Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.



Glas Naroda
List slovenskih delavcev v cAmeriki.
I first Slovenic Daily In the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays.



Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. STEV. 91.	NEW	V TOREK, DNE 18. APRILA 1905.	LETNIK XII.
Morilci delavcev. "Malovredni inorodci".
ŽIVLJENJE INORODNIH DELAVCEV SE V TOVARNAH TRU-STA ZA JEKLO LE MALO CENT IN SPOŠTUJE.
Coroner in avstrijski konzul sta našla grozne razmere v tovarnah.
BREZ VARNOSTNIH NAPRAV.
Pittsburg, Pa., IS. aprila. Coroner Joseph G. Armstrong o,l Allegheny count v ja. in avstrijski konzul, Adalbert Merle iz Pittsburga, naznanila sta javnosti vzroke o mnozih smrtnih slučajih med delavci v tovarnah t rust a za jeklo in premogovih rovih, kateri so po večini avstrijski Slavjani. Oba izjavljata, da se delavska življenja v velikih tovarnah kar namenoma rtvujejo in sta sklenila nastopiti vzajemno, da po možnosti izboljšata delavske razmere. Sedaj bodeta naprosila postavodajo in zvezino vlado, da se uvede reforme in stori konec mo-ritvi delavcev.
Konzul Merle je zvedel, da je več avstrijskih delavcev v topilnicah in drugih tovarnah brez sledu izginolo. Vsled teira je pričel zadevo preiskovati in je dognal, da so delavci našli -rwi • -mrt v — plavžih. Isto to je tudi coroner Armstrong dognal in je izjavil pred Jury, ktera je morala določiti o smrti necega inorodea, ki je deloma zgorel:
*4 Število smrtnih slučajev v tovarnah v Pittsburgu in okoliei, je izredno veliko." Po natančne j preiskavi te zadeve sem se prepričal, da je temu vzrok nezadostno število varstvenih naprav. V livarnah in dragih tovarnah cenijo dandanašnji življenje inozemca ni; je. nego ono kakega konja ali mule. Zr 'ep.sa sužn.iištva na jugu. se je za-ii.orskim sužnjem boljše godilo, nego se godi tukajšnjim delavcev iz Avstrije. Samo v jednej tovarni je bilo tekom jednega samega meseca vsmr-tenih 12 delavcev, dočim je število onih. ki so za vse življenje pohabljeni, Se veije. Inozemei se svojih delovodij zel., boje in tako tvegajo svoje življenje samo. da delovodje na nje ne kriče. Skrajni čas je že. da vlada sprejme stroge zakone v varstvo delavcev."
--o--
Slabi vzgled'.
Policiji v Lakewoodi., X. -T., se oc 'a. da je v zvezi z igralci, goljufi lopovi. Tanošnja policja je bila
gnrovo pri svoje j newyorskej tovan-šici v zvezi. Toda tamošnja Grand Jurv zahteva sedaj odslovitev policijskega komisarja in vseh policajev "neanMČnosii" in zanemarjanja službe. V New Yorku je pa to nemogoče, Ikar ni baš ugodno za naša sod.Lšča.
Vzgoja vslužbe^cev.
Dmžba poulične železnice v Saint Louisu. Mo.. je svojim 4000 vslužben-eeni naznanila, da bode vsakogar, katerega najde v kakej go?tilni, ali pn ko;i;skih dirkali, odslovil. Toda piti in staviti še vedno ni tako slabo, 'kako-: Dva importirana s'-aba newyor-ško nad ulične železnice >ta zaprta radi — umora necega famerja.
Konec cigaret.
V kolikor pride držaja Indiana v poštev, je tamkaj s cigaretami pri kraju, (kajti zakon, kteri prepoveduje pr- dajo cigarti, je že g.vemer podpi-sal Vendar pa ne smemo misliti, da v T'uliani sedaj ne bode nihče več kadil cigarete; kakor je v temperenč-nih državah dobiti žganji in drugo p1-jačo na	lahek način, so tudi
prijatelji cigaret v Indicni storili vse potrebno, da se preskrbe s potrebnim blagom. Ves zakon n?»i>reč ni druze-ga. neiro velika šala. P -odaja cigaret je ore po ved ^ na, Nadenj, je pa dovoljeno.
Davki za samce in samice.
F am ozn i dr. William Osier, kteri je izumel teorijo klor^forma. je sedaj v Cana-di ir je pri Kanukih izumel zopet novo teorijo. Njemu namreč'- nc ugaja izseljevanje canadskih devic v Zjedirgene države in radi tega predlaga, na uvede vlada davek v znesku 100 funtov šterlingov za vsakega dffvleta, ktero bi ostarilo meje svoje domovine. Da bi pa ostala dekleta doma, predlaga dr. Ošler, da mora vsaki samec, kteri je star 25 let, plačevati davke. Dr. Osler ima (prav; iz Catnado se vedno toliko deklet izšel^ da se že danes oglašajo obupni klici: "Kje so naše device!"
_
Dnevni samomori. Vrv, plin in strup.
MLAD TRGOVEC SE JE VSMRTIL S POMOČJO PLINA; ČEVLJAR SE JE OBESIL NA STREHI IN 62LETNA ŽENSKA SE JE ZASTRUPILA.
Število samomorov je zlasti spomladi veliko, ko obudi pomladno solnce neizvedljive želje.
SMRT KOT REŠILEC.
Dasiravno zadnje dni ne vemo, živimo li v spomladi, ali sredi zime, ima aprilsko nestanovitno solnce, ktero se tu pa tam pokaže med oblaki snežink, toliko vpljiva na ljudi, da marsikomu z svojim pomladnim žarom vgasne i zadnjo nado do boljšega življenja. To je tudi glavni vzrok, da je število samomorilcev spomladi večje, nego v drugih letnih časih.
30ietni Morris Rothstein, Bathgate Ave.. Bronx Borough v New Yorku, ki je na iztočnej 8. ulici izdeloval ženske obleke, se je v svojej delavnici zastrupi! z plinom plinovega trusta. Pri Rothsteinu je delalo 75 delavcev. V njegovej delavnici so vedno praznovali oh sobotih. dočim so ob nedeljah delali. V nedeljo po dokončanem dnevnem delu. ostal jc Morris sam v delavnici. Njegov brat. misleč, da je tudi Morris odšel, je delavnico zakle-i.il. in ko je včeraj zjutraj zopet odprl vrata, našel je brata na mizi mrtvega. V ustih je imel plinovo cev. Vzrok samomoru je neznan. Pokojnik oslavlja vdovo in dvoje otrok.
John Nichols, 63 let star čevljar iz Ogrske, ki je stanoval v hiši št. 500, iztočna 12. ulica, se je včeraj na strehi imenovane hiše obesil. Nichols že par let ni delal, ker si je toliko prihranil. <la je živel v pokoju. Bil je zelo pobožen in je šel skoraj vsaki dan v bližnjo katoliško cerkev. V novejšem času se je zelo veselil bližajoče se Velike noči. Včeraj je odšel iz stanovanja, kakor vedno, toda že par ur za tem so ga našli obešenega na strehi. Pravi vzrok ni znan. dasiravno so njegovi sorodniki mnenja, da je njegovej smrti kriva pobožnost.
— Gospa Lottie Roeder, stara G2 let. se je včeraj zastrupila v svojem stanovanju z karbolno kislino. V bolnico so jo pripeljali še živo, toda kmalu na to je umrla. Bila je že dolgo otožna.
Duhovi in sodišče.
Razne prikazni.
ČRNI. BELI, DEBELI IN SUHI DUHOVI TER STRAHOVI. VIDELA JIH JE ZAKONSKA DVOJICA YENSTER.
Sedaj je pa ukazala zapreti pristnega irskega duha. — Sodnik je zelo ■ skeptičen.
GILO TINA IN PODGANA.
Rusi pri Turanu.
Rožestvenskovo	pluje počasi ob obrežju
proti severa. — Japonci vjeli baje par fre-mogovib parnikov. Frsarija je po ja -poiskem zatrdila kršila nevtralnost. Pred Hongkoagom.
RUSKE LADIJE V ZALIVU KAMRANU NAKRCUJEJO PROVIJANT. MED RUSIJO IN AMERIKO POSTAJA PRIJATELJSTVO VEDNO VEČJE. NA MANDŽURSKEM BOJIŠČU.
Washingtonske novosti. Premalo mornarjev.
PO ŠTIRIDESETIH LETIH.
Našel zaročni prstan in — nevesto.
Avigusta, Ga., 17. aprila. Pred štiridesetimi leti, leta 1%"», se je James Martin, po poklicu stavbeni inžener Grand Trunk železnice, zaročil s Fri-do Olmstead iz Auguste V znak svojej Ijubavi podari jej jt zlat prstan. Ka.alo nato je odpotoval na inšpek-cij.-ko potovanje. Za časa njegove od-soir.osti je Mis? Olmste.-d odšla z neki«. prijateljem veslarifi na bližnje jezero. Tu sta vjela malo povodno pt'co in Prida jej je da-1 a svoj prsrtan na vrat. Trenotek kasneje je pa ptica u^!a v vodo in rv<hče je ni več videl.
Ko se je Martin vrnil in zvedel o ist"m jezeru vjeli ptico in našli na kleMi ni veroval. Vsled tega sta zaroko razširi a in Martin se je povrnil v Nemčijo, od kjer je prišel.
Minolo nedeljo so pa ribiči na istim jezeru vjeli povodno in našli na njenem vratu diamantni prstan, kteri je bil last gospodične Olmstead. Oni je takoj pričela iskati Martina, Tctorega je tudi našla Š3 neoženjenega in minoli četrtek se je tukaj vršila poroka.
Znorel, ko je ugledal ;rvojo ženo.
McKeesport, Pr... 18 aprila. Premoga Ivan Moeko je delal šest let marljivo v rovih tnkajšrje okolice in ko «čno prihranil tok ko, da bi si lahT.ro tmk-j ustanovil svoje ognjišče. Ta jedi i a želja se mu je tudi spolnila in vč-taj je pris'a semkaj njegova soproga. Vsled sestanka A je pa ubogi M',;>o tako razveselil, da je od same j; veselja — znorei in so ga moral: odvesti v bolnico, '1 \ s*, pouiiri.
Italijanski kolonisti.
Charlotte, N. C., 17. aprila. Italijanski poslanik signor Des Planches dospel je semtaj, da obišče italijansko kolonijo Valdese v countyju Burke. Italijani ©o ga navdušeno pozdravili. Poslanik bode obiskali še razne druge (kraje, da pronajde ugodna mesta za ustanovi ter novih kol>nij.
Na severu New Yorka, v mestnem delu Bronx, je vedno kaj novega, kajti čestokrat imajo tamkaj čarovnice in čarovniki svoj rendezvous: sivobradi, črni, beli, rumeni, debeli, suhi, — skratka, tam straši. Mnogokrat so strahovi popolnoma okrogli in potem zopet dolgi kakor fižolove preklje. — Tako sta v soboto pripovedovala zakonska Yenter, ki stanujeta v hiši št. 511, iztočna 153. ulica, sodniku v policijskem sodišču v Morrlsaniji.Njemu je ime John in dela v skladišču lokomotiv centralne železnice, dočim je ona Friderika, njegova soproga in za-jedno tudi priča, ktera je z Johnom zajedno prisostvovala predstavi strahov. Jeden izmed teh strahov je bil baje neki Tree, imenom Martin Hayes, čegar posvetno telo sicer ne poznata, dasiravno želita, da pride prej ko mogoče pod ključ.
O čarovnicah in čarovnikih je govorila. kakor je samo po sebi umevno, Friderika. ''Ta čarovnik", dejala je mala ženica, "me že 13 (!) let neprestano za.sleduje. Sedaj ga pa hočem jaz podučiti — tega čarovnika, witcht in eopernika."
"Čarovnika?" vprašal je veselo sodnik Breen.
"Da. to je on. Prvikrat sem ga videla dne 8. februarja 1897. Takrat je sedela na njegovih ramah podgana. Svojo levo roko držal je visoko v zraku in takoj na to sem čutila jak udarec na desnem sencu moje glave. Na to je dejal: "Sedaj sem prijel tvoje možgane, iu od sedaj nadalje moraš storiti, kar ti ukažem."
Ko si je sodnik Breen pogladil svojo "kurjo polt", je bojazljivo vprašal: "In ste onega lopova potem še kedaj videli?"
"Naravno! Skoraj vsako noč med 2. in 3. uro. Pred par dnevi se je prikazal s — žilotino v roki."
"S žilotino?"
"Da. s žilotino, ktera je bila baš taka, s kakoršno sekajo v Franciji ljudem glave. Držaj je bil popolnoma žaru joven in krvav."
"In se ga niste bali?"
"Zelo, toda molila sem Boga, in potem je čarovnik zginol."
"Ali z vami ni govoril?"
"Da, pretil mi je z groznimi kazni, ako ne sledim njegovim temnim potom. Sedaj izročam vam, gospod sodnik moje bolesti."
Sodnik je pogledal na vrata, na bližnje okno in na svojo uro, predno je izpregovoril svoje zadnje vprašanje: "Ako že želite, da onega lopova aretiramo, povejte nam, kje ga lahko najdemo?"
'*Ta lop?v je tu/kaj!'* vzkliknila je gospa Yenter z vsem glasom.
"Jaz ga ne vidim", odvrnil je sodnik.
"Najbrže je šel za par trenotkov iz dvorane", odvrnila je madama, in odšla k vratim, da se prepriča, je li odšel.
"Po mojem mnenju," dejal je potem sodnik, treba bode vašo pamet nekoliko popraviti; ste že bili pri zdravniku?"
"Naravno, toda kolesa v mojej glavi so v najboljšem redu."
Nato je vprašal sodnik tudi njenega moža, ako je i on videl čarovnika.
"Naravno. Lopov i mene straši ter kolne, da se bogu vsmili", odvrnil je njen mož. "Lopov je majhen, okrogel možiček, ostrega pogleda."
"Ne, tak ni", prekinila ga je boljša polovica. "On je star in belolas."
