda, da smo rešili tudi njega nevarnega tekmeca. Prisrčno smo se yoslovili od Stojkota in njegovih Škipeta-rjev. Še črez reko nam je klical zadnje pozdrave in voščil srečno pot, preden je izginil za ovinkom. Najbrž je srečno našel s svojimi Škipetarji v dolino oglarja Šarke. Kako se je godilo Šarki in njegovim ljudem, tega nisem nikoli zvedel — in tudi nočem zvedeti. Kri za kri, življenje za življenje —. Kmalu za Stoj kotom smo odrinili tudi mi. Solnce se je nagibalo k poldnevu, ko smo krenili črez most in na zapad. Vaščani so gledali za nami, pa se nismo ozrli za njimi, kajti v Rugovi svojih src pač nismo izgubili. Le ko smo že v naglem diru vihrali po ravnini, sem še enkrat pogledal po skalni višini, na kateri je pred nekaj urami še stal karaul. Ni ga bilo več. Morebiti bodo v poznih letih pripovedovali o njem, o preduhu in o tujcih, ki je radi njih moral karaul izginiti. Sedem nas je bilo in konje smo imeli, da jih takih blizu in daleč ni bilo več najti. Zato prav nič nisem dvomil, da bi ne dohiteli Žutega. Iz Rugove do gozda bi rabil poprečen jezdec tri četrt ure prehiteli smo pot v petih minutah. Šar planino smo srečno premagali. Na jugozapadu se je dvigalo gorovje Fandina, pa le njegove severne izrastke je križala naša pot, visoko gorsko planoto, ki je segala med Rugovo in Paho do Drina, in njegovega dotoka Joske ter padala v strmih, do tri sto in štiri sto metrov visokih stenah v dolino. V gozdu je držala pot kake tri četrt ure strmo navzgor. Na planoti je gozd prenehal, jezdili smo po odprtem svetu, poraščenem z visoko, stebliča-sto travo. Žutova sled je bila zelo dobro vidna, ko temna črta se je vlekla po njej. Pognali smo konje, ko veter smo podili po ravnini. Jezdili smo vštric, Halef se je držal mene. Njegov rjaveč je bila izvrstnav žival, brez napora je vzdržal poleg Riha. Obrnil sem se in mignil Ga-lingreju. Prijezdil je, vzela sva ga' na sredo. "Rad bi mi nekaj povedal?" je vprašal po turško, ker Halef ni razumel francoski. "Da. Povej, tvojemu poslovodji je ime Hamd en-Nasr, ne?" "Da." "Kako mu je uspelo, da je dobil službo v tvoji trgovini?" "Nujno so mi ga priporočili iz Stambula." "Ga podrobneje poznaš? Mislim, če poznaš njegovo prejšnje življenje?" "Ne." "Kak je bil v službi?" "Zelo uslužen, uporaben in zvest." "Seveda! Prikupiti se ti je hotel! Čul sem, da si trgovino v Skadru prodal?" "Da." "Poslovodja ti je prigovarjal?" "Da. Prepričal me je, da bo v Skopi ju žitna trgovina še bolje uspevala, ker bodo kma- lu dogradili novo železnico v Solun." "Hm —! Trgovino v Skop-lju si že kupil?" "Da. Pa je še nisem plačal. Potoval sem v Skoplje, da bi jo prevzel. Spotoma pa sem prišel v pest Žutemu." "In denar ima soproga, ki potuje za teboj?" "Da." "Kaka neprevidnost, da zaupaš take denarje ženi in še povrh na tako dolgo in nezanesljivo pot iz Skadra v Skoplje črez planine!" "Vem, da je neprevidno. Pa zgodilo se je proti moji volji! Poslovodja je imel zadevo v rokah." "Tisto je res. Ali smem zvedeti, iz katerega kraja na Francoskem si prav za prav doma?" "Iz Marseilla." "Ali nisi bil nekaj časa tudi v Stambulu?" "Da." "Poznaš trgovca Mafleja in njegovega sina Islo?" "Njegov dobavitelj sem. Ga poznaš?" "Od njega prihajam. Tudi v Odrinu si bil, kajne?" "Da. Hulam je moj dober znanec. Od njega si zvedel, da sem bil v Odrinu?" "Da. Pravil mi je tudi, da ste imeli podružnico v Alžir-ju." "Da." "In tam vas je zadela huda izguba?" (Dalje prihodnjič) Chamberlain odpotuje v Rim k Mussoliniju London, 28 .nov. — Angleško časopisje poroča, da namerava angleški ministerski predsednik Chamberlain odpotovati koncem januarja meseca v Rim, kjer bo osebno obiskal diktatorja Mussolinija. Predmet pogovora med Mus-solinijem in Chamberlainom bo način kako naj Anglija in Italija v bodoče nastopati v Sredozemskem morju, kjer se križajo angleški in italijanski interesi. MALI OGLASI V najem se oddajo tri sobe, vse ugodnosti, pripravno za dve osebi ali za družino brez otrok. Stanovanje S3 nahaja med 65. in 74. cesto. Za informacije pokličite ENdicott 0989. (279) Soba se odda pečlarju, ki ima postelj. Vse ugodnosti. 