Izhaja v mak četrtak UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/11., Tel. 36-491 — Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11 - Poštni predal (casella post.) Trst 431. — Pošt. ček. račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. Ur 25.— NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za Inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Spedizionie in abb. postale I. gr. ŠT. 47 TRST, ČETRTEK 14. APRILA 1955, GORICA LET. IV Itali PO SCELBOVI VRNITVI IZ AMERIKE ijanska politika na križp otju Vlada v krizi - Nenni ponuja pomoč Krščanski demokraciji Ministrskega predsednika Seelbo, ki se je | pravkar vrnil iz Amerike, čakajo izredno težke naloge. Njegova večina v parlamentu se je začela majati. Spor je nastal zaradi agrarne reforme: republikanska stranka je izjavila, da odklanja agrarni sporazum, sklenjen med vladnimi skupinami, to se pravi, da bo glasovala proti vladi ter prešla v opozicijo. Mnogi so zastran tega pričakovali, da vlada odstopi, še preden odpotuje Scelba v Ameriko. Da bi ne bili primorani uradno potovanje preklicati, so vladno krizo v poslednjem trenutku odložili. Sklenili so pa, da je treba spor razčistiti, brž ko se Scelba vrne domov. Sedaj je nastopil čas razčiščevanja. Na prvi pogled gre za izrazito notranjepolitično italijansko zadevo, ki se prav nič ne tiče tujine. Saj so Italijani gospodarji, da uredijo razmere v svoji državi tako, kakor se njim samim zdi prav. In vendar vlada v inozemstvu za italijansko krizo velikansko zanimanje. Zakaj ? ARMADA AKTIVISTOV Vzrok je uspeh komunistov in z njimi združenih Nennijevih socialistov pri zadnjih volitvah 7. junija 1953. Ti dve stranki sta tedaj zbrali okoli sebe nič manj ko 9 in pol milijona glasov. To pomeni, da se je takrat 36 od sto volilcev izreklo za socialno revolucijo. Zelo mnogo glasov so tedaj dobili tudi fašisti in monarhisti: 13 odstotkov. Ti so tudi nasprotniki sedanje italijanske republike. Za obstoječo demokratično državno ureditev se je izreklo le nekaj več ko 49 od sto Italijanov. Skoro vsak drugi državljan je bil torej 7. junija 1953 nasproten sedanjemu družabnemu in političnemu redu v Italiji. Toda kdor hoče pravilno^ oceniti moč in udarnost komunistov in Nennijevih socialistov, se ne sme ustaviti pri številu njih vo-lilcev. Skrajna levica razpolaga z najbolje izgrajenim strankarskim ustrojem v državi. Moč komunizma je utelešena v stotiso-čih, požrtvovalnih aktivistov, delujočih v strokovnih, prosvetnih, zadružnih in športnih organizacijah, raztresenih po vsej republiki. V njih so združeni v disciplinirano enoto milijoni mož, žena, deklet iq mladeničev. Res je, da imajo komunisti in Nennijevci tudi mnogo denarja. Nekdo je izračunal, da imata obe stranki letno nič manj ko 25 do 30 milijard lir dohodkov. Zgrešeno bi pa bilo, če bi kdo mislil, da je le denar vzrok ujihovih uspehov. Njihova gonilna sila je v fanatični borbenosti njihovih aktivistov. Gre *a stotisoče ljudi, ki so stranki posvetili svo- je življenje. Komunizem je zanje važnejši kakor poklic, žena ali otroei. Za svojo idejo so pripravljeni tvegati vse ter zanjo zgrabiti če treba tudi za orožje. S takim nasprotnikom se ni lahko boriti. Če bi prišlo do vojne s Sovjetsko zvezo — pravijo na zapadu — bi se komunisti in njih zavezniki uprli. Saj sta Togliatti in Nenni pred leti kar javno poudarila, da se njuni pristaši nikoli ne bodo borili proti sovjetskim vojakom. Tu ne gre več za navadno »peto kolono«, temveč za več ko eno tretjino italijanskega naroda. »BOLNI MOŽ« V EVROPI Kako naj se zapad v primeru nove vojne zanese na tako deželo? Kaj bi imel' od zaveznika, pri katerem je vsak tretji vojak s srcem na strani sovražnika? Amerika je dala De Gasperiju milijarde dolarjev ne le zato, da obnovi gospodarstvo Italije, temveč tudi, da s primernimi reformami zajezi komunistično nevarnost. Volitve junija 1953 so dokazale, da so bile denarne žrtve zaman: De Gasperi je zgubil absolutno večino v parlamentu in ni mogel več sestaviti vlade. Še nekaj takih volitev in mar- ksistična levica bi zagospodarila nad državo. Prvo, kar bi nova vlada izvedla, bi bil prelom z zapadom. Italija bi se naslonila na Sovjetsko zvezo. Ta negotovost političnih razmer v Italiji je vzrok, da so nekateri zapadnjaki označili Italijo za »bolnega moža v Evropi«. V začetku leta 1954 so v Ameriki mnogi že predlagali, naj se Italija briše iz števila zaveznikov, na katere se zapad more zanesti, in jo hoteli prepustiti njeni usodi. Toda rastoče komunistične nevarnosti so se zavedali tudi v Italiji sami. De Gasperi-jev naslednik Fanfani je sprevidel, da z dosedanjimi sredstvi in načini Krščanske demokracije ne more tekmovati z marksistično levico. Po zmagi katoliških