"On spreminja svoje barve", nadaljeval je soprog, "včasih je črn, včasih bel ali pa rumen."
Sodnik je čudnima zakonskima svetoval, naj prideta še enkrat k njemu v spremstvu zdravnika. Z tem sta se zadovoljila in odšla.
Blizzard ustavil predsednika.
Denver. Colo., 18. aprila. Iz Newcastle, Colo., se poroča, da razsaja povsod i v gorovju, kjer se nahaja Roosevedtov camp, blizzard. Vihar je tako jak, da nihče ne more ostaviti šotorov. PredredmJc in njegovi lovci se kratkočasijo krog ognjev in si pripovedujejo lovske povesti. Kljub temu je pa predsednik že ustrelil jednega medveda, in sicer s prvim strelom Zasledoval ga je par nr.
London, IS. aprila. Iz Hongkonga se poroča, da je rusko vojno brodovje sedaj v zalivu Turanu, med 16. in 17. stopinjo severne širine. V Pariz se javlja, da se je tamkaj pojavilo 40 ruskih ladij.
Paris, IS. aprila. Iz Petrograda se javlja, da je admiral Rožest venski j z j delom svojega brodovja sedaj pri Hongkongu in da pluje proti severoiz-j toku. Iz družili virov vest še ni potrjena.
Paris, 18. aprila. Iz brzojavke iz; Saigona, ktera poroča, da so se Rusi pojavili v zalivu Kamran, se lahko izvaja, da admiral Rožestvenskij ne napreduje tako hitro, kakor je bilo po-' četkom pričakovati. Dejstvo, da se je' napotilo par francoskih ladij proti za-1 livu Kamran in da je jeden parnik na-' krcan z provijantom odplul za ruskim brodovjem, dokazuje, da so se vse ruske vojne ladije tamkaj zbrale.
Uradnih poročil o ruskem brodovju dosedaj še ni. Le zasebnim potom se je poročalo, da je bilo rusko brodovje! pred dvema dnevi še ob obrežju Co-cliinehine. Vsekako je brodovje sedaj že daleč na severu, najbrže pri Ana-mu. Tamošnje vodovje je radi skalnih bregov in radi tropičnili viharjev, zelo nevarno. Brodovje se je tam najbrže vstavilo radi tega, da je stopil Rožestvenskij v brzojavno zvezo z Petrogra-dom. ali pa, da se je informiral o gibanju japonskega brodovja.
Labuan, Borneo, IS. aprila. Ameriški torpedolovki Barry in Chauneey, dospeli sta včeraj semkaj iz Filipinov, da se pridružita križarlci Raleigh. — Američani na svojem potu niso videli uiti Rusov, niti Japoncev.
Sevastopol j, IS. aprila. Tukaj so iz-gotovili več torpedolovk, ktere so sedaj poslali v Vladivostok.
Petrograd. 18. aprila. V časopisih, iz kterih je navadno raz v i de t i stališče petragradske vlade, je opaziti popolno preinačenje z ozirom na stališče, katerega zavzema Rusija napram Zjedi-njenim državam. Mnogo časopisov piše sedaj o washingtonskej vladi kot o prijateljske j.
"Novoje Vremja" komentira razliko med zadržanjem raznih vlad in ljudstev. Tako želi n. pr. masa francoskega naroda zmago Rusom, dočim žele francoski kapitalisti, da se sklene mir. V Zjedinjenih državah je pa ljudstvo Rusiji sovražno, dočim je vlada prijateljska.
Hongkong, 17. aprila. Semkaj je dospel nemški pai-nik Brunhilde iz Sin-gapora in poroča, da so ga tri ruske križarke dne 14. t. m. severno od rta Padaran vstavile. Nemški mornarji
PRIMORCI SE NEČEJO JAVITI K VOJNEJ MORNARICI, RADI ČESAR JIH NABIRAJO NA ZAPADU.
Trgovina med Z j edin j enimi državami in Mexico. — Panamska komisija na delu.
NOVA IMENOVANJA.
so našteli 33 ruskih vojnih ladij, ktere so plule proti severo-severoiztoku, z hitrostjo po 10 vrst na uro. Ladije so bile v najboljšem stanju.
Semkaj se tudi poroča, da je oddelek ruskega brodovja dospel v neko luko severno od Hongkonga.
Saigon, Cochinchina, 17. aprila. — Japonci so baje vjeli par z premogom naloženih parnikov ob obrežju Cochin-cliine.
Pred par dnevi se je pri rtu St. James izkrcalo šest Japoiicev, kteri so pripluli v neke j anamskej džunki. Kmalo na to so zopet odpluli. Večje število ruskih vojnih ladij je vsidra-nih v zalivu Kamran, kjer nakrcujejo živež.
Parnik Eridan, kterega so Rusi kupili od neke francoske tvrdke, odplul je nakrcan s živili k ruskim vojnim ladijam. Na ruskem vojnem brodovju je zdravstveno stanje skrajno povolj-no. Od IS,000 mož, umrlo jih je na vsem potovanju samo osem.
Nek ruski častnik, kteri je obolel za beri-beri, je sedaj v tukajšnej bolnici. Med drugimi ruskimi bolniki, ktere je dovedel semkaj ruski bolniški parnik Orel. je tudi princ Cantacuzeme od carske garde.
London, 17. aprila. Iz Hongkonga se brzojavlja. da je plnl del ruskega vojnega brodovja v nedeljo memo zaliva Turan, 350 milj severno od zaliva Kamran.
Tokio, 17. aprila. Poročilo, da so se ruske vojne ladije pojavile dne 14. t. m. v zalivu Kamnin, je povzročilo tukaj veliko iznenadenje, kajti nihče ni mislil, da bode Francija Rusom dopustila vporabo svoje luke bojujočej se floti. Japonska za sedaj še ni vkre-uila potrebnih korakov, vendar bode pa v Franciji protestirala.
Petrograd, 17. aprila. Danes ali jutri bode prišlo do boja med patrulnimi ladijami.
Vesti, da je Rožestvenskij krenil v zaliv Kamran tolmačijo tukaj tako, da se bode Rožestvenskij tam pripravil za boj. Vesti, da je prišlo med patrulnimi ladijami že do boja, še niso potrjene.
Tokio, 17. aprila. Ministerstvo vojne mornarice naznanja, da morajo trgovske ladije pluti sedaj na svoj račun memo otočja Pescadores in otokov Okinawa, Oshima, Emio in Osumi.
Brezdvomno so tamkaj Japonci zasidrali vse polno min, ktere so dovedli izpred Port Arthurja.
Parniki, ki izvršujejo promet med Japonsko in Ameriko, so začasno prenehali voziti. Tudi plovna zveza z otokom Formosa, je vstavljena.
Washington, 17. aprila. Naša vojna mornarica potrebuje mnogo novincev, kajti število mornarjev je skoraj vedno premajhno. Toda v primorskih mestih se le malo ljudi javi k vojnej mornarici, ker vsakdo raje služi na trgovskih ladijah. Radi tega bodo sedaj nabirali novince na daljnem zapadu. V juliju bode vlada odposlala štiri no-vacne ekspedieije, kterih prva bode nabirala mornarje v Iowi, Minnesoti, Nebraski, Coloradu in Kansasu; druga bode poslovala v Texasu, Arkan-sasu in Louisiaui, tretja v New Yorku Pennsylvaniji, Ohio, Kentuekyju in Indiani, in četrta v Novej Angliji. Dobili bodemo torej novince iz najvišjih
hribov, kteri še niso videli morja. • • •
Trgovina med republikama Mexico in Z j e di n j en i mi državami, je tekom zadnjih let izvrstno napredovala in tudi v Mehiki naložen kapital se je izdatno pomnožil. Kako hitro napreduje j Mehika z ozirom na obrt, nam najbolj dokazuje dejstvo, da so se prihodki republike tekom zadnjih 2<> let potro-jili. Vrednost izvozne meliikanske trgovine se je pomnožila od $7,000,000 na .$43,000,000. Mehikanska uvozna trgovina narasla je od .$20,000,000 v letu 1SS5 na $75,000.000 v iniuolem poslovnem letu. V Mehiki je naloženega ameriškega kapitala v skupnem znesku $500,000.000. Iz Zjedinjenih držav se je uvozilo v minolem letu v
Mehiko za $40,000,000 blaga.
* • *
Panamska komisija je pričela na vse pretege delati. Tekom zadnjih dveh tednov je imenovala 200 novih uradnikov, kteri vsi bodo služili pri gradnji prekopa. Mnogo izmed novih uradnikov bode dobivalo letno plačo po $3000, dočim znaša najmanjša plača $2100. Sedaj je treba še popolniti kacih 150 uradniških mest, da se tako dobi vojska uradnikov, kteri bodo nadzorovali in vodili tisoče in tisoče azijskih ktilijev, kterih bode vlada najela od 30,000 do 40.000.
Vlada je sedaj lastnica vseh delnic panamske železnice.
Nesramna žival.
Kolesar Clias. Gildersleeve iz Cold Spring Harborja na Long Islandu se je \\Tzil po gozdnem potu. Pri tem mu jo pa skočila neka werica v obraz in vsega raizpraskala, dasiravno je član tamošnje družbe '/t varstvo živali.
Sedaj je družba sk.eT-.ila seznaniti vse pogozdne živa]i s s.ojimi pravili, da ne bodo mučiie ljudi iz zabave.
Ženska na vešalih.
Philadelphia, Pa-, IS. aprila. Tu-Ikajšnje višje sodišče je potrdilo smrtno obsodbo proti Katarini Danzovcj, kt "a je umoriia svojega soproga G. Danza. Zajedno z njo je bil na snn'"* obsojen tudi za-uoree George H-xxsey ,kteri je dal morilki strup, s ko jim je zastrupila svojega soproga.
V	Danzovom želodcu so našli večjo količino strupa, radi č^<ar so zaprli njegovo soprogo.
Koristi štra-ka
Vodji newyorsldh štrajkujočfk železničarjev Jenks in Pepper sta odprla vsak svoj saloon. Brez denarja kaj tacega ni n.ogoče storiti. Toda štrajk delavskim vodjem vedno dobro nosi. Strajtkarjein pa, kteri so vsled štrajfca izgubili službe, ostane še vedno — free lunch v gostilnah njihovih vodij.
Vladine žabe
Zvezina viada namerava v San Marcos, Texa\. ustanoviti zavod za gojitev žab. Dosedaj nam ni bilo znano, da uradniki washin^tonskega vre-mon«fiega urada ne mc-ejo uradovati brez — asistentov.
Požar v Wampumu.
V	Wampumu, Pa., pričelo je v Sti-glityevej hiši goreti. Od tu se je po-ža-r razširil na razne d'uge hiše, kterih mnogo je zgorelo. Požar je nastal vsi-.'d razstrelbe gazolinove peči v imenovane j hiši. Skupna škoda znaša $60,000.
Slabi strelci.
V nekej prodajalniei mesta Trenton. N. J., zabadalo se je več veseljakov s streljanjem v tarčo. Pri -tem je pa jedna krogija zgrešila svojo pot in oogodila sod smodnika. Ostalo naj povemo na kratiko: trije strelci mrvi, trije ranjeni, prodaj il ni ca popolnoma zginola, druge prodajalniee razdejane in vse polno hiš poškodovanih.
Jezikoslovje.
Američan iemnorn Martin Holts je blizo Victonje, Mexico vjel več tisoč papig. Sedaj podučuje najinteligent-nejše papige v angležčini. nemščini, francoščini in španščini. Ko so inteligentne papige napravile izkušnje, namestil jih je kot abiturijente in učitelje med ostale jetnike Uspehi so bili uprav izvrstni. Sed-.j Holts lahko prodaja papige, ktere eovore oni jezik. kojega želi »kupec ir. dela dobičke da je kar grdo.
Žrtev
zamorcev.
Little Falls, Minn., 17. aprila. Štiri milje daleč od tukaj v gozdu našli so popolnoma golo truplo neke Annie Kirtop. Vrat nesrečnice je bil s žepnim robcem zadrgnjcu in na glavi ima veliko rano. Dekle je nameravalo v kratkem od vade 160 oral veliko zemljišče in je bila v tivkajšnjem mestu za opravki. Tukaj se splošno za-trjuje, da sta jo usmrtila dva zame tea, ktera so ljudje videli tekom z&dnfjih dni. Sedaj iščejo farme rji morilce.
EOJT MED BOLGARSKIMI IN GRŠKIMI VST\ŠI V MACELO-NIJI. — TUDI TURKI IN ŠKIPLTARI SE BOJUJEJO.
Sibir dobi svoja samostojna zemstva. Ustanovitev zemstev na rajskem.
ŠTRAJK V ITALIJI.
Sdun, Maeedonija. IS aprila. Četa bolgarskih vstašev napadla je dne 15. t. ip samostan Athama.. pri Klišu, v ktcem se je vtaborila četa irr h čet-nik- v. V boju je padlo 15 Bolgarov, na fcar so ostsli odšli v bližnje Zago-vičp.nc. Grki so odšli za njimi in prišli v imenovano viš kier so usmrtili ve'' cto domačinov in požgali par hiš. — Pri Prizrenu vršil se je boj med Turki in Škipetari. Slednji so^bili poraženi. V boju je padlo 30 Skipeta-rov.
Petrograd. IS. aprila. Car N šolaj je s posebnim reskriptom ukazal grofu Kutajsovi. gubernatorju lrk'it-ko grhernije v Sibiru, na., usran >vi j*>-sehna zemstva v Irkutsku, T -m-ku in Tobolsku. Ker postaja napeljevanje iz evropsfce Rusije v S biru vedno večje, je bila ustanovitev zemstev potrebna
Varšava, 18. aprila. Poeetk« -m maja vršila se l>o<Se pod yir"'l — stv.rai rruhematorja Maksimov:ča konferenca g'<de ustanovitve zem-tev •».. vsej P-di-kej. Posvetovanju bode p ris st-vo- alo <-cm najuglednejših polj-kih vel "»posestnikuv,
R:m. 17. aprila. Štrajk v-du'-bencev na v~< h državnih žel ozn -ah s.- it priče! toda štrajknrji nin.ajo v Ijn Min take podpore, kakorš-ir so prič okova!- M:i"go /.e!ev.n:čarjev tudi n: ho-* o! . p.	i svojih vo-'i.i : . izja-
vili da štrajku na ljub ne" : > ustaviti svojih rodbin. S j «• i •.".;> t - h delavcev in vojaških st.. ' e--.'- ' se je danes iz Rin>n j^n vsake • r>r r
vlak. Vodje ?trnjka - ; > - daj vp-izoriti generalni šrra.jk v>eh de-!nv«ev. toda njihov tml *e zri': m. V Gei.ovo je odpHlo 5 vo jn li lr. lij.