1126 E. 61st St. (280) ZAHVALA Težko mi je najti primernih besed, da bi se bolj lepo zahvalila vsem, ki ste me tako presenetili za moj rojstni dan in povrnitev iz stare domovine, zato si štejem v dolžnost, da se prav iskreno zahvalim najprvo Mrs. Jennie Mišmaš E. 53rd St., hčerkam Jennie Oberstar in Alice Ober-st.ar, ki so vso to stvar tako spretno in na skriven način iz-p sij ale. Za okusna jedila se želim lepo zahvaliti kuharici Mrs. Luzar iz E. 69th St. Enako tudi lepa hvala Mrs. Hrastar za darovane krofe. Ravno tako lepa hvala muzi-kantoma Harry in George Stre-kal, ki sta skrbela, da je bilo bolj prijetno in da smo se bolj veselo pozabavali. Ne smem pa pozabiti se lepo zahvaliti bratu in soprogi Joseph in Anna Strekal, ki sta me na tako zvit in lep način ven odpeljala. Ni mi mogoče popisati imena vseh posameznih, zatorej pa prav prisrčna hvala vrem prijateljem znancem in sorodnikom ter vsem štirim bratom in soprogu, ki so se udeležili tega lepega in nepozabnega večera in za lepo darilo. Ta večer mi bo ostal za vedno v spominu in vam pa vsem sku-paj želim vse najboljše. Jennie Strnad 1415 E. 51st St. BOŽIČNI IZLETI V JUGOSLAVIJO PARNIKI IZ NEW YORKA: DEIITSCHLAND......7. decembra HAMBURG.........7. decembra BREMEN............14. decembra NEW YORK.........15. decembra Izborno železniške zveze od Cherbourg«, Bremena aH Hamburga. Strokovnjaški nasveti glede viiejev za priseljence in obiskovalce Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 1430 EUCLID AVE., CLEVELAND, O. JUGOSLOVANSKA TRGOVINA PREMOGA IN KOKSA Southern Ohio, good coal-Blue Diamond Kcntucky- -$5.65 Furnace Mix 7.75 Pocahontas Poskusite pri nas, nikjer ne dobite ceneje. CENTRAL COAL & COKE CO ENdicott 1132 Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska { Katoliška Jednota »ji "m Glavni urad v lastnem domu: 5C" IT:. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 4o. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirsna 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 116.71% K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem ln mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 135 V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev. Skupnih, podpor Je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega obstanka nad $6,700,000 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočaS zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podpora, organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni ln onemoglosti. K S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane ln članice od 10. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu ln do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1000 in $2000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A'" ali "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek Je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" ln ostane stalen, d asi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 ln zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00: $1.00 ln 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerna nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu najmodernejšib vrst zavarovanja. Člani ln članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rezervo Izplačano v gotovini. Nad 70 let stari čianl in članice so prosti vseh nadaljnlh ases-mentov. Jednota Ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki Izhaja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem Jeziku ln kawreB» dobiva vsak član in članica. . , Vsak Slovenec ln Slovenka bi moral(a) biti zavarovan(a) pr| K. S K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi cian » članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi be P,lSVPlsaČ° slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli šc: nima e društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustano vite ga; treba Je le osem oseb v starosti od 18. do 55.leta . - Zana daljna pojasnila ln navodila pišite na glavnega tajnika. J<->an ZALAR, 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. VLOGE v^tej posojilnic Iso zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corpo-, ration, Washing-^ ton, D. C. Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Glair Savings & Loan.Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670 odločiš za to, kar ti bom predlagal. —Ali je res še možnost, da se rešim? —Rešil se boš, brat, in nič ne boš izgubil na ugledu, ki si bil tudi do sedaj, predno si sklenil, da končaš svoje življenje v tem Katarinem gozdu. Jagodkin pritisne obe roki na senci. —Ali se mi rogaš? — vzklikne on. — Ali je res mogoče, da bi bilo vse, kakor do sedaj ? Mar moreš preprečiti bankrot moje tvrdke? Govori brat! Govori, da te razumem! Komedijant položi svojo roko na bratov ramo. —Govorila bova v številkah, — reče on. — Povej Nikola, koliko rabi, da preprečiš propad svoje hiše? —Bojim se izgovoriti vsoto, zelo je velika. —Povej mi, ali bo milijon dovolj ? —Milijon rubljev, — vzklikne bankir, oddahnivši si. — s tem bi se lahko rešil. —S tem bi lahko premagal vse težkoče. —Dobro torej. Dobil boš to vsoto, brat Nikola! Jagodkinu se je zdelo, da sanja. Ali je mogoče, da ga bo rešil Andrija, njegov smrtni sovražnik? Mar je mogoče, da razpolaga ta revež z milijoni? Toda Jagodkin je hitro dobil razlago. —Odloči se torej, brat, — reče Andrija, — ali hočeš imeti v eni uri denar v rokah? —Ako hočem, brat? Ne šali se z mano, mogel bi me pognati mesto v smrt v blaznost. —Ne šalim se, — odvrne komedijant, — ponujam ti milijon rubljev in to v samih tisočakih. — Kadar bodeš z njimi plačeval boš seveda moral biti malo previden. Ne razlikujejo se sicer v ničemur od pravih bankovcev, imajo celo tudi vodno znamenje, toda . . . Jagodkin zgrabi svojega brata mrzlično za roko. —Molči! — zašepeče on. — Sedaj vem, za kaj gre. — Tvoja želja je, da spravljam v promet vaš ponarejeni denar. Ti si brez dvoma član bande ponarejevalcev denarja. —Ti si res zelo bistroumen, — odvrne Andrija, — dobil boš milijon rubljev, toda v ponarejenih bankovcih, ki jih nihče ne more spoznati od pravih.* A ravno ti si človek, kakršnega iščem. —Zakaj glej, ako jaz plačam nekje s tisočakom, bo vsak človek sumil, da je denar ponarejen. Toda ako bo milijonar Jagodkin plačeval s tem denarjem, ne bo nihče slutil, da je to ponarejeni denar. Jagodkin iztegne svoji roki. —To je še hujše kot samomor, — vzklikne on. — Bilo bi bolje, ako mi ne bi preprečil samomora, ker bo ta pot, po kateri me vodiš, vsekakor končala v nekem sibirskem rudniku. —Vse to je bolje, — odvrne komedijant in zmaje z rameni, — kakor pa da se ustreliš. Ni se ti treba bati, da bi kdo spoznal ponarejene bankovce. Toda ako se bojiš, ti ne morem pomagati. Mislil sem dobro s teboj. —Dobro z menoj? — vpraša Jagodkin. — Tvoj namen je, da me spraviš v pogubo in se popolnoma uničim. —Delaj kakor veš, brat Nikola, — vzklikne komedijant. — a da vidiš, da nisem trmoglav, ti vračam tvoj revolver. Nočem ti več preprečevati. De- —Bila je to res neumnost, — odvrne Jagodkin. — Sedaj se mi moje početje zdi, kakor kadar vrže straža puško v kuruzo in pobegne, ko zagleda sovražnika. — Popolnoma pravilno, brat, — odvrne komedijant. — Svetujem ti, bodi pogumen in pokaži temu Kardovu svoje kremplje. —Toda saj ti me sovražiš, Andrija! — vzklikne Jagodkin. — Kaj je tebi do mene? —Hočem ti pokazati, kako zna bratovo srce oprostiti in pozabiti. Prej bi Jagodkin na te ko-medijantove besede odgovoril s porogljivim smehom, toda sedaj, ko je stal na robu groba, jih je smatral popolnoma resno. —Brat Andrija, — reče on z jokajočim glasom, — ali mi res oproščaš, kar sem ti storil? Oh, prosim te, povej mi resnico! —Ali naju ni rodila ista mati? Ali nisva skupno preživela otroših let? —Andrija, spomni se na to in oprosti mi! Ponosni Jagodkin, ki je imel do sedaj za svojega brata samo ostre besede, da komedijantu roko. Obotavljajoč jo ta stisne. —Nikola, — odvrne on, — nekoč sem te na kolenih zak-linjal, da se me usmiliš in da mi vrneš moje premoženje, da ne pridem na beraško palico in da me ne spraviš na pot zločina. —Ali se spominjaš tega časa? Ali se spominjaš, kako si položil prisego pred sodnijo, s katero si mi ugrabil premoženje, ugled in čast? Ali se spominjaš, kako sem te takrat za-klinjal, da ne pozabiš, da sva brata? Toda tvoje