levičarjev na občnem zboru Krščanske demokracije v Neaplju je Fanfani sklenil korenito spremeniti politiko stran-ke. To tem bolj, ker je spoznal, da mu brezpogojna pomoč Cerkve ne zadostuje več v borbi proti skrajnemu marksizmu. V Italiji žive milijoni, ki v političnih zadevah ne poslušajo duhovnikov, temveč ravnajo po lastnem, neodvisnem razsodku. De Gasperi Irt Fanfani Fanfani je ubral popolnoma nasprotno pol kakor De Gasperi. Pokojnik je videl svojo prvo nalogo v tem, da poravnava nasprotja med različnimi strujami v stranki. Najvažnejše se mu je zdelo, da očuva edinost med laškimi katoličani ter jih v strnjenih vrstah vodi v volivno borbo. Fanfani je pa polagal glavni poudarek na idejno enovitost in disciplino stranke. Zanj ne zadostuje, da je kdo vpisan v stranko in glasuje pri volitvah za njene kandidate. Člani morajo za organizacijo stalno delati in se zanjo žrtvovati. Potrebna je vojska aktivistov, ki so v stalnem stiku z ljudstvom ter neumorno branijo in širijo idejo organizacije. Stranka naj bi po zgledu komunistov postala udarna in borbena enota. Strokovna združenja naj se odločno zavzemajo za gospodarske koristi delavcev, kmetov in nameščencev in vlada naj jih pri tem čvrsto podpira. To je edin« pot, ki vodi k trajnim uspehom. V tej smeri se Krščanska demokracija sedaj polagoma presnavlja. Prvi uspehi se že kažejo. Dosedanje naraščanje komunističnega in Nennijevega gibanja se je vsaj trenutno ustavilo. Najvidnejši dokaz so volitve v delavske svete v industrijskih velepodjetjih severne Italije. V tovarnah Fiat so protikomunistični delavci dobili 65 odstotov veči- ne. Ravno tako so protikomunisti zmagali celo v rdeči Emiliji pri volitvah v kmečke bolniške blagajne. OBČNI ZBOR V TURINU Napačno bi' seveda bilo pripisati vse te u-spehe Fanfaniju. Za najnovejše poraze so v veliki meri krivi komunisti in Nennijevci sami. Prepogostoma so gnali delavce v čisto politične stavke, ki niso imele nič opraviti z gospodarskimi delavskimi koristmi. Porazov so kriva tudi trenja v notranjosti marksistične levice. Po velikem uspehu junija 1953 so komunistične in socialistične množice pričakovale, da bo marksistična levica dobila vsaj delen vpliv na državno oblast. Toda kmalu se je izkazalo, da so ti upi bili jalovi. Navzlic težavam, s katerimi se mora vsakodnevno boriti Krščanska demokracija, ni bila primorana pritegniti k sodelovanju marksistične levice. Delavci so videli, da je ostalo vse pri starem in začeli premišljevati, ali ni dosedanja politika zgrešena. To je glavni vzrok, da so se v vrstah Togliattijevih in Nennijevih pristašev pojavila trenja. V takem ozračju je Nenni sklical občni zbor svoje stranke v Turin. Na njem je razvijal in poudarjal misel, da je za socialni in Nadaljevanje na 3. strani NOVICE Z VSEGA SVETA VELIK DOBROTNIK ČLOVEŠTVA Otroška paraliza je huda in zelo razširjena bolezen. Otrok, ki ga popade, ohromi na nogah ali rokah, večkrat na vsem telesu. Nekateri postanejo bebci. Bolezen so< smatrali za neozdravljivo. Sedaj se je pa ameriškemu zdravniku Sal-ku posrečilo odkriti uspešno sredstvo zoper to' nadlogo’. S posebnim cepljenjem se lahko bolezen uniči in otrok popolnoma ozdravi. Tako je dr. Jonas Salk predvčerajšnjim o-znanil po ameriškem radiu in napolnil s srečo in veseljem milijone družin po vsem svetu. V prihodnjih mesecih bodo cepili samo v Združenih državah od 12 do 15 milijonov otrok. Dr. Salk zasluži res naziv dobrotnika človeštva. Zdravilo je zelo poceni. Njegova izdelava stane le 1 dolar. V drobni prodaji bo treba zanj plačati približno 6 dolarjev. BANDUNG To je ime mesta na otoku Javi v Tihem oceanu, kjer se bodo 18. aprila zbrali na posvetovanje zastopniki 29 azijskih in afriških držav. Zasedanju bo prisostvovalo 600 časnikarjev iz vseh delov sveta in 2000 gostov. Na njem mislijo razpravljati v glavnem o treh zadevah: najprej o kolonializmu. Obsodili bodo tiste velesile, ki so si podjarmile tuje dežele v Afriki in Aziji, jih spremenile v kolonije ali posesti ter nad njimi po mili volji gospodarile. Podvrženim narodom naj vrnejo neodvisnost. Druga točka bo uperjena proti politiki belcev, ki v nekaterih deželah ravnajo krivično s črnci in vobče s temnopoltimi ljudmi. Samo' zato, ker imajo drugačno kožo kot oni sami, jih prezirajo in zatirajo. Končno bodo v Bandungu sklepali o stalnem sodelovanju med azijskimi in afriškimi narodi. Zasedanje je zelo- važno. Nanj pridejo tudi predsednik indijske vlade Nehru, v imenu Kitajske Ču En Laj in predstavnik Egipta Naser. Zapad ne sme podcenjevati zborovanja. Saj bo na njem zastopana približno polovica človeštva. OBMEJNI PAS V Rimu so podpisali, kakor vemo>, razne trgovinske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo, ki pa zanimajo