~il:m, IS. aprila. V > Ije žel- 'č:-.r-je,- so skleni':. «!a ne h h. vpr:z< 'ili splošni štrajk delavcev vse Italije, n'ro vlada z nj:mi no bo V brutalno po-.topala. Delavci, kteri ne"-ei štraj-k-iti. bivajo sedaj na kolodvorih, kjer dobivajo tudi hrano, da ne pridejo tako v dotiko s štrajka "ji. Položaj ni akuten, in število vlakov, k: vozijo, jwstaja vedno večje. Povs.-di vlada popolni mir. V Milanu s,-> skoraj železničarji ostali na ti .-In. ker so se pri zadnjem štrajku hudo varali.
Paris, IS. aprila. V Limogesu in Nantesu 90 se pripetili večji štrajkar-s<k' nemiri. V Nante-n je bilo več orožnikov ranjenih.
\lgier, IS. aprila. Angležka Tiral jeva dvojica in dmgi člani kraljeve obi-tel.;'. dcspela je danes semkaj z vach-to Victoria and Albert Došleci so gosfne guvernerja Ionnrrta.

KRETANJE PARNIKOV.
Dospeli so:
Mol tke 17. aprila iz Genove s 1111 potniki.
Dospeti imajo-
Rhein iz Bremena.
Chnstianii. iz Hamburga.
Vaderland iz Antwerpena.
Armenian iz L:\erpooH
Noordam iz Kotlerdamr.
primer francoski, španski, laški itd."
M;-.iu iz Bremena.
Pennsylvania iz IlambuTga.
Deui^chland iz Hambu--ga.
Ba t 'c iz Liverpoola.
Necikar iz Genove.
Etruria iz Liverpoola
Odpluli so:
Kaiser Wilheim 1L IS. aprila v Bre men.
Odpluli bodo:
Majestic 19. ipr la v I '.verpooL Potsdam 19. apr.'ja v Ko'.terdam. Rhein 19. aprila v Bremen. La Savoie 20. aprila v Havre. Moltke 20. aprila v Hamburg. Lueania 22. aprila v Liverpool. St. Louis 22. aprila v Southampton. Vaderland 22. aprila v Antwerpen. Neckar 22. aprila v Genovo. Columbia 22. aprila v Glasgow. Allemania 22. aprila v Hamburg. Christiani* 22. aprila v Hamburg.
Mont Pel^e zopet "bljuje.
'"»or- de France. Martinique, IS. aprila. Ognjenih Mont Pelee. kteri je zasul -nesto St. Pierre je pričel zopet bljuvati oprnjeno la%*o. Na odprtini j«- videti ogenj "n daleč na i k rog je čuti podzemsko bobnenje.
ZDRAVNIK JE NI HOTEL ZPPA-VITI.
O čudnem slučaju se nam poroča. Žena ^lr. Andrew Be a;la iz P <,vi-der.c-e. R. T., izgubljala ?e vedno ve-1'ko količino krvi in z 1 ravnik i sr jej reki ', da je nesmisel r rešiti še v na-dalje denar za zdravilo, k~r iiac ni upanja, da bi ozdravila. Istočasno je bi i tudi njen soj rog hohvn za rc.-.na-I:zmom, tako da je bila rodbina -h.s-nem stanju. On nam piše: "Meno -•e mučil revmat zem p<» k -srih in seru
i	»ond prenašati velik« lečin ter sem zajedno izgubljal um.-i. Kupi! .-tm si Trinerjev- ameriško irr^-i.xo vi--o. ktero mi je b:lo toplo prip-rče-
ii	•. in sem kmalo ozdra.nl Moja žena •-fra je čestokrat izg.ibila vj -ku k -iiemo krvi. tako da je zdrrv-ki riso a teli več zdraviti, je ;otem tudi to sredstvo poskusila in i >-?ga .'.ne je postajala boljša. Upam da je i.-ode vino popolnoma ozdravi.o. T merjevo •micriško -renko v:;i „ . v„ o/dravi T'e elodčne bolezni, kt. c so 02armr-ijivc. Ono .zdravi v želodčac •p-tae, ojaei mišica in ..>k« '; zoj»et rutin.* prebavanje Prebav!j*nje v«ske jedi je zajamčeno in »l* « u.»va fcj' V lekarnah.	'f-infr, 7£»«> V. A Uand Ave., Chie»4*. JU.
_____________
;____'_ - - - ___
■ - ........ ■■'- -
U-i_____Am____:_
_:________
Novosti iz inozemstva.
"GLAS NARODA"
List slovenskih delavcev * Ameriki.
Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik:	Publisher:
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City.
Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1-50
Za Evropo, za vse leto.......4.50
" " " pol leta....... 2.50
« " " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
"GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS IVAkODA"
("Voice of the People")
Issued ever)1 day, except Sundays and
Holidays.
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Monty Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, d.i se n:-.m t d i j-icjšnje bivališče naznani, da hitre i'* najdemo naslovnika. ■ Dopisom in pošiljatvam naredite nasloi .
"Glas Naroda"
109 Greenwich Street, New York City.
Telefon: 3TS5 Cortland.
Pričetek
I'lsdskih i ser.
Sezona ljudskih : :<t >■• je zopet začela. Z nepopisnim navdušenjem hitelo je minuli leden i. bistvo iz vseh ameriških mest na jm.sto, da prisostvuje otvoritvi vse poleije trajajoče igre, ''baseball", ktera je v Ameriki oziroma Američanom tako priljubljena, kakor inorodt-eui nepoznana. Mi-liolo soboto po tudi Newyorcani posvetili svoje igrisee v Jamaica Bayu, kjer so se preje Xewyoreani zabavali z lovom na ribe, in zajedno z ei-kanjem tobaka in potrebno potrpežljivostjo.
V soboto smo lahko opazovali naše someščane, kteri so se takoj zjutraj prieeli kar na tisoče zbirati v Harle-mu, da odidejo na igrišče. Pri njih je bilo <>]>aziti nekako posebno radost, kakoršne ne vidimo niti v gledališčih niti pri javnih zabavah, temveč le pri ljudskih igrah. Nek detektiv je naznanil rasinškim poročevalcem, da je bilo v soboto vse polno bivših kaznjencev na itrrišču, kteri vsi so sedeli kakor mrtvi i:i motrili igro. Jsti detektiv je tudi dejal, da najve-'-ji lopov in tat na i--višr-it i:e j»ri."•:-.<.• z i/.vi ' vanjem 'svojega poklica.' Oni so namreč vsi preveč ''zatclebanr'* v ba-; ))alltako. da ni»..a jo časa misliti na drugo. Naših •<4(i'i'? odlikovalo se je pri igri z najel«".;:! ': e|ši:;:i toaletami, toda obnašali so se istotako naivno in otročje, kakor o>tali gledalci.
Dasiravno nam je ameriška igra ''baseball'* takorekoč nerazumljiva, nudi gledalcem vendarle mnogo koristnega in dobrega, tako, da se nikakor ne moremo strinjati z onimi rojaki. kteri o tej igri sodijo nekako ta-ko-le: "T'jra z svojo nrjnveeo, vriska jočo ;u podivjano množico, je največja neumnost, kar smo jih videli. -Mi tudi nismo unieli, čemu se je pri igri vri>ka!o in čemu tikalo. Igra in radost na'i: je nerazumljiva."
Značilno je za slovenske Američane da >e nekako izogibajo ljudske j igri i:i drugim Športnim zabavam Američanov. dočim skoraj vsi drugi narodi poznajo in unejo ameriško ljudstvo baš ]m>i• .m ameriških iger in zabav, pri kterih pridejo z Američani naj-preje v dotiko. Slovenec takoj kriti-knje in vidi le ekstremnosti in se izraža "jih ne morem umeti" itd. Pri vsem tem pa ne smatra umestnim, da se i on kaj taeega nauči, in da preišče, v čem se najde vrednost igre "baseball", kakor tudi veselje, ktero nam ona nudi. Mi zelo rado pregledamo dejstva, da nam igra bistri oko, oja-čuje žile vsega telesa, pospešuje našo odločnost itd. Pač pa vidimo ekstremnosti, ktere so pa itak vsem igram lastne.
-o-—
Policijski uradnik zaščitnik nezvestobe v zakonu. Sev»dy je tako ga-lar.tna le policija v Parizu. Tam je nedavno na vse zgodaj pribežala mlada gospa na policijski komisarijat z vzklikom: "Pomagajte, ubiti me hc-če ■" — In res je takoj za njo planil v sobo njen mož z vel'kiin nožem v roki ki sn mu ga brž od vzeli. Mož ie kričal: "Vse skupaj ti ni? ne pomaga, k*er ubil te bodem vendarle!" Povedal je komisarju, da mu je žena celo mo": izostala z a^ma ter se še le sedaj zjrtraj vrnila. ''Toda, gospod komi-sai je pripomnila zbrana žena ter zrla komisarja že vn-^rej hvaležno zaljubljena, "potrdite mu vendar mojo nedolžnost, saj vendar veste, da sent bila pomotoma aretovana ter sem mo-ala prebiti noč tulv.j na stražnici. ' Komisar se je le trenotek obotavljal, potem ga je pa ebvladalo človeško sočutje ter je piikimal rekoč: "Ah, tako, vi ste spa...?" — "Seveda, gospa L.", ^r je priskočila rešena žoua na porocč. In mož je zdrknil pred sv«,jo ženo na kolena ter jo ie tisočkrat prosil »dpušeenja za tahe. grdo sumničenje In zakonska sta odšla ginjens roko v roki.
Perzijski šah pride prihodnje po-lerje v neke toplice na Češkem. Med potom se bode mudil tudi na Dunaja j eden dan.
Wittejev odstop.
Ko je bil 1. 1S93 Sergej Juljevič AYitte imenovan finančnim ministrom Rusije, so ga vsi uradniki pozdravljali in sovražili kot vsiljivca v kroge ruske hierarhije. Sovražili so ga kot osobnost ali individualnost, ktera predstavlja rusko upravo izza Nikolajevih časov. Prezirali so ga kot siromaka, koji je v službi sledil milijonarju Višnjegradskemu ali finančnemu Potimkinu, čegar dedščino je nastopil "Witte. Sovraštvo in zaničevanje vedno spremljata ruskega državnika, kteri se ne ravna po starem kopitu. Witte se ni ravnal tako, kakor so želeli njegovi tovariši in vsled tega so mu slednji izposlovali odstop. Prenesel je mnogo ponižanja, toda nadalje ni mogel kljubovati in tako je sklenil ločiti se od javnega življenaja.
AVitte je že odstopil leta 1903 kot finančni minister. Takrat je zmagal pokojni Pleve, zastopnik staroruskili nazorov nad Wit te jem kot zastopnikom razvoja na političnem in gospodarskem polju, ter tajnim privržencem ustave. Witte je sklenil in deloma tudi dosegel, da je obrt v Rusiji izredno hitro napredovala. Za časa njegovega vodstva so tovarne takorekoč iz zemlje rast le in postale naravno zbirališče delavstva. Tako je vstvaril poseben delavski stan, v kterem se je obudila želja po političnih pravicah in izboljšanju ekonomičnih razmer. Ko i o bil on na krmilu, gradile so se neprestano železnice in tako je tudi ljudstvo na deželi dobilo vpogled v popolnoma novi svet. Potem so mu pričeli renkcijonarci očitati, da je on pripravil revolucijonareem pot in radi tega je moral trkrat odstopiti. In sedaj je moral odstopiti radi istih vzrokov.
Toda bi li AVitte bil pravi mož, da '»i znal ono. kar opažamo danes v širših ruskih krogih, povesti na pravi pot ? Dosedaj je le malokdo vedel, kaj je pri Sergej Juljeviču resnično in kaj je navidezno. Da je bila njegova karijera tako sijajna, se ima kraj svoje eneržije zahvaliti pred vsem Tse-slavjanom, kterim je bil najiskrenejši pristaš. Najbolj je pa črtil Nemce, in še celo Židom je bil bolj naklonjen. Dasiravno on govori pravilno nemški, vendar le ni nikdar spregovoril nemške besede, kar ne moremo trditi o vseh drugih činovnikih. Rusko ljudstvo je izgubilo z Wit te jem najliberal-nejšega in najbolj slavjanskega uradnika, kterega bi v sedanjem svojem boju najbolj potrebovalo.
Glose o vojski.
Nedavno je izšlo veliko delo P. Lan-dena, ki opisuje v dveh zvezkih zgodovino angležko-indijske ekspedieije v Lhaso. Uvod je napisal sam Young-hnsband, voditelj ekspedieije. V njem pravi, da se ne gre zato, ali je bila an-gležka politika v tem oziru pravična ali ne; zvršiti se mora do konca. Cast države je bila izpostavljena. Zato so bili pripravljeni vojaki do poslednjega moža prej umreti nego odstopiti.
Popolnoma opravičeno izprašuje "Novoje Vremja": Ali ni čudno, da Angleži govore popolnoma drugače, ko se <:re za Mandžurijo ? Tu so nakrat mehkočutni in na vse mogoče načine dajejo svete Rusiji, naj odstopi. Ko se gre za nje .rožija,jo s sabljami in kri: če: Right or wrong it is my country. (Ali je pravilno, ali krivično, zemlja je naša.) V mandžurskem slučaju pa dokazujejo, da se mora skleniti mir, in da Rusija nima ničesar pričakovati od nadaljevanja vojne."