oči so me gledale hladno in neusmiljeno. Tedaj si me uničil. —Zakaj mi vse to govoriš? — ga prekine Jagodkin. — Ali me hočeš še bolj ponižati. —Moram ti to povedati, brat Nikola, — reče igralec. — Leta in leta sem čakal na ta trenutek. —Govori torej, — zašepeče bivši milijonar, —govori in zahodi mi nož svojega sovraštva v prsa! —Moje sovraštvo? — vpraša Andrija, — sovražil sem te, toda sedaj čutim samo sočutje s teboj. —Ce bi te še res sovražil, bi ti sicer rešil življenje, toda mogel bi ti z eno besedo zagreniti življenje s tem, da razkrinkam edino bitje, ki si ga kdaj ljubil. —Da razkrinkaš, — vpraša ta sluteč, — tvoje besede se morejo nanašati samo na Kla-riso. Njo boš razkrinkal. Ne razumem te, brat Andrija. Za-klinjam te, govori jasneje. —Pozneje, Nikola, — reče on> _ pozneje! Sedaj bova dovršila posel. Pripravljen sem, da ti pomagam, ako se Robert A. Taft, novo izvoljeni senator države Ohio, republikanec, s svojo družino. Njegov oče je bil pred 30 leti izvoljen predse cinikom Zed. držav. Mnogo se govori, da bo V Washingtonu, D. C. je aeroplan pade-l na tri avtomobile, jih zažgal in sta bila pri tem ubita dva vojaška letalca. Tri minute prej se je aeroplan dvignil v srak. jj OBLAK FURNITURE ! TRGOVINA S POHIŠTVOM J Pohištvo in vse potrebščine n za dom ! 6612 ST. CLAIR AVE. 3 HEnderson 2978_ laj kakor veš. Komedijant vrne Jagodkinu revolver, toda ta vrže revolver daleč od sebe. —Prav dobro veš, — vzklikne on, — da nimam sedaj več poguma, da se ustrelim. —Naj gre vse po svoji poti. —Šel bom s teboj, brat Andrija. Povej mi, kam me vodiš? —K petrogradskim ponarejevalcem ! — odvrne komedijant in prime brata pod roko. Hodila sta tako po Katarinem gozdu, kot da jih nikdar ne bi ločilo sovraštvo in zavist. Natalija Pred hotelom "Mesto Pariz" se je ustavila kočija, a iz veže prihiti natakar, da pozdravi goste. Bil je to neki starejši gospod in mlada deklica, ogr-njena s širokim kožuhom. Mož je bil isto tako oblečen v dragoceno kožuhovino. Lasje in brada so bili črni, četudi se je videlo, da je že precej v letih. Ko je natakarju pokazal z roko na kovček, so se mu zabli-ščali na prstih briljanti. — Dajte nama tri ali štiri lepo urejene sobe, — ukaže tujec. — Po možnosti v pritličju ali v prvem nadstropju. Sobe za mojo zaročenko morajo biti lepo urejene. Za mojo zaročenko? Natakar pogleda mlado dra-žestno deklico, ki je stala poleg starčka. Ali je mogoče, da je ta mlada deklica starčkova zaročenka? Starček da galantno svojo roko mladi dami, ter jo popelje po s preprogami pogrnjenih stopnicah v prvo nadstropje, pri čemur je deklica bolj podpirala njega, kakor pa on njo. —Ali želite obed? — vpraša višji natakar. —Ali hočeš obedovati, Natalija? — vpraša starček mlado damo. —Hvala, — odvrne ona krat- ko. Višji natakar jima prinese knjigo za tujce, kjer sta morala vpisati svoje ime. —Zapišite, da sem Vasolo-vič iz Astrahana. Ta dama je moja zaročenka in midva sva prišla v Petrograd, da priskrbi va vse, kar rabiva. To vam zadostuje? Višji natakar se prikloni in odide iz sobe. Ko je trgovec ostal z deklico sam v sobi, ji sleče plašč. Na mizi je vrel čaj v samova-ru, a v peči je gorel ogenj. Vasolovič prime obe roki svoje spremljevalke in ji v skrbeh in nežno pogleda v obraz. —Kako si bleda, Natalija!— reče on. — Pot je bila napor- bila prijetna. —Utrujena sem, podala se bom k počitku, — odvrne mladenka. —Tvoja soba se najbrže šele pripravlja in zato boš morala še nekaj časa ostati v moji družbi. —Odkrito rečeno, draga Natalija, — nadaljuje Vasolovič in sede v naslanjač, — ti nisi bila zelo ljubezniva z mano med potjo. Niti enkrat se nisi nasmehnila. Tvoj obraz izgleda, kakor da te peljejo na mo-rišče. Spomni se vendar, da si zaročenka bogatega Vasolovi-ča, ki ti bo kupil vse, kar ti srce poželi. —Moje srce ne želi ničesar, mladenka. Vasolovič se zdrzne. Mrs. Franklin Roosevelt na obisku pri svoji hčeri Mrs. John Noettiger v Seattle, Wash. Deček je vnuk naše predsednice, Curtis Dali. —Natalija! — vzklikne on. (Dalje prihodnjič) -o- Eduardo Yanez, major čilenske armade, ki je dobil pri konjski tekmi v New Yorku prvo nagrado a svojim konjem Chilena.