predvsem trgovske kroge. Ljudje ob meji se pa sprašujejo, kdaj se bo odprl promet za osebe na predlaganem pasu 10 ali 15 kilometrov sem in tja. Podpredsednik goriške trgovske zbornice g. Mo-rassi je izjavil novinarjem, da bodo o tem razpravljali posebni pododbori in da se bo to zgodilo prav kmalu. Le na ta način — je poudaril — je mogoče pomagati gospodarsko izbirani Gorici, posebno njenim trgovcem in obrtnikom. Želimo, da bi se njegova napoved čimprej uresničila ter veljala tudi za Tržaško ozemlje. KULTURNO SODELOVANJE Italija in Jugoslavija želita sodelovati tudi na kulturnem področju. Znanstveniki obeh držav naj bi hodili izmenoma predavat k sosedu. Zadnjič je predaval v Milanu dr. Vratuša, sedaj pa brvatski starinoslovec Abramovič v Benetkah, Ravenni in Spoletu, in sicer o zgodovinskih spomenikih v Dalmaciji. Želimo, da bi se to sodelovanje raztegnilo tudi v naše kraje. GEORGIJ MALENKOV Stalinov naslednik Malenkov je postal minister za elektriko. Ker ga dolgo ni bilo nikjer na spregled, so časniki pisali, da je zginil. Sedaj se je izkazalo, da je pregledoval električne naprave po Sibiriji. Da bi razpršil govorice, ki se o njem širijo, se je pojavil pri gledališki predstavi v Moskvi. Sumljivo je samo to, da ga sovjetsko časopisje že zopet napada, četudi je bil javno priznal »svoje napake«. Iz tega sklepajo, da Hruščev zoper njega nekaj pripravlja. »NEPOTREBNI PAPIRJI« Tržaški škof Santin je imel na veliko nedeljo v stolnici pridigo, v kateri je med drugim obžaloval neprestano izseljevanje italijanskih »rojakov« iz cone B. »Kruto preganjanje, trajajoče že 10 let,« je rekel, »goni čez mejo te družine, te otroke, te delavce, da bi si na pošten način poiskali kruha, katerega sta jim zmerom dajala njih morje in zemlja. In medtem ko se ta krivica dan za dnem ponavlja, si nekateri izmenjujejo govore o dobrem sosedstvu in podpisujejo nepotrebne papirje, a nihče se ne gane, da bi preprečil to sramoto. Na ta način,« je škof dodal, »se v najbolj zapuščenih bratih tudi izdaja Kristus.« Pogodbe, ki jih je podpisala in jih podpisuje demokristjanska vlada z Jugoslavijo, je torej označil škof za »nepotrebne papirje« in njeno politiko z jadranskim sosedom za »izdajstvo Kristusa«. To je storil v prisotnosti vladnega komisarja Palamare in ostalih civilnih in vojaških oblastnikov. Radovedni smo, ali bo rimska vlada na ta nezaslišano ostri javni napad molčala. »IZPLAČALO SE JE« Scelba in zunanji minister Martino sta se vrnila iz Amerike. Razgovori, obiski in pojedine so ju močno upehali. »Trudna sva do smrti,« je pri odhodu vzdihnil Scelba, »a se je izplačalo.« Uspehi potovanja so naslednji: Amerika in Italija se bosta odslej stalno obveščali in posvetovali o vseh važnih mednarodnih dogodkih. Amerikanci bodo s svojim denarjem pomagali razvijati italijansko industrijo, vlagali kapital zlasti v ležišča petroleja. Amerika bo' končno zgradila v Italiji tovarno za pridobivanje atomske sile v gospodarske namene. Se je res izplačalo. ZDRAVNIŠKI PREROKI V angleškem mestu Shrawley je te dni praznoval najstarejši prebivalec 100-letnico rojstva. Ko je imel 14 let, so zdravniki napovedali, da bo čez nekaj tednov umiri. Ko jih je imel 56, so ga dali v sveto olje. Danes je zdrav in čil in pravi, naj gredo zdravniki rakom žvižgat. NOV IZUM V Milanu so prvič kazali film novega izuma »cinerama«. Gledalec vidi s prostim očesom podobe v treh dimenzijah ali razsežnostih. Vrtijo se pred teboj kot žive in zdi se ti, da si sredi med igralci. Tudi glasovi so naravni in ne kovinski kot do zdaj. Zaenkrat so pa vstopnice še precej drage. Navaden sedež stane — 2000 lir. SLOVENSKI STAVBENIK Mestni svet v Gorici je sklenil povečati sedež občine in razpisal natečaj za načrte. Najboljšega je napravil bivši vseučiliščni profesor na Dunaju Maks Fabiani, Slovenec iz Štanjela. Prisodili so mu 300.000 lir nagrade. Po njegovi zamisli je bil zgrajen tudi Trgovski dom v Gorici, sedaj bo pa še gori-ška mestna liiša. LETALSKO VESELJE Višješolci iz Gorice, med njimi tudi slovenski, so imeli osemdnevni letalski tečaj na Velikih Rojah. Priredilo ga je ministrstvo, da bi vzbudilo v mladini veselje za to stroko. Dijaki so krmarili sami zrakoplove nad mestom. Izmed vseh krajev v državi sta se najbolj odlikovala Gorica in Trst. Samo enega tečajnika so zavrnili. Najboljši prejmejo štipendije za letalsko šolo. ZBORNICA TUDI OD ZUNAJ POKA V italijanskem parlamentu ne poka samo znotraj, temveč tudi zunaj. Na poslopju, ki ga imenujejo Montecitorio, so stavbeniki o-pazili sumljive razpoke. V zidovje bodo morali vbrizgati cement, da se stavba še bolj ne pokvari ali začne celo rušiti. Zato bodo poslanci morali hoditi na seje skozi stranska vrata. GOVOR PIJA XII. Papež je na veliko