Sklep zanimivemu članku "N. Tr.,J slove: "Rusija ni začela te vojske. Ne more pa dopustiti, da bi se končala tako brezmiselno, kakor se je pričela. Brezmiselni konec bi bil pa glede na Rusijo zlasti v tem , da bi se oplašila vsled sedanjih nevspehov in podpisala od Japoncev tako zaželjeni mir.
Ali je dobra, ali ni dobra naša politika na Daljnem Izhodu, vojska se mora izvršiti do konca."
O ruskih nevspehih piše sedaj rusko časopisje-zelo mnogo. Najboljše razpravlja o tem "Ruski Invalid", ki pravi, da je pomanjkanje izobrazbe v armadi, zlasti med podčastniki, glavni vzrok porazom. To se je opazilo tudi pri drugih ruskih vojskah. Tako n. pr. leta 1S28—1S29. Nedavno je izšla o tej dobi knjiga N. Epačina. V nji beremo : '' Nevednost te gospode — častnikov in podčastnikov —je ogromna.' O sebastopoljskej vojski piše general Leer: "Naši vojaki so bolj nego častno izvrševali svojo dolžnost — spali so in umirali, a delali so le to, kar so se naučili v mirnem času; učili jih pa niso tega, kar bi jih bilo treba učiti."
Rusi drago plačujejo tudi v japonski vojski tako pomanjkljivo izobrazbo častnikov, zlasti pa podčastnikov. Ubogati znajo, a to v veliki vojski ni dovolj. Mnogokrat je treba tudi nižjemu predstojniku samostojnega nastopa. Tega pa nima, ker se ga ni učil; premajhna izobrazba ga pa zavira, da bi si ga razvil sam.
Ta nauk naj posname tudi Avstrija iz rusko-japonske vojske. Izobrazba podčastnikov je podlaga vspešnemu delovanju v slučaju vojske!
-o-
Zz garnizijskega zapora v Aradu na Ogrskem sta pobegnila dva vojaka ki:ub dvojni slraži. Pred begom pa st^ še vlomila v pisarne ter odnesla roiio blagajno / 2000 K.
Obesil se ie na Dunaja upokojeni viš/i nadzornik avstro-ogrske banke L. fceholz.
roči 500,000 rabljev posebnemu odposlancu, (ki odpotuje k Vjetnikom.
Razdelitev zločinov na dneve v tedne. Avstrijsko državno zdravstveno vo glasilo je obelodanilo zanimivo sestavo, kako da se zloč^nstva razdejalo na posamičine dneve v tednu. Za po.ilago so služili podatki nižjeav-strjskega reaarstva o premišljenih zlo riiniii izvršenih v zadnjih letih. Povprečno so izra-Ttnili nastopna števila za posamičine dneve v tednu: po 125 v ponedeljkih, c* v torkih, po 62 v sredah in četrekih, 43 v petjih, 103 v s botah in 254 v nedeljah. Različno množino za posamične dneve je tolmačiti iz uživanja alkotoličnih pijač. Ob nedeljah, iio so gostilne najbolj obiskovane, se dogaja tudi največ pre-gnrkov ter zločinov, in v ponedeljek so '.'udje še od nedelje pod vplivom zlorabe opojn'li pijač. Najnevarneji d?.n potem je sobota, ko se izplačujejo mezde, eero.vno ostaje potem za polivanje le nekoliko večernih ur. Dr.ižtvo zdravnikov na Dunaju je sklt-nilo, da vsebino ..eh izračunov obelodani v potsbnem listu ter jih razdeli med delavce.
NABAVNA
CALIFORNIJSKA VINA A
NA PRODAJ.
RAZNOTEROSTI.
Zlato v Jadranskem morju. Iz "Zi-
i dra javljajo, da se osnuje angležko družtvo, ki namerava :z morske vode na dalmatinski obali «./dobivati zlato. Angležki kemiki .»o dokazali, da imi. v sebi voda Jadralskega morja mnogo zlata.
Angležki časnikar v službi japonskega poslaništva na Dnnajn. Lažnji-vD-t angležkega časop-.^a se je v se-tiar?ji vojski pokazala T celi nagoti. Zanimiv dokaz k tema prinaša list "Preuss. Korr.", odkod izvirajo sen-začni telegrami o ruskem brodovju. plovečean na Iztok, in -icer ob priliki njegovega bivanja na Kreti. Te brzojavke so govorile o nasilnosti ruskih m»~~narjev, o zmerjanju ruskih častnikov na carja itd., a . t so bile zla-2Miit. Prouzročitelj teh brzojavk je an^ežlki časnikar, ki je bival na Kreti, najet od japonskega poslaništva dunajskega. Na Dunaj je imel poši-lj :ti poročila o bivanju In položaju R lsov. gostiti m opijarr-ovati jih brez ozira na stroške in slednjič delati v analežkem časopisju mnenje proti ruskemu Časopisju. Za svojo službo je dcb;val 'ta ge.itleman mesečno 250 funtov šterlingov; poprej je bil dunajski dopisnik nekega veHikega an-srl v.kega 'lista, naposlei je bil nameščen v Rimu, odkoder je odšel, da vrši ogleduško službo za Japonce kot ponosni Brit.
S«ekli pes j« ugr^nil v Taboru mlndoeeškega poslanca dr. Langa.
O dopisnicah. Neki londonski list piše o tem: Prva dopisnica je bila izdana na Dunaju leta 1S09 in tri mesece r»otem je bilo že prodanih tri mni-jone komadov. Dne 1. julija 1S70 se jih je pričelo prodajati na poštah v Pruski. Prvi dan jih je bilo v Bero-linu prodanih 45,4GS lromadov. I.eta 1^72 so uvele d. pisndce v poštni promet Anglija. Belgija, Banska, S ve risk .. Norveška, Rusija in Francija. L "'.n. 187.1 so jih uvele Čile, Amerika, SrVja, Rumunija in Španija, 1S71 Italija, 1S75 Jaoonska, 1S76 Grška. V Ameriki jih ie bilo prvo leto prodanih G0 milijonov komadov. Prve razglednice so bile izdc'ane v Padovi. N'.mska jih je takoj u\«-dla ter prodala na leto 1000 milijonov komadov Na razglednice jc v uekterih deželah iiv/dena tudi cenzura. Na Ru?4kem na pr. se ne .smejo raz pes 1 jati razglednice s sliko grofa Leva Tolstega, v Turčiji ne s podobo in .'menom Mohameda. Na Francoskem so nedavno zažgali SO,000 raznih dopisnic.
Influenca in poraba tobaka. Skoraj neverjetno je, da je letošnjo influen-co, ki je raizsajala malodane po celi Evropi, občutila v Avstriji tudi državna blagajna, ozironr. tobačni monopol. Glavni ravnatelj tobačne režije, dr. pl. Keonpf, je rj.mreč izpovedal. da je letos meseci januarja in februarja tobačni koTi/um zelo zaostal za lansko isto dobo. In to pešanje je prouzročila iamo ir.Hnenca. Sicer na tudi neugodno .vrem - sploh, posebno ob nedeljah in praznikih neaigodno vpl'va na prodajo tobaka. Marsikteri mo'k l neče kad'ti v sobi, še več pa je baje takih, ki tega — ne smejo.
Kuga v Indiji divja zopet z izvan-redno silo in zahteva po poročilih iz Londona vsak teden iajmanj 30.000 žrtev. Ravno tam. 'kjer j>- dozdaj sploh ni <bilo, v združenih provinci,jah A-gr i in Ondli, na;.grozo\ "tejše uničuje vse od kraja. Tudi Pundžab ni nič na l>o'jšem in province B.ngalen, Bombay in Ravputtfna so - istem stanu. Me?to Bombay ne trp veliko, Kal-ku:ta pa komaj ve o kugi. Dozdaj je bil serum jedino zmai-jšujoče sredstvo proti kugi, toda angležka vlada nima moči. da bi v velikih množinah izv.šila cepljenje Ikoz. Indijci nimajo le svoje orijentslske apatije do cej>-ljenja, ampak so tudi skrajno nezaupljivi nasproti ptujim naredbam, deloma ji;h pa vodijo k temu verski pred-^.Iki in fanatizem. Pred dobrim letom se je pripetil žalostem slučaj pri uporabi seruma. Od cepljenih jih je mnogo pomrlo in preiskave so dognale, da so bile v serumu samem kužne ikali. Vsled tega so bili domačini proti ptujeem in zdravniki imajo še mnogo težje stališče nego preje.
Sv. pismo med Japonci. Zastopnik am^ležke biblijske družbe naiznanja, da se sv. pišimo čiimdalje bolj širi po japonskih otokih. Med vojake, ki so šili na bojišče v Mandžurijo, se je razdelilo 23.000 (knjig sv. pisma, razun tega je bilo 103,000 izvodov prodanih privatnim osobam. V petih letih je biblijska družba proda i r- in razdelila po Japonskem nad j eden milijon sv. pisem. Biblijska družba pa je v zmoti, ako misli, da so Japi nci tako zedo naklonjeni krščanski veri, 'naklonjeni so le Angležem, ki povsod spletkarijo pr-di Rusiji ter iz hvaležnosti kupujejo in sprejemajo zastonj od njih knjige.
Za junake iz Port Arthur j a. "Pravite! jstvennvj Vjestniik'' priobču je ukfz: 1. da se mora r- dbinam onih častnikov, ki so se udeležili obrambe Port Arthurja, izplačevati iz državne blagajne dve tretjini njih gaže, dokler se ne vrnejo v domovino, ali se ne izkaže, da so mrtve, nato se jim odmeri pokojnina; 2. vsem generalom, štabnim častnikom, vojaškim duhovnikom in usmiljenkam, ki so se udeležili obrambe Port Axthurja, izplača državna blagajna poleg redne plače; še posebno nagrado, obstoječo iz njih mesečne plače za 4 mesece skupaj; 3. '-sakemu vojaku, ki je bil pred Port A?>hurjem vjet, se posije po francoskim poslaniku v Tokiju za po bol j-šek 25 rabljev; t isto errho pa se iz-
Dobro črno in belo vino od 35 do
45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov
galona. Reesling 55 centov galona.
Kdor kupi manj kakor 50 ga-lon vina, mora dati $2 za posodo.
Orožnik od $2.25 do $2.75 galona.
Slivovica po $3 galona. Pri večjem naročilu dam popust.
Spoštovanjem
Štefan Jakše,
P. O. Box 77,
K TJ R Z.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati S20.45 in k temu ie 10 centov za poštarino, ker mora biti denarna poši-Ijatev registrirana,
Pojdite k najbližnjem agentu po vožnje listke via
The Great Wabash
že leznice.
Vozovi za turiste a!i izletnike vsak torek, četrtek in soboto z izbora m vlakom
"CONTINENTAL LIMITED",
kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. uri popoludne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction s "Continental Limited" iz New Yor-ka.
Vozovi s komotnimi otvarjaječimi se stoli prosti.
VSTAVI SE V NIAGARA FALLS.
Krasni komfortni vlaki v Detroit. Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Francisco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika.
Informacije glede vožnjih cen. oskrbljenja Pnllmanovib in turisti-skih vagonov d. biti je pr'
H. B. McCLELLAN, G. E. A., 387 Broadway,	New York.
J. E. BARRY, agent za turiste, 176 Washington St., Boston. Mass.
Slovensko katoliško

podp. društvo
o—

svete Barbare
«•» ZJcdlnJene države Severno Amerika
Sedež: Forest City", Pa.
■liliUl pw ll «no dne 31. Januar]« 1902 v državi rninmj lum
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR. ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa
I.	tajnik: IVAN TELBAN. Eox 607, Forest City Pa
II.	tajnik: ALOJZIJ ZAVERL. Box 374, Forest City Pa.......
Blagajnik: MARTIN MUHIČ. Box 537, Forest City, Pa
NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box SI. Duryea, Pa. FRANK SUNK. P. 0., Luzerne. Pa. ANDREJ SUDER. Box 108. Thomas, W. Vi.
POROTNI ODBOR: KAIOL ZALAR. Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR. P. O.. Forest Citv, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. 0., Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošaljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607. For««* City, Fa.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
S tem naznanjava vsem rojakom iz Brooklyn a in New Yorka. kakor tud1 bratom Hrvatom, da sva otvorila najino na novo urejeno
KROJAŠKO DELAVNICO,
in sicer na spodaj označeni ee?ti.
Naročila na nove obleke izvršujeva natančno po meri. ceno in točno. Jemljeva tudi obleke v popravo. Za obilna naroči'a se toplo priporočata
ČUFER & PODGORNIK,
139 Stagge St.. H. Flooi Brooklyn, N. Y.
(17-3 17-4 v2d)
Važno za iste,
kteri nameravajo v kratkem potovati v staro domovino.
Poštni parr.ik
POTSDAM
odpluje dne 19. aprila ob 10. uri doP'> ludne iz New Yorka v Rotterdam,
Francoski brzoparnik LA SAVOIE
odpluje dne 20. apr'Ia ob 10. uri dopo-ludne iz New Yorka v Havre.
Nemški parni): na dva vijaka MOLTKE odpluje dne 20. apr la ob 10 uri dopo ludne iz New "iorka v Hamburg.
Krasni poštni parnik
VADERLAND
odpluje dne 22. aprila ob 10:30 uri do-poludne iz New Yorka v Antwerpen.
Nemški parnik na dva vijaka NECKAR odpluje dne 25. aprila ob 10 uri dopo-ludne iz New Yorka v Bremen.
Francoski parnik
LA BRETAGNE
odpluje dne 27. aprila ob 10. uri dopo-ludne :z New Yorka v Havre.
Veliki poštni parnik
NOORDAM odpluje dne 26. aprila ob 10. uri dopo ludne iz New Yorka v Rotterdam.
Nemški brzoparnik
DEUTSCHLAND
odpluje dne 27. aprila ob 12. uri opo-ludne iz New Yorka v Hamburg.