noč nagovoril ogromno množico 300 tisoč ljudi, ki se je bila zbrala k sv. maši na trgu pred cerkvijo sv. Petra v Rimu. Spomnit se je vseh, ki trpijo preganjanje, vseli bolnikov in revežev ter nesrečnežev v ječali. Njegovo srce je v skrbeh za negotovo in temnoi bodočnost številnih narodov in zato blagoslavlja vse državnike, v katerih rokah leži usoda sveta. Blagoslavlja jih, da bi skenili pogodbe, ki naj zagotovijo mir, izvedejo postopno razorožitev ter prihranijo človeštvu pustošenja nove vojne. Atomska sila — je dejal — naj služi blaginji človeštva. Bog ne daj, da bi se spremenila v peklensko moč, ki bi uničevala človeka in vse pr ovrgla. Ob sklepu je Pij XII podelil apostolski blagoslov vsemu svetu. SOVJETSKA POLITIKA Preteklo soboto je Moskva sporočila francoski vladi, da odpoveduje pogodbo o prijateljstvu, ki jo je s Francijo' podpisala 10. decembra 1944. Ravno tako’ je preklicala pogodbo o zavezništvu z Veliko Britanijo, sklenjeno 26. maja 1942, S tem je hotela protestirati proti Zapadno-evropski zvezi in ponovni oborožitvi Nemčije. Ta preklica ne bosta v ničemer spremenila političnega položaja v svetu. Saj angle-ško-rusko in francosko-sovjotsko prijateljstvo je že tako' zdavnaj mrtvo. Odkar sta bili pogodbi podpisani, so se Sovjeti in zapad-njaki na celi črti sprli in se še vedno bore drug proti drugemu. Odpovedali so torej prijateljstvo, ki ne obstaja. KAJ DELA CHURCHILL ? Ko je Churchill 5. aprila odstopil, je bilo vsem pri srcu nekam tesno. Zdelo se je, kakor da se stari svet ruši. Celo kraljica Elizabeta je potočila solzo ob slovesu. Proti vsem’ dvorskim predpisom je prišla k njemu na kosilo in mu napila. Njene besede so starega ganile. Ponudila mu je čast vojvode, pa je odklonil. To je zares poseben značaj. Bili 90 časi, ko je imel oblast nad polovico sveta, a ni maral časti. Živel in čutil je z ljudstvom, a vendar stal visoko nad njim. Bil je preprost, toda ljubil razkošje, se rad obdajal s trumo tajnikov, zdravnikov in služabnikov. Sedaj ko se je umaknil na počitek v Sicilijo, je vzel s seboj 32 kovčkov in 15 spremljevalcev. Uo danes je pokadil 160 tisoč cigar, kozarcev konjaka in vina pa ni mogoče prešteti. Kljub temu je vse življenje trdo delal. Sredi političnih borb je še dobil čas, da je spisal nad 20 knjig. Od države ni jemal plače, dovolj je služil s pisanjem. Samo Cor-riere della Sera mu je izplačal za prevode njegovih del 1200 milijonov lir. Mož je težko bogat. Za svojega naslednika je predlagal Edena, ki je prevzel njegovo politično dediščino. OVICE MACKOVL.JE V CVETJU Zunanji minister je pa postal Mac Millan. Sposobni ljudje, toda majhni, če jih primerjamo s starim velikanom. Churchill je sedaj v Siracusi na Siciliji in slika. V njegovem hotelu se je naselila tudi Bartolijeva znanka in ameriška veleposlanica gospa Klara Luce. Gotovo bo hotela z njim govoriti in ga kot sitna muha nadlegovati. Italijanska politika na križpotju (Nadaljevanje s 1. strani) demokratični napredek Italije nujno potrebno, da se marksisti in katoličani pomirijo in sodelujejo. Rekel je, da je njegova stranka pripravljena Krščansko demokracijo v parlamentu čvrsto in stalno podpirati. Stavil je samo pogoj, da se demokristjani z njim zedinijo na skupni socialni program in spremene svojo- zunanjo politiko. Pri tem se je «avedal, da Krščanska demokracija ne more pognati v zrak zavezniških pogodb, sklenjenih z zapadnimi velesilami. Odkod naj bi potem Italija prejemala dragoceno pomoč, ki ji danes prihaja iz Amerike? Zato Nenni ni zahteval niti, naj vlada odpove zavezništvo z zapadom ter se osloni na Sovjetsko zvezo, niti naj bo Italija nevtralna. Zadovoljil se je z naslednjim: Italija naj le ostane članica Atlantske zveze, toda gleda naj strogo na to, da ta zveza ohrani svoj resnično obrambni značaj ter se nikoli ne pretvori v napadalko Sovjetske zveze. MARKSISTI IN KATOLIČANI Nennijev pogoj je v primeri s tem, kar je zahteval pred 2 letoma, zelo zmeren. Tedaj je brezpogojno odklanjal vsako zavezništvo Italije z zapadom. Danes zavezništvo sprejema, kar Togliattiju prav gotovo ne hodi prav. Vendar Fanfani zahteva od Nennija nekaj več. Od njega zahteva, naj se otrese vsake odvisnosti od komunistov ter proglasi svojo stranko za popolnoma neodvisno in resnično demokratično organizacijo. To pomeni, da se Nennijevi socialisti morajo odpovedati v politiki načelu nasilja. Vsaka stranka sme priti na oblast samo po volji ljudstva in ne z državnim udarom. Vse dotlej, dokler se bo Nenni čutil s Togliattijem eno, bo obstajala stalna nevarnost, da se poskusi skupno s komunisti polastiti ob ugodni priliki državne oblasti z orožjem ter proglasiti »diktaturo proletariata«. To pomeni, da bi združeni komunisti in socialisti vse ostale