Krasni poštni parnik
KROONLAND odpluje dne 29. aprila ob 10:30 uri do-poludne iz New Yorka v Antwerpen.
Brzoparnik
KRONPRINZ WILHELM
odpluje dne 2. maja ob 5. uri zjutraj ix New Yorka v Bremen.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe 7 New York, pričakuje ga naš vslužbenee na postaji, dovede k nam v pisjirr o in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po štev. 3795 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega vsluibenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, kteri niso zmožni angležkega jezika, izogniti oderuha, isi sleparjev s New Yorku.
Vožnje listke za naveden* pa mike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnib družb.
FRANK 1AXSKR, 109 Greenwich Street, New York City.
Oko si namenjen
ženo. otroke
ali pa
sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER. 109 Greenwich St, New York, N. Y„ ker tu bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Fr. Sakser je priznani zastoj nik vseh imenitnih, paro
Skušnja uči!
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO GRENKO VINO
po najboljšem navodilu, iz najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, iz finega, naravnega vina.
Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike.
V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS, 324 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo.
SLIVOVICA!
POZOR! Redka priložnost za salonerje.
Na splošno željo Slovencev in Hrvatov sem kupil
25 "V^taG-01T0T7'
najfinejših češpelj v Floridi in dal žgati slivovko po avstrijskem načinu.
Izborno pijačo razpečavam:
Prosto posodo, prosto postavljeno na kolodvoru
v Reading«, Ta. gal....................................$3.40
V steklenicah po £ gal., 12 steklenic skupaj________.$11.00
6 steklenic.............................................$s.75
Vzorci po vsej Ameriki z prvo pošto in zastonj.
Ne pijte mešanice od whiskey a, temveč zahtevajte ovsod zdravo pijačo
SLIVOVKO
Pazite na znamko steklenice, da je prava. Pišite takoj na naslov:
JAS. W. WERTZ,
33Q Reran Street, Reading, S=>a„
Opomba s Xa željo priobčimo vse salcone v Ameriki, kjer se toči naša pristna slivovka.
BIČ VEČ BOLEZRU,
P 9
<7f l
hi tf
* 1 c 1
y i u 1 i i i i li
KE KRONIČNIH! New Yorku.
Dragi gosp. doktor iz Universal Medical instituta v New Ycrku.
Srčno se Vam zahvaljuiem za Vaša uspešna zdravila, s kterimi ste ozdravili mojega malega deteta Vi ste otroka ozdraviti popolnoma po jednomesečnem zdravlienii, d >si mu ni mogel nijeden zdravnik več pomagati.
Sprejmite dragi gospod zdravnik, mojo naj iskren i jšo zahvalo. Zajedno Vas pooblaSčam, da prijavite moje pismo v časopisih s sliko mojo in mojega deteta. Zagotavljam Vas da Vas hočem priporočiti vsakemu bolniku, najsi trpi na kterikoli bolezni.
Ostajam vedno udana in hvaležna Ida Rutilsky — 3 — 116 — Dimley Pa.
Dela čudovita ozdravljenja.
Na stotine ozdravljenih. Nobena prevara. Njih spričevala in zahvale so potrjene od javnih notarjev, ter so bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev.
Berite to kar potrjujejo osebe, kterih slike vidite tukaj. Njih imena in naslovi so vsakemu na razpolago.
Od blizu in daleč
možje in žene, mladeniči in stnrčki, dečki in otroci, priznavajo ozdravljenje po zaužitju zdravil tega zavoda. Vspeh tega novega obtiči le v tem, ker ima svoj poseben zdravniški zbor raznih specialistov za vsaktero sledečih bolezni: Kavma-tizem, srčne hibe, nalezljive bolezni, kožne bolezni, očesne, ušesne bolezni, bolezni v nosu, grlu in prsih. Ako zgubljate lase, če vas boli želodec, dalje, za spolske bolezni, za hemeroide, odrvenenje kakega uda, kapljavico, sifilis, im-potenco, neredno mesečno čiščenje, krvnein trebušne bolezni,oslabelost telesa in vsakojake druge bolezni.
Universal Medical Institute New York
Jaz spodaj podpisani potrjujem stem drage volje, da sem več mesecev trpel na slabostih, vednemu glavobolu in otrpne-nju križa, tako, da mi je bilo ži\Ijenje neprestano trpljenje. L)anes pa sem hvala Bogu pnpolnoma zdrav po jednomesečnem uživanju zdravil, kteie sem prejel oa Universal Medical Instituta.
Jaz dam s tem spričevalo — kot dokaz moje udanosti in visokega spoštovanja zdravniške vede imenovanega zavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo z mojo sliko po časopisih.
V znak zahvale srčno udani Frank Tulliovič, — Springfield Ave, Grantford., N. Y.
To spričevalo je bilo podpisano v mojei prisotnosti 8. septembra leta 1902. Nikola Grill, Notary Public, 99Grand St.
Za vsakovrstno bolezen poseben zdravnik!
Za vsaoega bolnika se posvetuje cel zdravniški zbor zdravnikov, osobito se pa ravnajo po nasvetu dotičnega zdravnika specialista.
To Vam dokazuje in jamči ozdravljenje ker Tam dotični specialist predpiše ravno ista zdravila, ktera je vže preje stoterim bolnikom jednake vrste poslal z dobrim vspehom.
Če imate priliko, posetite nas v Ne^v Torku osebno ter poskusite za enkrat zdravljenje s pomočjo našega imenitnega patent, električnega stroja „Statie". Ta stroj učinja izvrstno in zdravi: rev-matizem, gobe, nervoziteto, impotenco, ter oslabelost organizma.
Ne izgubljajte Časa po nepotrebnem.
Ako bivate daleč, naj si bode tu ali tam, pišite to v svojem jeziku; opišite kar najbolj natančno Tašo bolezen in mi Tam pošljemo zdra-vila po ^Express" in z vsemi določili in nasveti v vsakteri vkraj Združenih držav, Meksike in Kanade.
Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ker ona Tam donašajo srečo in blagostanje k Tašej družini.
ZAUPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEDNAKA PRILIKA ZA OZDRAVLJENJE VAŠE BOLEZNI V KRATKEM ČASU.
NASLOV:
Universal Medical Institute,
30 W.	Street, New York:, t>lizu Broadway.
USAD NE URE: Vsak dan od 10. do 1. are pop., Ur od 2. do 6 -ore pop. Ob torkih in sobotah od 2. ure dop. do 5. ure pop., in od7. do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah od 10. ure dop. do 1. ure pop.


mam
fflCT Ketol Jeflnota.
Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
AVSTRIJSKO DRUŠTVO
V NEW YORKU, ' ^ 31—33 Broadway, 4 floor.
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN. P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK. P. O. Box 138, Federal, Pa.
I. tajnik: JURIJ L. EROZ1CH, Ely. Minn. IT. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Elagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Eox 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O. IVAN GERM. 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR. 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4821 Blackberry Alley, Pittsbnrg, Pa. JOSIP SKALA. P. O. Box 1056, Ely, Minn.
r> n.M.i -P bV. . I . - :jnt! na I. tajnika: GEORGE L. BRO-ZICH. KLY. MINK.. p.> ojem zastopniku in nobenem drugem.
De	|.	-c ::aj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE, P. O.
BOX 105. ELY, MINN., in po svojem za-topniku.
• -
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
Daje nasvete na infor- ^ $ macije, posreduje brez- «
i*
plačno službe, ter deli v potrebnih slučajih podpore.
Pisarna odprta: od 9. ore rjutraj do 5. ure popoludne »»• vxcmSi nedelj in praznikov.
STAJERSKE NOVICE.
Avstrijski orožniki, menda celjske orožniške posadke, so peli nedavno na
celjskem kolodvoru nemško himno: ' * Ileil dir im Siegeskranz'Kaj bi se zgodilo s slovenskim orožnikom, ki bi se drznil peti rusko himno.
Umrl je v Mariboru notar, dr. Anton Reidinger. Potemtakem ima Maribor le še jednega notarja, in sicer Slovenca.
Ustrelil se je v Mariboru 211etni trgovski pomočnik Emil Muehmler.
Vojak-begun goljuf V garnizij-skem zaporu v Gradcu se nahaja neki Simon Kropčič z Dolenjskega, ki je od topn i carskega polka pobegnil in se klatil po Koroškem, Štajerskem in Kranjskem civilno preoblečen. Med potjo je po raznih gostilnah prodajal goldin-ure in medene prstane za zlate ter na ta način goljufal stranke. Pri-; na. da je to delal tudi v Ljubljani.
Smrt v Savinji. Nedavno je utonil v Sa vi nji i» 1 Mozirjem posestnik '!n "t iz B>»čne. Prišel je pod splav
KOROŠKE NOVICE.
Skozi okno je skočil iz dn-jega - rt I-2. . >| ri i • h *- !n 12. uri po
- - . i - k " i ima!««. se še ne
PRIMORSKE NOVICE.
Umrla je v Trs- i dne 1. aj»rila Zi-
stila veliko premoženje, vredno okoluj n. i;.«>n kr< n. Od tega premoženja -•»••■ ki. pr:ja'.'.-!ji in slažinčad ■ <».«"• I ]:!■••::. 47.« no krou je darovala
'"■•'•ro.b-Se nav ;z zneska čez 1o0.(>m0 >e pa vstanovi ustanova za tr-• žaške dijake kakega vseučilišča ali 1tehnične vis<.ke šole.
Izpred porotnega sodišča v Trstu, j L>ne .'i. aprila je stal pred tržaškimi ( '.mtniki kmet Avguštin Kavčič, obtožen. da je svojo taščo vrgel v vodnjak. kj- r je vionila. da je svojemu ta-jstu grozil z nevarnim pretenjem in da je dva zajca v zanjko vjel. Ker so porotniki pritrdili vsem stavljenim, za ^ obtoženca neugodnim vprašanjem, je; bil obsojen na osem let težke ječe, poostrene vsako četrtletje s j>ostom.
Napad. Dne 3. aprila so našli ob potu iz Zaul v Trst na neki stranski poti s krvjo oblito žensko ki je imela .dobrih 20 let in izgledala kot delavka. Poklicani zdravnik jo je dal prepeljati v bolnišnico, kjer so ji dali prvo pomoč in jo spravili k zavesti. Povedala je, da se piše Ana Zupin, da je šla s svojo prijateljico Aneto v Zaule na sprehod, kdo pa da jo je napadel, ne ve. Zdravniki so konštatirali prebito črepinjo. Tržaška policija je napadalca že dobila. Isti je ljubček Zupinove, Ferdinand Viezolli, ki trdi, da ga je dekle z ljubeznijo vedno nadlegovalo, on pa da o tem ni hotel ničesar vedeti. Svoje dejanje je priznal.
Porotno sodišče v Rovinjn je obsodilo na smrt na vešalih štiri kmetovalce iz Baderne pri Poreču in sicer zaradi hudodelstva umora. Obsojeni so bili 251etni Anton Stifanič* 30 letni Martin Tidič, 451etni Tomaž Radovan in 281etni Matevž Radovan.
Samomor. V Trstu se je zastrupila 541etna beračica Svetka Framalieo s karbolno kislino. Vzrok samomoru je beda.
Poneverjenje pri avstrijskem Lloy-
du. Pri pokojninskem fondu, ki se posebej upravlja, so prišli na sled velikemu poneverjenju, ki se je godilo že več let. Vsa poneverjena svota še ni dognana, ter se revizija nadaljuje, a konštatovan je že primanjkljaj 200,-000 kron. Del poneverjene svote bode baje pokril funkcijonar, ki je za upravo odgovoren.
Vohunstvo v Trstu. V zadnjih letih je iredenta privabila na tisoče Italijanov iz kraljevine v Trst. Ne samo, da so ti pritepenci Slovencem in sploh domačinom odjedli kruh ter zavzemajo najboljša mesta, podprli protina-ravno gospodstvo iredentovske klike; kti pritepenci so tudi italijanski vohu-
SLOVENCI IN SLOVENKE! Spominjajte se ob raznih prilikah naše prekorislne družbe sv. Cirila in Metoda v LjuMjani! Mal položi dar domu na oltar!	(v d)
ROJAKOM
priporočamo našega zastopnika Mr JANKO PLEŠKOTA, ki se mudi se daj na potovanju ter bode obiskal cenjene somišeljnike in naročnike po vseh večjih krajih Zjedinjenih držav. Dotičnik je pri nas že več let vsluž-ben ter ima pravico pobirati naročnino za list, sprejemati naročila za knjige, oglase in drugo.
Upravništvo "Glasa Naroda"
Kje je IVAN REMICH? Pred letom dni bival je v Belaire, Ohio. Za njegov naslov bi rad . vedel: JOSIP SKEDELJ, Box 109, Rices Landing, Pa.	(17-1S—4)
Kj« so IVAN PREŠEREN, doma iz Turjaka, POLDE SUHADOLNIK, doma iz Vrhnike, KAROL ŠMALC doma iz Ribnice, PETER SKORJA, doma blizu Hrvatskega, IV. BE-DENČIČ, doma iz Šmarja na Dolenjskem. Prosim rojake za njih naslove. JOHN FERBEŠAR, 629 So. Santa Fe Avenue, Pusblo, Colo.
(15-21—4)
VABILO NA NAROČBO!
Prvo četrtletje je minolo in prosimo vse one gg. naročnike, kterim je naročnina potekla, da jo blagovole kmalu poravnati.
"GLAS NARODA", sedaj NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK, velja za četrt leta
75 centov
ter je NAJCENEJŠI SLOVENSKI LIST. Naročnino je plačati vnaprej.
Sedaj smo pridobili zopet novo moč, da postane list tem zanimivejši.
"GLAS NARODA" gotovo donaša obilo gradiva in vedno skušamo zadovoljiti naš^e cenj naročnike; vsem pa nikakor ne moremo vstreči. Ako dobim vedno več podpore, se bode list še razširil, ker vedno "naprej" je naše geslo.
Upravništvo „G!as Naroda".
MALA OZNANILA.
Važno za one, kteri iščejo po Amo-ri'ki svoje sorodnike, prijatelje ii> znance; za gospodarje, ki iščejo de lavskih močij azuiLi slo"c?\. ali za one, ki iščejo službe; ue prezrite dat malega oznanila v naš list, ako mat. kaj na prjdaj, želite kaj kupiti i t ■ 2 NaŠi oglasi imajo vedno ugoden uspeh.
Ona za enkratno uvrščenje, ogl?.s ne obsega več kot 7 vrst, 2-5c.. za 4 k rat no 75c
Ce oD-ega oglas nad 7 vrst. pa t ■eduo uvrščen j o 40e. in za 4kratn. •f 1.25.
Računa naj se povprečno po G be >ed na jed no vrsto.
S\i.;a naj se pošlje z .--lasom na prej. la <:cer v poštnih znamkah a po Postal M ,n"y Order.
Zj trgovce, obrtnike, sai< onerje it.1 »osebna p:ii:k:t in posebne cene!
W	NARAVNA	/S
§ KALIFORNIJSKA VINA J
ar SA PRODAJ.
K	Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
J^A	galon s posodo vred. Js^
JSj	Dobro belo ^ ino od 60 do 70 ct. Jg> galon s posodo vred. ^jf
W Izvrstaa tropa\ica od $250 do $3 fji Si	galon s posodo vred.
W Manj nego lO galon naj
nihče ne naroča, ker manje ko- /m Mfi ličine ne morem razpošiljati. Jj^ /fH Zajedno z naročilom naj gg. na-
ročniki dopošljejo denar,"oziro- SP Jfif ma Money Order. Mh Spoštovanjem
Sf Nik. Radovich, v*
594 Vermont St., Saa Francisco, CaL fsL
zaslužene denarje je najbolje sigurno doma
poslati in to ti preskrbi 109 Gr"ttwK* Sttcc'-
Težko
VABILO
na velikonočno veselico in plesno zabavo, ktero priredi kiai.ji.ko slovensko podporno cfužtvo sv Alojzija št.: 3G v Conemauga. Pa., v ponedeljek dne 24. aprila 1905 v - ojt družtveni dvorani med pi\o in*l-.igo cesto.
Začetek točno ob 6. ari zvečer. — Vstopnina $1 Pivo prosto. Came proste vstopnine.
Xa obilen oWsk vabi vse cenjene ro jake, rojakinje in vna bližnji-dr :?tva	Odbor.
(17 20—4)
Kje je najbolj varno naložen denar1 : : : :
119» St. Clair St., Cleveland, O.
Hranilnih ulog je:
18,147.856 kron 60 vin.
Kezervnega zaklada je; 011,000 kron,
Mestna hranilnica ljubljanska
j© največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod
te vrsto po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po Ar odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti spet obresti ni-so. Reatiii davek za vlagatelje plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Ni ga zavoda, kteri b? se v tem oziru mogel meriti s hranilnico. Za varnost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tako velika in za večne čase zagotovljena, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovan-3 cev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica PUPILARNO varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! pazite torai, kadar pošiljate v potu svojega obraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate na nas. MKSTNA K i< A N" ILNICA LJUBLJANSKA vam ne obeta zlatih gradov v zraku, ampak vam daje trdno vam ■ i vaš denar, da ste Ij'nko mirni in brez vse skrbi.
Letos v jeseni preseli se -'-iv hranilnica, ij ubijunska v .svojo	cuio zidano palačo v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v ZjeJin^nlh državni j.* it več let naš rojak gosp.
JOQ Gr^nwich išt.,	l ^	^ ^ ^ ITT« Saint Clnir St.
"^vv ^	^ i cii IK	I 3 CLEVELAND, O.
P n poroča rojakom «rvoj» irvr«tBt VXWA. kxera v taio^rti MdJcrilju-j»jo vsa druga ameriška vina.
Kadeče via« (C«cord) prcMlajair po galoso; belo vino (Catawba? p« 78c galoaa.
NAJMANJŠE NASOČILO ZA VJNC JE b% GALON.
EEXKJEVEC, m kterega sohi Izd portiral brinje iz Kracjake^a, velja li steklenic |15.09. Briujevec je n%jbolj# vrste, ker je žgano na trti način, ka NASOOBAM JE PRILOŽITI DENAi Sa eUla naročala ae pci^oro^i
JOHN KRAKER
1199 St Clair St. Cleveland, O.

JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, fl
vodi iz Pueblo na v»e kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti ▼ New York in sicer na i»tej poBtaji. Vožnja do New Yorka traja manj »ee« tii dni; prihod v New York po (Lune. Oglasite to pii ••
C. M. C0X.	3. C. POST,
Au't Ticket Axm£,	City Ticket A(est
313 IV. Main St., Puoblo, Colo.
Poeorl Po želji potnikov bodemo brrojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku teca lista, eegar t službene« Vas pričaka potem pri prihodu ▼ New York m kolodvora-
* Čast mi je naznaniti slavnemu m občinstvu v Chicagi, 111., kakor 5? tudi Slovencem po Z jed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 S. Center Ave., Chicago, m.,
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kcgligče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bo-dem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča • Mohor Mladl£a 617 So. Center Ave., Chicago, 111.
p*^ y\ i E piIO isKI P Pp--^
r\ H L- A „	J	' Ig i ^	L -
i Uu li L :	Ofc^iU
SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS.
Knjiga jo napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak jj rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo i njegovo življenje.
j Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem j o čutiliii,^ o človeški naravi aii temperamentu, premembi podnebja, hrani iu spolnem životu moža ali ! žene. V drugem poglavju točno opisuje vzroke, razviiek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi I tajnih spolnih bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in najradikalneje ozdraviti.
Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini.
Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa, kakor tudi o tajnih spolnih organih.
Sto li zdravi ali l>olxii pišite po to knjigo ! Ako ste i
bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite.
, z«to dolžni veliko hvalo PTJOFESOliJU COLLI^SU ker je to koristno knji-o napisal in to tem več ker je tudi preskrbel da se:
SO tisoe lili fig- zastonj razdeli med nas narod, po
celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onih 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj.
Edino Profesor Oollinsii. je bilo mogoče napisati tako sijajno m koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana.
Berite knjigo pazljivo in bodete sprevideli kako zamorete v slueaju bolezni najhitreje zadobi nazaj prvotno ZDRAVJE.
Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov*
Dr. E. C. COLLINS,
MEniCAL INSTITUTE,
140 W. 34th Street,	NEW YORK, N. Y.
POZOR! Rojake, kateri so knjig© že naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo
da
so mogli toliko časa čakali za nje, kajli nam ni bilo mogoče poprej postreči ker so kinige g še le sedaj gotove.	3	"

- H§i
aftai^Ji, J ■

DnOBNOSTI
—o-
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 2. aprila se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko I.'IO Slovencev. 320 Hrvatov, 100 Grkov in 00 Črnogorcev.
Obstreljen. Z gorenjskim vlakom so danes pripeljali v Ljubljano nekega Antona Barbovic-a, ki ga je gostil-nii-ar Tr<>jer v Bohinjski Beli obstrelil.
Vročo ljubezen sta imela v neki gostilni na IJimski cesti v Ljubljani do natakarice čevljarski pomočnik Ivan Lobes in hlapec Mihael Jošt. Ker se nista mogla zlepa dogovoriti, čegava bo, je odločil nož. Jošt se je bil namreč t;i!:<> razsrdil, da je Lebesa sunil v desno roko dvakrat z nožem in ga telesno !">>k<>doval. ' * Za ro<"-en'' bode pri
Pob nji in nesreče v Hmšici na Gorenjskem. !)•«• 2. :\jirila po;.oludne so s. v jI; - i 'li r: . I seljoj Mare-
d' -i. • 1 k*»-ri? i je bil St-ian Jo-J - ♦	j
vt."k it. viaka v Rscjem 1 .a pec) in
sUkan v družbi dveb žensk. Bil je delavec in je imel vožnji listek do Jese-
Izpred sodišča. Kazenske razprave pri lj .• - •!! -"o/elneni sodišču. —' Delav. i:: »dinar Janez Orešek je vi družbi dv«-b tovarišev zapusti vsi Bo-| benčkovo gi»tiluo iskal pretepa. Kri-, < al je po cesti '' anf" in brez jx>voda napad.-I Valentina Zorm^na. Prišel je !«>!• ::. v K<<ršičevo gostilno, kjer je to-j varnimi delavec Frane Furlan igral' na harmoniko. Tu je začel zabavljati in razgrajati, zato ga je hotel Furlan pomiriti, a v zahvalo je dobil vrez-nino na levih podlehtih. Obsojen je bil na 3 mesece zapora. — Jožefa Skan-der. delavčeva žena v Ljubljani, je kot bivša hišna izmaknila Ferdo Ivu-merju, gostilničarju v Kranju, več perila. vrednega 13 K 20 vin., Dragotinu Hribarju za časa njegovega bivanja v Celju 10 K gotovine. Mariji Tllanin-ger v < 'elju ]>erila za 2-5 K 00 vin., tašči kolodvorskega gostilničarja v Mariboru obleke za 07 K 40 vin., Leopol-dini Mauser v Ljubljani odejo, čokolado, kave in sladkorja za 25 K. Obsojena je bila na 3 mesece težke ječe. —-Anton Petrič iz Drage je na Hrušici v svoji sobi razbijal po sosednjih durih s tuneljsko svetilko in sekiro. Ko je pa Anton Svegelj odprl duri, da bi ga pomiril, ga je udaril z svetiljko po roki; pa tudi Svegeljeva žena je dobila udarec z sekiro, ne da bi jo bil nevarno poškodoval. Povod Petričeve razburjenosti je bila prejšnja rabuka v Majčnikovi gostilni, kjer so ga nekaj pretepli radi razgrajanja. V njegovi družbi je bil tudi Svegelj, in tega je dolžil obdolženec, da ga je udaril. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe. — Anton Kocijančič, hlapec iz Dobrunj, je j»oleg sebe na vozu sedečo devet let staro deklico, da bi ugodil svoji pohotnosti, napeljeval k nečistemu dejanju. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe. — Delavec France Dolničar iz odutika je bil jezen na Janeza Seliškarja zaradi neke svatbe, pri kateri je bil prej imenovani prireditelj, in ni obdolženca vabil, čeravno je bil z nevesto v sorodu. Maščeval se je s tem, da ga je sunil z nožem v levo pleče. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. — Albin Dolšak, delavec v Litiji, se je spri v Oblakovi gostilni s Francetom Resnikom. Vnel ste je pretep, pri kterem je Dolšak z nožem ranil Resnika, Franceta Ruparja, in Ja- , neza Bizovičarja. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe.	v
ni. V Trstu je v raznih službah in celo na magistratu vsega skupaj nad sto reservnih častnikov italijanske armade ki se .pred očmi c. kr. oblastev ba-vijo 7. vohunstvom, ne da bi jih kedo le količkaj pri tem motil. Ta invazija italijanskih oficirjev priča najbolje, da c. kr. oblastva v Trstu niso kos svoji nalogi in da bi jih morala država vse spoditi iz službe, če bi hotela za-j varovati svoje interese.
HRVATSKE NOVICE.
; . .Tovarna vžigalic v Dolcu pri Travniku v Bosni je dne 29. m. m. zgorela. Tovarna je bila zavarovana za 120.000 kron, škode pa je 100,000 K. Ta tovarna je preje proizvajala vžigalice za društvo 1' Prosvjeta
Pokončno pisavo, ki je bila doslej uvedena v hrvatskih ljudskih šolah, je naučna uprava zopet odpravila, ker ni vspela. Obenem je založila hrvatska vlada samo enot ne pisanke in risanke, kterih čisti donesek pripade zakladu za podporo revnih občin, ki si hočejo ustanoviti novo šolo.
Pevsko društvo "Sloboda" v Zagrebu slavi letos svojo desetletnico. Društveni odbor je sklenil, da bode društvo priredilo v proslavo svojega jubileja letos poleti veliko slavnost, na ktero se bodo pozvala vsa hrvatska in slovenska pevska društva.
BALKANSKE NOVICE.
Zbližanje Bolgarije s Srbijo. — Ca-
rigrajski dopisnik £< Peterburških Vje-domosti" prinaša zanimive podrobnosti o položaju v Maeedoniji. — Turški policiji se je nedavno j »osrečilo konfisciral: c-el kup macedonskih pro-kla?-aeij. ki -<> bile namenjene Srbom. 1» daj so b .Jgarski vstaši vedno ta-ili. .:a je v Ma<->-do:iiji kaj srbskih krajev • - • -t- pri tem «. !■■ j«-luže-v;_ i -	v T< h zadii.ilii pr>'k!a-
:st ; i j«»ziv!j:! -rb-ke rodolju-l>e ..a	t »»»j zoper Turke.
1	• ■ ;ki	pri nekem
: nmcH-jenem bolgarskem četniku pi-. : <!okaaa(§e wream ba^anlcA ma--k:ii \>i:.šfv z Srbi. !-:•» pismo t-:'i'-a •• te".. <:a je srbski diplomatiški aut :.t v Sredeu. Sinih-, predlagal sle-•- i . ■!!:]•!• Srbija na j se odpove Tvi pravu-aMi do Maeedonije. če je r- a v«-!j'ia pre]>ustiti Sta-«'•» Si'i ■._•} Srb »m. Tudi druga zname-i..ia kažejo r.n to. da je zginilo nasprot--tv.. n:- 1 Srbi in Bolgari in da hoče o'!-lej tudi Srbija igrati aktivno ulogo. '.'eneralni inšpektor maeedonski jw)ši-Ija svoji vladi vznemirljiva jjoročila, ki govorijo o možnosti skupne akcije srb>kih in bolgarskih vstašev.
— Arnauti se od novega leta živahno gibljejo. Upirajo se reformam ter |M>d to pretvezo mučijo narod, ki je brez vsega varstva. Dne 7. t. m. je bilo v Peči zbranih do 2000 Arnautov Kakor vedno, tudi sedaj previdno pri-krivajo .svoje sklepe. Po zborovanju .so šli v •' mutesariflukk načelniku, ; ter mu naznanili, da ga ubijejo, ako ne zapusti Peč.