stranke takoj razpustili, jim vzeli lisk in vse ostale politične svoboščine. Če se Nenni jasno in javno ne odpove takim načrtom, demokristjani z njim ne morejo sodelovati. Saj bi mu sami pomagali, da jim skupno s komunisti izkoplje grob. To je glavni in bistveni pogoj, ki ga stavi Fanfani Nenniju za sodelovanje med katoličani in marksističnimi levičarji pri skupnem upravljanju države. Drugih pogojev mu ne stavi. Papeške okrožnice tolmačijo torej vodilni italijanski katoličani povsem drugače kakor nekateri naši ljudje. Kako se bodo razmere v Italiji razvijale, ne vemo. Za sedaj se Nenni ni hotel odpovedati skupni akciji s komunistično stranko. V Turinu je bila sprejela samo- resolucija, da naj Nennijevi socialisti bolj kot doslej poudarijo in razvijejo svojo samostojnost in idejno neodvisnost od komunistov. To- je prvi korak, ki pa Krščanske demokracije ne more zadovoljiti. Razprava med Fanfanijem in Nennijein se bo kljub temu nadaljevala. Odločitev je vsekakor težka, zakaj sodelovanje med njunima strankama bi pomenilo daljnosežen zgodovinski preokret v politiki Italije. RES JUNAKI Ta mesec so začeli kazati po Italiji film o osvojitvi druge najvišje gore na svetu, imenovane K2, ki meri 8611 metrov. Odprava je štela 18 mož, med njimi je bilo 5 znanstvenikov, ostali so bili izurjeni planinci. Vsi so se morali več mesecev vež-bati v mrazu in razredčenem zraku, preden so smeli na pot. Prvo- taborišče so postavili na ledeniku Baltoro v višini 5000 metrov. Od tod so posamezpe skupine z nosači postavile še 9 šotorov. Več ko mesec dni so se z nadčloveškimi napori prebijali skozi led in mimo gtroznih prepadov do osmega taborišča 7740 m visoko. Spotoma je umrl junaški Mario Puchoz. Zadnja dva, določena, da naskočita vrh, sta postavila poslednji šotor 500 m pod vrhom. Potrebovala sta 13 ur, da preplezata te metre po navpičnem gladkem ledu. Dne 31. julija 1953 ob 6. uri zvečer sta zasadila prapor na teme goTe. Nekaj minut sta obstala v veličastno tihi višini in — filmala. Ko sta se privlekla nazaj do šotora, so jima morali odrezati več zmrznjenih prstov. Ves svet se čudi junaštvu odprave, ki jo bomo sedaj videli v filmu. PAPEŽEVA STRAŽA Že v starih časih, ko so poglavarji Cerkve bili obenem močni posvetni vladarji, so v Vatikanu gledali s ponosom na izurjene papeške čete. Najbolj so upoštevali Švicarje, ki so kot najemniki tvorili telesno stražo svetega očeta. Še danes nastopajo pri velikih svečanostih v slikovitih uniformah, ki jih je zamislil sam veliki umetnik Michelangelo. Danes je njih število zelo padlo. Od 200 mož jih bodo sedaj znižali na 80. Tudi se Švicarji ne javljajo več v papeško vojaško službo. Nimajo potrebe, ker vlada v Švici blaginja. PUŠČAVA NEVADA Velesile v zadnjem času mnogo govore o razorožitvi in nujni potrebi, da se ustanovi trajen mir med narodi. Medtem so v ameriški puščavi Nevadi razstrelili novo grozotno bombo. Njena slepeča luč se je videla celo v mesto Los Angeles, to je 400 kilometrov daleč. Razprava o razorožitvi gre naprej. JE ŠLO RREZ SODNIKA V Hampshire na Angleškem živi pameten trgovec Robliins. Tudi on prodaja blago na bukvice. Ko so nekateri njegovi odjemalci kratkomalo »pozabili« več mesecev plačati, si je lepo izmislil: njihova imena in dolg je napisal na tablo in jo razobesil v izložbenem oknu. Ker jih je bilo sram, so v teku tedna vsi prihiteli plačat. ZEMLJA SE TRESE Prvi dan aprila so prebivalci otoka Min-danao z grozo' v očeh bežali iz hiš. Hud potres je bobnal v tleh vseh Filipinskih otokov, raztresenih v oceanu na koncu Azije. Nad štiri sto ljudi pokopanih pod ruševinami, na desettisoče jih je ostalo brez strehe. Človek se nehote spomni na potres v Mesini leta 1908, ko je prišlo ob življenje kar 80.000 ljudi, ali onega na Japonskem v letu 1923. Takrat je bilo mrtvih kar okoli 130.000 prebivalcev. KATINARA Skozi vse velikonočne praznike se je oglašal na Katinari zvon in oznanjal z žalostnim glasom: Irme Čokove ni več! Na velikonočni ponedeljek smo jo pokopali. Množica, ki se je molče poslovila od zgledne učiteljice in narodne buditeljice, je bila najboljši dokaz, kako je bila pokojnica silno priljubljena in cenjena. V cerkvi se je od nje poslovil domači župnik g. Piščanc, ki je na kratko orisal njen.o življenje. Pokojnica je bila v službi Boga in ljudstva. Kot globoko socialno čuteča žena je bila v pomoč vsem, ki so’ bili pomoči potrebni, tako da so jo> ljudje povsod nazivali z vzdevkom »Šantla«. Pokojna učiteljica Irma Čokova je bila vseskozi narodno zavedna, trdna in odločna. Klonila ni nikoli, niti v dneh najhujšega terorja. Fašistična šolska oblastva so jo upokojila obenem z ostalimi slovenskimi učitelji, ki niso klonili pred nasiljem ter kljub močnemu pritisku vztrajali