Mutesarif se je prestrašil, ker dobro ve' da se Arnauti ne plašijo. Okoli saraja (konaka) je postavil močno število vojakov s topovi. Vso zgradbo je prevstrojil v pravo trdnjavo. Ali je sploh kje mogoče, da se načelnik vojaške in civilne oblasti utrdi v mestu proti zlikovcem 1
Ako pa to stori načelnik oblasti, more se misliti, v kakih razmerah je narod brez varstva nasproti divjim Arnautom.
Toliko je pa gotovo, da Arnauti ne-čejo slišati o reformah, o srbskih orožnikih, sodiščih, davkih itd. Vodji Ar-navtov sta Sulejman Batiša in Sulja.
Nekaj dnij pozneje so Arnauti zborovali v Drenici, kjer je bilo zbranih G00 oboroženih mož. Odtod so šli v Vučitrn, kjer so odločno zahtevali od kajmakama, da jih oprosti vseh davščin. Izročili so mu tudi arzoval (izjavo), da se hočejo z orožjem boriti proti reformam. To so brzojavili tudi Sakin paši v Skoplje.
Da Arnaute malo potolažijo, so srbski orožniki dobili povelje, naj ne hodijo na ulico, da jih Arnauti ne pobijejo. Tudi davkov več ne zahtevajo od Arnautov. — Turčija sedaj skrivaj podpira gibanje Arnautov in se izgovarja, da ne more izvršiti reform.
POZOR!
Rojakom Slovencem in bratom Hx v atom •« priporočam najtopleje tej naznanjam, da prodajam razno rata* parobrodn« lirtk«, menjavam nove« ter odpošiljam denarja ▼ staro domo rimo.
Poetrožba solidna in po it ena. Z veleopoitoranjem
BOŽO GOJZOVIC
5SS OhMteot ft, JOHHSTOW1T, PA.
Žalost in veselje.
-o-
Spisal Andrejčkov Jože.
(Dalje.)
D->l«v> sta se pri<"-knla. pa man lanr ni hotel nie oili?njati. Slednji«** se mu je že preveč zde'o in ukazal jo Aleša zapreti v temno sobo. Skozi majhne limeo je videl cd ondot Aleš kako so še veilno fr kazovale radovedne plave tolovajske izza flota, v vas pn ne vendar nihče ni upa1. — Aleš ic bil zelo utrujen; k malo je sla<lko zaspal. kar bi *-do drnsri gotovo ne bil
stonl v njegovih okoliščinah.
Drugo jutro j.ride v ieeo služabnik ter pr nese v skledi nekaj slabih jedi in kozarec vode, potem pa zopet zapre duri ter odide. — Aleš je že težko čakal poldneva, kajti takrat je upal. da ga pokliče mandarin zopet k sebi, ter mu naznani, kaj prav za prav z njim namerja. Ties se ni motil. Opoldne pride ponj r,lužabnik ter ira pelje v veliko sobano, kjer <ra je čakal mandarin.
"Poizvedel sem*', prične ta. "da si li hudodelec, ki si ušel iz sužnosti po'tenetra kupca Tiun-Lina in na begu jednega nje"" vi h hlapcev skoraj do smrti pobil. J.iz se nt'-em zameriti Tinn-Linu, ki ie moj j rijatelj. zato-rai te bodem jutri veče * mu zopet izroči]."
' Kai m.i kv 5«iŠ?*' ; ravi Aleš ves zavzet. "Tmn-T.in je {»Šten kupec? Ropar je in še zelo nesramen, in ako je t.-oj prijatelj, si tudi •• z njim vred m llopri dne/ te- ne za ' #a opravljaš -du^bo vašega nebeškega veličanstva.*) Jaz pa ne irrem nazaj, raji takoj tukaj porinem, r^eem pa. da se ti bode dobro vtepalo vse to. kajti mnii prijatelji bodo se gotoro maščevali zaradi rr.ene. in "e se ti kaj ne-ljub«tra pripoLi prpi.ši -nm sebi."
Mandarina so te besede nekoliko opHšile zla.:: i pa Ab;ova srčnost. Nekaj časa premišjuje. ^>tem pa pravi: "A'ko <i re« pišfen čovek. storil ti bo<lem dobroto — jutri prideš prel sodbo. In kar se bode t .m določilo, to bode, ne moreni pomagati
"Že prav", odvrne Aleš. "samo prosim te, da ni daš čednej^o sobo in boljših jedi. ne to d-.nes." To je pomagalo. Aleš je tako., prišel v čed-n-jšo sob... kjer je bila tudi p.,<felj — v prejšnjej hi'; je	kup trnjile
slame. — in" je dobil tečnih jedi —i Te,ko je prič-ik--»val drur-i dne ko bod»- priSd pret, sodb . Željen te bili vrl*t\ kako k tajski >.» ; rki radar pa m _■, z.-!.. lemtrjaJe mi-j
ako b. de r.h-ral na.aj med to!o-|
v«;	i .	...	v
Aaj . Mrzel p.. -emu .1 c I p<> če-h« n strpna -,,rt ,,	hi]a živo
Pride jutro, duri «=e odpro in sin žabnik pelje ga v «od»:š :co. Ondi je
Bedeli pri d-.l-ej mizi in /. kali obravnave. Aleš se o?.re po .j h in knko sel zavzame, kovidi med luiki tudi Ti-j un-Lina. N h >te so -e .ni	neko-
daj ni več pomočka. Pa vendar se' o i *i ( tor ni«»/!x<» >t«ii*i *»»'/■ •»* i preobračal jedca -o.lnik .v velike poh-| panirja. - « Ne,;-trajno, t in predrzno^ pri teh !	.,j.eč opravi".! muh si Aleš. .j bod kar hoče. ne Ul] ini n . "
So.lba je -XV .7 .o dolg trpela > w | nat»nko so izprašali A.eša, ki j m je zdaj dvoumno zdaj zbadljivo od-o-1 \arial, da >.. se sodxuki zelo jezili,j zlasti pa man lam. — Aleš je morali v.-s čas -tati pri miz . med :n, ko so drmri sedeli. On pa prime jednejra zraven -ebe seo.čeira senika za pod-! pazduho, pomakne ga .-.Iran ter sam sede na stol. Vri so >e začudeno pogledali in maja*: z glavami, rekel pa j nobeden ni nč: videti je bilo, daj imajo vendar nekoliko strahu pred tem predrznim čovokom. — Aleš je nio/ko sedel, sodniku pa so morali prinesti drugi :toI. ker >i ni upal s! sedeža pregnati svojega nepovablje-nega gosta.
Sodba je bila .sklenjena in sporočilo se je Aleše, da morr- nazaj k Ti-1 un-Linu, kteremu je »šel. Hranil se je na vso moč t-jr je rekel, da raji tako] umrje. neg-, bi Še k-daj šel k neusmiljenemu roparju. Njegova grozeča postava je r,»likanj . plašila sodnike. da se ga nc o upali dotakn'ti takoj v >odnici. Mandarin in tolovajski poglavar p teptata si t'!l0 nekaj na uho, potem pa odpeljejo Aleša zopet v ječo.
Tu jame na v e kraje premišljevati, kaj neki pra* za pni nameravajo z nj;m. Sl šal jo že večkrat o kitajskih skrivnih sodbah, ki m j * .-ik t ere ga na glo k smrti obhodi jo, b li si kriv ali ne, po. ebno ako se nadejajo denarja pri njem. Nemaia se t di njemu ne bo le nič bolje -rodilo. Mandarin bi ga bil morda osvobodil, pa imel je velik strah pral morskim roparjem Tiun-Linom. Kitajska policija tudi dosti ne pazi na te krvoločnike, bodi si da se jih boji ter je zadovoljita, da jo le v mi**u puste, ali pa ker "ej donaša do-«=t dobička. Mn. gokrat sc deželni poglavarji sami v _;vezi l loparji ter jih še nalašč liujskajo nad Evropejce. — Kitajci so spi »h potuh' jenci, kterim ni r.ič upati, pesebno pa so nezaupljivi proti vnanjim ljudstvom, zato so si evropejske viade tolino prizadejale, predno so pr lii v ui hovo deželo.
*) Kitajci imenujejo svojega cesarja "nebeškega sina" po svojej pa-ganakej veri.
Z-iamenje, da Kitajci ':e trpe ptujih ljudstev, so nCTrnanske ograje, s kte-rimi so deželo xmeli zaprto več stole-t j Na suhem so obzidali deželo s strašnim zidovjem, ki jt 340 milj dolgo v morji pa so razpeli močne verige, da se nobi :,a ladije ni mogla bli-deželi. irku časa pa jim je turi di ta zaporica malo pomagala: zidovje u je yazpadlo, ki f-.e spl.V-, ni več dosti ,a koristilo zoper nove iznajdbe, verige O so raztrgale angležke in druge la-O dije in tatko prio.e h kraju. Uzrok pa.
10	da SO Ki ta jc* ^vojo d..že!o ptujcem a t.tke zapirali, h:l je ta: Oni so že vele lik» poprej znali umetnijo, ktere smo;
mi še le tisoč >l pozneje iznašli. Ta jI ko na primer i*o imeli smodnik ž-1 adavnaj pred nami, kn/ge so tiskal;! k že i red Kristn* -vim r^stvom. in j
11	več enaeega. Tudi svil- : e bi imeli šj ! dolgo, ko ne b. bila sk.ivaj prinesla;
0	dva meniha svikiih jaj*ek v izdolbe-! |. nih palicah iz Kitajskega v na.še de-if žel«. — Oni so hoteli \se umetnosti z ohraniti za-se, pa tud nobenih novih
. iznajdb niso hoteli sprejeti od ptuj-e	zato so Še dandanašnji skoraj ve-
. <lr.i na onej stilni omike, kot so bili pre a tisoč leti. — Delavni so Kitajci. t po-ebno se pečajo s poljedelstvom, to j pi je tudi živa i^treba. l:er je dežela _ napolnjena prebivalcev in s pridelki ^ pri v pičlo izhajajo. Celo na gole ska- ' j le nosijo prst je obsejejo. Zaradi . preob lega ljudstva se večkrat pripeti, . da revni stariši svoje novorojenčke v vodo pomečejo. ra sam^ dekleta, in to , je ondi pop^>lnoma dopuščeno. — Da » pa v tej pove.>;i ne zaidemo predaleč ^ z omerjene >xdi, popustimo popisova-] nje kitajske dežele in lestnosti njenih i . prebivalcev, ter s-e vrnimo k Alešu. | Živo je čutil, v kakej nevarnosti je,
1	in zelo je obžaloval svojo naglost in ^ nepremišljenost, tki mu je nakopala i ž r* toliko preglavic, is č drugače ni
-	mislil, nesro da je ta noč njegova zad- ;
-	nja, da bode moral grozno smrt srto- 1 riti med surovimi ljudmi, daleč, daleč '
i od svojih sta riše v, ki ga gotovo že ; . željno pričakujejo. V +ei stiski spom- i
-	nit se je zoj>ct hesedi starega Petra, ' ! ki mu je tolikrat dejal: "Fant. moli j ■ 1 rad. i>a se i i ni treba ni;esa bati, Bos \. > je mogočneji, nego so ljudje." Po- '
kleknil je na na. vzel svet:nico z vra-' i , tu ter jo poljub val. potem pa jel go- ' , n >'e moliti, da bi ga Ro^ reši! vsaj 1 . iz krvoločnega tolo\.ja. Saj smrti !
se ni ha!. Ie gro,.a ga je bilo. ko se je 1 j domislil, da ga bodo poprej tako grdo;." j mesa ril i. š-j več j>a. Ja bode moral i z i umret: brez zadnje tolažbe sv zakra- F
•	. Mor. Aleš je bil ki"pka slovenska <: lu: !. in trdno se je držal naukov, ki 1
|-ta mu .- li v miad.osti vcepila gospod ■ j fajmo-ter in 1'ctcr. "Si.ro vino, sta- C | ra Vi ra", dejal mu je vedno njegov r j re In c. "to je najboljše, sleparij nam !< ni treba."	u-
Ko je opravil večerr. - mol'tev, bilo ' j iiui ji' takoj ložje ]>ri ^icu, čutil se je i krepkega, kakor še nikdar poprej, i:i i v po poln fin za1.panji, dti ga Bog ne ^ p'oth- zapustil, iegel je k počitku ter, i sladko zaspal.
Po noči ga prehud' nekako pra-!
f .d stjopom. M:rno posluša.
bi h: 1 o ter gleda k\ --ko. pa nič ni J
-n to I razločiti, ker je bila tema. Ono I
■ r.--kar.;e je i;il.« vedno glasneje, kot [
bil n kdo kaj žaga1 — potem pa ! g
it-hne. Aleš je menil. zgoraj mor-1 .
la '■ i . kaj p .. :avlja ir zopet leže.
i hi ti sj ,.;. zdaiei pa p'oskne nekaj i
j >rod njegovo j -teljo ra tla. Aleš po-.
'acre n vidi. da je majhen listič pa-i
|-»ir a. "Kaj bi neki t" bilo?" prev-
darja na \ se kraje, pa . « r ie bila te-I . . i ima. ni mogel citati. VoT mu ni bila'
moč zas]>ati m željno je pričakoval
j jutra. — Komaj se je nekoliko zda-i E
•	'	razgauc list ter jame citati:! h:lo je pisano v laščini-
"Danes oj>old>-c spur/ m ti skozi to I j luknjo nekaj k it risk e obleke. Skrbni i' jo >krij, da jo koo ne vrli. zvečer pa. * ko se popdnoma stemn" bodi priprav-Ijou na beg. o polnoči fklem po-te."
Aleš bi bil veselja zavriskal, ko ne bi ^e bil bal, aa bi s j izdal. "Sam ; I »s -y vedi. kdo je ta prijatelj, ki ve i /.a-me", premišljeval je, "ali pa, ko ;»i Mla kaka zvijača?" -- Zadnja mi- ^ I sel ga jo nek di«.o oplazila. — pa čermi zvijača? saj več se mu ni mogli zg. diti. nego da ga umore, to pa ga je tudi čakalo pri hudem Tiun-Linu. j in morda še slrašneje. Nestrpljivo je I ];r.'v-akoval poldneva, bolj pa veče- j i ra It nekaj ^a je skirvlo; da bi ga ] j Š- po dnevi ne oddali T un-Linu. Pri- ] bliža se poldan di ravno je odšel slu j žabnik. ki mu je prinesel hrano, sedaj j je Vil A'eš že-mirneje, ker mu ni velel j s^btj. Kmaio p i"m se dpre na stro- < pn majhna vot 1. a in skozi prileti na- j ve na culi* a. Aleš jo razveže, ter j najde popolno kitajsko opravo. Skrije I jo za postelj, da bi je kdo ne zapaz i, j p.item pa večera pričakuje, poln naj- i slajših upov. Komaj se je mrak sto- j ril in je zopet odšel služabnik, ki mu j je prinesel večerjo, brž izvleče izza j postelje obleko ter se opravi. Rad bi j *e bil ogledal, ko bi bil imel kako zr- J ealo. kako mu ] »ris tu je kitajska oble- j ka, posebno zavihani čevlji so mu | bili jako všeč; domislil se je lesenih ' eokelj, ki jih jo videl včasih doma ] pri pastirjih.
Nikoli mu niso ure še tako počasi j tekle, kot ta večer. Ni sc ganil od vrat J in vedno je drži- zapah pričakovaje, i kedaj se brxle odmaknil. — Vse je bilo ' mirno že okrog, polnoči je moralo že zdavnaj biti, pa rešiteljV le še ni. A-leš je jel dvom ti. Sedaj zašumi nekaj po mostovža, zapah lahko zaškr-ta in duri se odpro. — "Le brž!" pravi rou trdi glas pred njim stoječega moža tudi v kitajski obleki. —
h Al s se ga prime za ro c a in urno sto-!- pata po dvorišču proti majhnim vra-tom, ktere neznanec tiho odpre in zo-s pet zapre za seboj. — Bila sta na I- prestem. Nebo je bilo jasno, zvezde
-	so migljale in hladni vetrič je šum-i- ljal po drevji. Aleš je zopet dihal
-	prosti zrak.
''mo sta stopata dalje, neznani naprej, Aleš pa za njim. Rad bi ga bil e medpotoma vprašal, kdo je in 'kam ga pelje, ker pa je mož ves čas molčal, si t udi Aleš na upal č^bniti. Prizade-n val si je. da bi ga videl v obraz, ali ~ ;a je imel pokrivalo globoko potisnj*-11 j no na čelo, da Aleš pra^ nič ni mogel i spoznati.
-	1'rišla sta v dolino ic. pred njima se je širilo morje. Ob bregu je stala
. i samotna toča; Alešev opremljevalec ^ . st <; i vanjo in kmalo prideta dva moža | ven. jeden že prileten drugi pa še _ mlad, najbrž »Jegov sii. Vsedejo se j v majhen čoln in brodnika jameta , veslati. — Ko se odmaknejo od griča bolj na piano morje, .apazi Aleš na viš-ni, kjer je oila ona kitajska vas. i ve'iko bučo, ki je o-etila raznih barv.
t " Raj je to?" praša svojega tova-
l ri^.
' Molči!" zavrne ga ta polglasno.
-	"zapazili so najin beg. Kitajci nasta-i vi:* takove svttiinice po gričih, kedar . su .nji ubeže."
, Vesla rja sta rila po *ieči tako obr-njma. da nista videla one svetilnice. Alešev tovariš jima nekaj zamrmra v^ kitajskem jeziku, sti<= » vsakteremuj cekin v roke, in čoln jel se je hitreje j zibati.	I
Dan se je že delal, ko zapazijo vi: daljavi zidovje. "Kanto\!" vzklikne! veselo Alešev tovariš. ' Rešena sva."
Bili so že čisto pri bnrkostaji, ko se i pripodi nagloma za njimi pet velicih čolnov, in ljudjo v njih ;o jeli grozno : kričati in mahati v znamenje, naj na- ; Ša brodnika u.s:avita. T dva res ja- ' me*a zvedavo gledati Aleša in njego- ' vega rešitelja, jxilem p. izpustita ve-sl> ter se ne ganeta nikamor, če ravna ; ju ie ptujec z iepo in <ndo priganja!. Ob-'dva sta spoznala, da so to Kitajci, ki i<- zasledili njun beg- spoznala sta ' j ne r urnost ter hotela sama poprijet.. vesli. ]>a Kitajca nista pustila. Zdajci ! priplava ravno iz bai'kostaje zelo ' ■ kinčana la<li,,a in na njej zavihra 1 an.^ežka zasta.a. Naša dva beguna ' ;:a ri-kata ter mahat, nasproti, oni pa niso vedeli, kaj ho-. ti, mislili so, " da jili pozdravljata, zato so tudi mali:' !' s klobuk' in robci. Sovražniki so c bili za petami, kaj je bi1« storiti? — j Oba dva poakačeta v moije ter plavata j ' pr-. ti angležkej iadiji On: to videvši krenejo proti njima in zdaj sta bila s .•eš«na med veselimi Ang'eži, ki so s° 1 peljali na sprehod. Bii jn je tudi zad-
nja čas, kajti lavno v tem trenotku bile so tudi kitajske ladije na onem kraji.	- •
(Dalje prihodnjič.)
Nad 30 let ^^[Jjg a^^ se je obnašal f Dr. RICHTERJEV M
SVETOVNI, PRENOVLJENI
"SIDRO"
Pain Expeller I
J	kot najboljži lek zoper
, REUMAIIZEM, | POEOSTNICO, PODAGRO itd.
in razne renmatične neprilike.
S A no i 2 Bet. In 5 Oct. T vseh lekarnah I
% F. Ai Richter & Co. A
^flk 215 Pearl Street, New York.
NAZNANILO.
Družtvo sv. Ivana Krstnika št. 37 J. S. K. J. v Clevelando. Ohio, ima . naslednji odbor:
Predsednik: Fran Spelko. 1130 8V Clair St.; podpredsednik: Ivam Poš. 35 Diemer St.; I. tajnik: Ivan A vse j. i 1234 St. Clair St.; IL tajnik: Rudolf j Poš, 4 Kilfoyl St.; blagajnik: Ferdi 'nand Tifold, 86 Munich St.; zastopnik: Josip Perko, 1795 St Clair St | Odborniki: L Fran Krašovec. H. Ka-irol Jarc, HI. Ivan Anzelc. Pregledo-ivalci knjig in računov: Ivan Brodnik. Fran Milavec in Fran Kranj c. Maršal; Miha Pintar; vratar: Fran Milavec; zastavonoša: Ivaa Strekalj; spremljevalca: Ivan Lužar in Josip Zupančič. Družtveni zdravnik: E. J Kehres, St. Clair St., Cor. Wilsor Avenue.
Družtvene seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Union. 1696 St. Clair St.
Naslov za pisma je: Ivan Avsec, 1234 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Vsak novi ud plača pristopnino p j starosti, in sicer: od 18. do 25. lew. $1.00, od 25. do 30, leta $1.50 od 30. do 35. leta $2.00, od 35. do 40. let_ $3.00, od 40. do 45. leta $4.00. Pristop k Jednoti znaša $1 za vsak-o starost
Rojakom v Dollar Bay, Mich., in okolici priporočamo našega zastopnika Mike D. Schnellerja, Eox 201, Dollar Bay, Mich. On je pooblaščen sprejemati naročnino za naš list in naročila za knjige.
Upravmštvo "Glasa Naroda".
CIUNARD LINE
PORINI KI PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN HEW TORKOM.
PARNIM IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0YU ZA ŠETANJE POTNIKOY TRETJEGA RAZREDA
. k ITOSIA Bar
flT ITTniTTi odpluje iz New
jP^g&Jfc MilfuM stJi*
PAHKOHU
ULTONIA, SLAY0NIA in PANNONIA so parnild na dva ri iaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem, kroja in zelo prikladai sa tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam pe mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 Broadway, New York.	126 State St., Boston.
67 Dearborn St., Chicago
NEB1RO« ASTRO MEDICAL CURE
(NEBIROS ASTROLOGIJO ZDRAVLJENJE)
__ _	glavna egipčanska
" Slizš^ vedeževalka Agulia-rept L. Nebiros zdra-.M yi po 11«) vej astro-& logične j medicinskej .	n H* tod i vse lrdezni m
Imenovana daje Mjy vsem onim ki so vne-j:';	sreči nasvete in umi- ,
/f'^.^jl^gl Za zdravila upo-''^"••L^^-^^-^gjsga rablja le razna zelišč-a, ktera dobiva iz Ev-"T	rope, Azije in Egipta
in jihjsamapripravlja.
Obče znano je, da '	—:--— se za m ore s posre-
dovanjem čitanja iz zvezd ali astrologije jako imenitno in edino uspešno zdraviti, radi tega naj se vsak obrne na slavno vedeževalko Nebiros. Vsakdo zve pri njoj njegovo preteklost in prihodnjost iz nebesnih znamenj. Osobito pa vsakemu možu prorokuje kako ženo bode d (bil ali pa dekletam, o njih ženinih. — Ona daje najboljše nasvete v vseh domačih razmerah ter donaša na ta način srečo v hišo. — Ure: Vsak dan od 9. ure dop. do 8. ure zvečer, ter ob nedeljah in praznikih.
2415S 214 E. 25. ST., NEW YORK, MEP 2-ia 3-AVE
Na pismena vprašanja se točno odgovarja. TEL. 4524 MADISON SQ.
I
9
Pošilja v zvezi z glavno pisarno
denarje v staro domovino
najhitreje in najceneje. Denarne poŠiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih.
Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu. Prevzema hranilne knjige v izplačila in daje predplačila. Prodaja
parobrodne listke
za razne parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Potnike iz Cleveland*, 0., sprejme v New York, domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in dovede na parnik, kar potnika nič nc velja, in je to velike vrednosti.
Dobiti je v podružnici "Glas Naroda" po i cent številka.
FRANK SAKSER, lastnik.	ANTON ROliEK, vodja.
BANČNA PODRUŽNICA
1778 ST. CLAIR ST., = = = CLEVELAND, 0, Glavni urad: 109 Greenwich Street, New York
EF" Rojaki, naročujte in priporočajte „Glas Naiodau.
^^"""llOJAia — DOBKOSOŠU!	|
IVmok rojakom, MokiU p« is	f
Cleveland* in okolice, pripore-	^
rMia »reje m are dne	b
, GOSTILNO	I
I m 1795 St. Clair Street,	i
I Cleveland,	-
' kjer ee rsakma postu postreže	P
i s dobrim Columbia, vedno ave-	p
i žim pivom, okusnim domačim	^
J vinom ali dobrim whiskey em.	^
^ Na razpolago imam tudi fine	L
amedke.
Rojakom, ki potujejo po	r
1 Ameriki, ali doalim iz stare do-	F
i na®vine, dajem poceni lepe spal-	f
^ M seke (prenočišča) ter hrano.	^
4 Rejakil oglasite se torej pri	^
< domačinu, v mojej ftarej in do-	L
bre snanej gostilni. Pri meni i beste dobro, cene in go stol j ub-
»• pMtrežsai,, za kar Vu za-	^
i gotavljara.	^
■ Zabeležite n debre moj na-	&
4	i i ▼ ebilea peee* se najtopljeje
!" priporočam.
Z veleepeštevaajeoa
JosiD Perko,	L
gostilničar, 17»5 9t. Clair St.,	f
^ ^ CLEVELANB,	»
ZIASTOINcI I
Ua se naSi občeznani
"Jersey električni pasovi*"
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav ljeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrake. Za pas nam ni treba ničesar po-illjati, ker to je darilo.
Kedar zgubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey električnega pasa" ozdravljeni, v Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel.
Občna priznanja.
Va5 elelctriCni pas je toraj vse učinil, kar ate mi obljubili, in še več, pas meje iznova zopet pomladil. F^an Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, I1L
Jaz sem uporabljal va$ električni pas za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem •edaj zopet popolnoma zdrav.
Ivan Gulič, 645 E. 152nd St, N. Y. City.
Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite:
» Jersey Specialty Co.t
125 Ordqr St	York. N- V
Compapie Generale Transailantique.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE. PARIZA, ŠViCE, INOMOSlA IN LJUBLJANE.
POŽTNI PARNIKI SOi
' La Touraine1 « « - ..................10,000 » 12 000
"L'Aquitame ' « - « ..................10 aO «• 16 ao -
3f 2gne i,;.............................S'000 " 5 »JO
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parnild odpiufejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nri dopoludoe iz prfat* ■iSč« #t. 42 North River, ob Morton St., New York:
•LA SAVOIE	20. aprila 1905. M. A SAVO IK	IS. maja 1905 La Bretasrne 27. aprila 1905. M.A LORRAINE 1. junija 1905 LA LORRAINE 4. rnaja 1905 'La TOURAINE S. junija 1905 LA TOUR A IN E 11 maja 1905. M.A SAVOIE 15. junija 1905. LA SAVOIE 18 n.aja 1905 U Brciagne 22. junija 1905. ___Paraika l^rraido tajnamovaai nnajo po dva vijaka.
Mg | celef on kadar doape« aa xako poatajo t Nrr York la a* kak« H I priti k F BANK SAKSHZ-JTJ. Pokliči iUrilko S796 CartlaeA 9. in fovori slovenako.
Nižje podpisana pripore " čam i»otujo6ini Slovencem in Hrvatom svoj.........
SALOON
107=109 Greenwich Street,
--> . NEW VOR.K . .
r katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prod;ij;,ra izvrstne smočke.........
Imam vedno pripravljen dober prigiizek.
l*otnjoči Slovenci in Hrvatje dobe..............
stanovanje in hrano
proii ni/ki eeni. I\»stre žba solidna..............
Za obiku poset ne priporoča
FRIDA VON'KROGE
107-109 Greenwich Street, Nsw York-