na domači zemlji. Ko so vsi trepetali, je delala zlasti med mladino, zbirala šdlske otroke, jih učila petja, branja, recitacij ter jih vzgajala v zavedne slovenske ljudi, da ne bodo klonili pred viharjem, ki se je zgrinjal nad našim ljudstvom. Med vojno je bila na strani onih, ki so se borili proti fašizmu. V njeni hiši je bil en razred nanovo ustanovljene slovenske šole, katero so vzdrževali ljudje sami. Imeti so hoteli svojo in ne ono, ki so jim jo ponujali nemški okupatorji. Naj ji bo lahka slovenska zemlja, ki jo je tako zelo ljubila. Domačin BRIŠčmi Za praznike je bila naša znamenita jama lepo razsvetljena. Ob tej priliki smo beležili veliko število obiskovalcev, med njimi so bili mnogi tujci. Naše kraške podzemske zanimivosti vzbujajo še vedno veliko pozornost v mednarodni javnosti. Rekli bi celo, da se za kraške jame bolj zanimajo Italijani in drugi narodi kot mi Slovenci. Poredko se namreč zgodi, da jih obišče kaka večja skupina naših ljudi. In vendar imamo Slovenci v Trstu in Gorici svoja planinska društva, ki bi lahko prirejala množične izlete v našo jamo. Treba je le inalo1 dobre volje in uspeh ne izostane. TREBČE Vest, da je v tržaški bolnici nenadoma u-mrl 45-letni domačin Angel Kralj, je globo-ko pretresla vse vaščane. Ko je pokojnik pretekli ponedeljek legel v posteljo, ni nihče pričakoval, dia nas bo čez osem dni za vedno zapustil. Srčna žila mu jo močno otekla, čez nekaj dni se mu je pa kri zastrupila. Mladi mož je v torek, 12. aprila, na žalost bolezni podlegel. Pokojnik je bil vzoren delavec, v svojem poklicu pravi mojster. Živel je za svojo družino in skrbel, da ji ni ničesar manjkalo. Pri srcu mu je bila predvsem hčerka Orlanda, ki se letos pripravlja na zrelostni izpit na učiteljišču. Pokojniku ni bilo dano, da bi dočakal srečni zaključek hčerkinega šolanja. Blagi Angel naj mimo počiva v Stvarniku. Gospe Marceli, njeni hčerki in ostalim sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje. SV KRIŽ Vsi Križani smo se razveselili, ko smo na veliko noč zvedeli, da so naše zaprte fante izpustili na začasno svobodo. V vasi pa se ni še polegel mučen vtis, ki ga je povzročila vest, da jih je javni tožilec na razipravi grobo zmerjal in žalil ter jih povrhu še dal zapreti. Kakšen zločin so mladeniči zakrivili? — se sprašujejo ljudje. Prišli so na sodišče, da kot priče povedo, kaj se je v resnici zgodilo 5. oktobra z obtoženim Švabom. Javni tožilec pa je njihove izjave smatral za lažnive in predlagal sodišču, naj jih zaradi krivega pričevanja na mestu zapre. Še prej pa jih je obsul s kopico psovk, ki bi ne delale časti niti navadnemu zemljanu, kaj šele sod-nijskemu uradniku. Kaj imajo opraviti z razpravo »fojbe«! Ali se vročekrvni državni pravnik ni zavedal, da so bili fantje ob koncu vojne stari komaj 14 ali 15 let? Javni tožilec se je rad skliceval na razprave z onkraj železne zavese, pri tem pa pozabljal, da sam ravna za las podobno svojim tovarišem, ki jih napada. Naše mladeniče so vaščani v nedeljo svečano sprejeli. Na njihovih obrazih je sijalo veselje, da so fantje zopet prosti. Ljudje so nabrali 70 tisoč lir, ki so jih mladeničem izročili v znak solidarnosti. Čustvovanju vsega našega prebivalstva se pridružuje tudi Novi list. REPENTABOR Te dni so zakjučili dela na cesti proti naši znameniti, zgodovinski cerkvi. Bil je skrajni čas, da so pot uredili, saj se je ne poslužujejo le domači verniki, temveč tudi številni izletniki ter ljubitelji lepe umetnosti. Cesta je sedaj hvala Bogu lepa in široka. Prepričani smo, da bo odslej dotok tujcev večji, saj jim Repentabor nudi diven razgled na ves Kras in daleč naokrog od Nanosa preko Čavna do morja. CEROVLJE Deset let bo kmalu, odkar se je vojna končala, a Cerovci imamo še zmeraj velike težave z obnovo naše vasi, ki je bila leta 1944 popolnoma požgana, Razdejana poslopja so zavezniki začeli obnavljati že leta 1946. V nekaj mesecih so bile hiše za silo popravljene, da so se vanje lahko vselile naše družine. Nato smo morali dolgo let čakati, da bi dela dokončali. Končno so se lansko leto okrog aprila pojavili v vasi zidarji. Treba je bilo1 namreč napraviti strope, spopolniti pode, ometati okna in končati druga majhna, a zelo važna dela. Upali smo, da bo tedaj konec našega trpljenja, a smo se bridko zmotili. Tani nekje v oktobru zidarjev ni1 bilo več. Morali smo torej prebiti še eno zimo, ne da bi bila naša stanovanja dokončno urejena. Tolažili so nas, da se bodo dela nadaljevala spomladi, toda pomlad je tu in je še vse pri starem. Radi bi vedeli, zakaj se naša obnova vleče že deset let. Med tem časom so v Trstu in tudi v naši občini zgradili nešteto krasnih stanovanj za nedomačine, nas pa, ki smo v minuli vojni vse izgubili, pozabljajo. V Cerovljah ni ene hiše, ki bi bila popolnoma obnovljena. Zato je skrajni čas. da se tej sramoti naredi konec. Kaj pa z drugo vojno škodo? Leta, 1950 smo prejeli na račun nekaj denarja za nepremičnine. Kdaj nam bodo izplačali ostalo? Ta denar nam je zelo pri srcu, saj smo vse izgubili. Občutno škodo trpijo predvsem kmetje, ki si ne morejo tako zlahka nabaviti novega kmečkega orodja. Zato upamo, da bodo oblastva uvidela naše potrebe in nam dala, kar nam gre. Na koncu še eno željo. Pred 6 ali 7 leti, ko je občina razširila neko cesto, je odstranila tudi vaško znamenje ali »pilj«, kakor mu mi pravimo. Tedaj so obljubili, da postavijo novo, lepše znamenje. Do danes tega niso napravili. ZatO' želimo, da se obljuba čiin-prej izpolni. Cerovci smo na naše znamenje zelo navezani, saj je to znak tiste vere, ki je največ pripomogla, da smo se ohranili kot ljudje in kot narod. Trdno smo prepričani, da bo tako tudi v bodočnosti. ŠTIVAN Na veliki petek so begunci iz ribiškega naselja priredili v Štivanu procesijo. Udeležili so se je tudi drugi begunci, ki so jih pripeljali s štirimi avtobusi iz Trsta. Pravijo, da je to stara navada: iz Istre, in so jo letos prvič vpeljali v naših krajih. Procesije se je udeležil tudi oddelek vojakov iz Devina. Ugotoviti moramo, da oblastva pridno skrbe za ezule. Zgradili so jim krasno asfaltirano cesto, napeljali vodovod in električno luč ter poskrbeli druge moderne potrebščine. Tem ljudem se mora že dobro goditi, ko .tako pogosto sediijo v gostilni ter pridno bračajo kozarce zlate kapljice. Bili bi res nespametni, ko bi ostali doma ter morda trdo živeli, če jim življenje tu veliko laže poteka. Sedaj se širijo govorice, da bo'do begunsko naselje razširili. Pravijo, da bodo1 sezidali nove hiše. Domačini smo zaskrbljeni, ker ne želimo, da bi nam razlastili novo zemljo, saj je že tako' ni veliko. Ne maramo tudi, da bi nam v bodočnosti sedli na vrat in nam vsiljevali svojo' voljo. Upamo, da se to ne uresniči, saj mora prej ali slej tudi oblastvo srečati pamet. BOLJUNEC Kakor drugod na Tržaškem je do' nedavnega tudi pri nas skoraj 10 dni razsajala burja. Poleg tega da nas je vse prepihala, je povzročila mnogo škode na polju ter na poslopjih. Marsikoga je tudi prisilila v posteljo, ker se je nalezel prehlada ter nezinanjk-ljive influence. Neko noč so bili sunki burje tako močni, da smo se že bali za naše strehe. Zato se naslednjega dne nismo čudili, da je burja prevrnila ciganom voz, ki je stal v bližini naše vasi. Vsi družinski člani so bili več ali man j poškodovani. Šestletno' hčerko so pa morali takoj odpeljati v bolnišnico, ker se je močno ranila v glavo ter zgubljala' mnogo krvi. Da so jo ohranili pri življenju, so zdravniki morali narediti transfuzijo krvi. Ljudi sedaj zanima, kako napreduje prizadevanje naše občine, da bi podaljšali filo-busno progo do naše vasi. Prepričani smo, da bi se to lahko uresničilo in bi ne bilo potrebno bogve kakšnih stroškov. Nova proga bi olajšala promet ter bi silno dvignila turizem. Upamo, da bomo v kratkem kaj o tem slišali ter obvestili naše ljudi, ki z današnjimi prevoznimi sredstvi niso preveč zadovoljni. GORIŠKI IN TRŽAŠKI SLOVENCI Goričani sledimo z veliko pozornostjo težki in ostri borbi, ki jo vodijo naši bratje na Tržaškem takot proti razlastitvenim odlokom vladnega komisarja Palamare kakor tudi proti zapiranju in policijskemu ustrahovalnemu zasliševanju slovenskih ljudi. Ni dvoma, da si je Palamara že do danes s svojim raznarodovalnim delom na Goriškem in Tržaškem stekel slab glas med našim narodom. Moirda je uradna Churchillova izjava, da je Italija zopet »velesila«, šla nekaterim v glavo. Gospoda oeividno ne zna več soditi, kaj je dovoljeno in kaj ni. Le tako si lahko vsaj nekoliko razložimo odloke o razlastitvi slovenske zemlje kakor tudi nastop proti nahre-žinskemu županu. Zato moramo v tem odločilnem političnem razdobju biti vsi Slovenci budno na straži in s svojim skupnim odporom pomagati odgovornim krogom, da se spel streznijo. Drugače se politični voz lahko zažene v usodni tir, da bo podrl vse, kar so državniki dobrega sklenili v londonskem sporazumu. VELIKA JAVNA DELA V FURLANIJI Vsa vzhodna Furlanija od Krinina do Tržiča se je te dni navdušila ob vesti, da se 18. aprila pričnejo prva dela, ki hočejo* dvigniti donosnost gradiščansko-krminskega polja. Zgradili bodo razne naprave za namakanje in vodovod ter zboljšali življenjsko raven furlanskega kmeta. Celotni državni prispevek bo znašal 2 milijardi in pol; najprej bo zgrajen več kilometrov dolg kanal med Faro in Gradiško; prvi del prekopa začnejo zidati 18. aprila; stal bo 250 milijonov lir; električna centrala bo stala 400 milijonov lir. 23. aprila bo v Gradiški velika slavnost, ki se je bo udeležil tudi minister za kmetijstvo Medici, kateremu gre zasluga, da se bodo ta velika obnovitvena dela izvršila. Mi Slovenci pozdravljamo to akcijo ministra, bili bi pa veliki hinavci, če bi ga ob tej priliki ne opozorili na dolžnosti države do slovenskega kmetijstva in slovenskega kmečkega prebivalstva. Za slovensko kmetijstvo narede zelo malo, naše kmečko prebivalstvo je docela zanemarjeno; saj nima zlasti v Brdih pa tudi na Krasu in celo v So-vodnjah niti zdrave pitne vode. Naj nam verjame, da hi storil veliko državniško* delo, če hi zadovoljil to življenjsko potrebo obmejnega slovensega prebivalstva. IZ PODGORE Od novega leta pri nas ne čujemo več cerkvene ure. Zaradi prevelike starosti je revica obnemogla. Saj je našim pradedom in nam zvesto služila več ko sto let ter z nami delila žalost in veselje. Cerkveno skrbništvo je mestno upravo opozorilo, da je potrebna nova ura. Pred dnevi si je ogledala zvonik občinska komisija, ki. jo je vodil inženir znane tovarne Solari. Zato upamo*, da bomo v kratkem slišali biti novo moderno uro. Pri pevmskem mostu se je na veliko noč Ponesrečil domačin 24-le*tni Rihard Nanut, ki so ga takoj prepeljali v bolnico Brigata Pavia. Pri padcu z motornega vozila se je Potolkel po čelu in obrazu ter si razbil zgornjo ustnico. Poškodbe pa hvala Bogu niso nevarne; vsi mu želimo, da hi čimprej okreval. IZ SOVODENJ V torek velikega tedna smo ob obilni u-deležbi pokopali uglednega posestnika in cerkvenega ključarja Janeza Gulina, očeta devetero otrok, izmed katerih je Ivan naš občinski svetovalec. Pokojnik je dosegel častitljivo starost 84 let; bil je vse življenje izredno delaven in skrben gospodar, plemenit kristjan in zaveden Slovenec. Domači i pevci so mu pri pogrebu zapeli nekaj prelepih žalostink. Ljubi Bog naj mu bogato poplača vso ljubezen do naroda, cerkve in doma. Sorodnikom izrekamo naše sožalje. Isti dan je bil tudi pogreb vzorne in zavedne slovenske matere g. Amalije Primožič, ki je v narodnem duhu vzgojila tudi svoje otroke. Naj ji sveti večna luč, sorodnikom pa naj ljubi Bog da tolažbo in pomoč. Iz deželnega sklada za zimsko pomoč je naša občina dobila 110.000 lir. Z VRHA Čujemo, da je naše županstvo ukrenilo vse potrebno z družbo SELVEG in ji tudi že riakazialo potrebni denar, da končno dobimo tako zaželeno in težko pričakovano' električno luč. Leta in leta smo moledovali, prosili in se pritoževali, končno smo pa le dočakali dan, ko smo gotovi, da bo v kratkem zasvetila luč naši vasi. Po naših hišah so že napeljali električno napravo, v kratkem skopljejo jame za drogove. Pravijo, da nam luč zasveti že meseca maja. DORERDOR Pred kratkim je naš župnik blagoslovil lepo Marijino kapelico ob poti iz Doberdoba na Poljane. V njej je podoba svetogorske Matere; kapelica je bila porušena med prvo svetovno vojno in letos so jo Doberdobei ponovno zgradili v spomin na preteklo Marijino leto. Prejšnja kapelica je bila znamenita, ker so do nje spremljali romarje, kadar so se podajali na osemdnevno božjo pot na Sv. Višarje. Danes je pa mlačnemu verniku celo pot do domače cerkve predolga! Tudi naša občina je bila deležna zimske pomoči, ki jo je prefektura razdelila med občine goriške dežele. Doberdobu so nakazali 200 tisoč lir. IZ ŠTEVERJANA Pred kratkim je bilo pri nas zborovanje kmečkih posestnikov, ki se ga je udeležilo tudi precej Oslavcev, da se razgovorijo z zastopniki kmetijske šole iz Gorice o obrambi proti toči. Zaradi uspehov, ki so jih dosegli z modernimi pripravami v Krminu in v sosednih Brdih, so naši ljudje sklenili, da se pridružijo krminskemu konzorciju. Nanje je seveda vplivala zlasti huda toča, ki je lani na dan sv. Petra uničila v zapadnein delu Štcverjana skoro ves pridelek. Člani hodo morali prispevati 500 lir za vinegradno in 250 lir za orno njivo. Pričakujemo, da bo krminski konzorcij v kratkem postavil raketne postaje po naših gričih, od koder se bo vodila odslej borba proti toči. Zvedeli smo, da je prefektura 8. aprila dodelila iz zneska 8,640.000 lir z-a zimsko pomoč naši občini 40 tisoč lir. To je sicer že četrta podpora, ki je bila nakazana občinam Goriške iz letošnjega sklada, pa vendar se nam zdi prispevek za. našo revno občino premajhen. DROBNE PESTI 400 MILIJONOV ZA NOVE HISE Uradni list z dne 6. aprila je objavil zakon, po katerem bo goriška dežela deležna 400 milijonov lir za gradnjo ljudskih hiš. ■Gradnja je poverjena samostojnemu zavodu za zidavo hiš (IACP). Načrti so že pripravljeni, a niso še odobreni. Vendar pravijo, da se bodo dela začela* že v tem letu. Gre, kakor vidimo, za znaten državni prispevek! MEDNARODNI PRAZNIK ZDRAVJA Mednarodni praznik zdravja so na veliki četrtek svečano obhajali tudi v Gorici. Ob tej priliki je v kinu Central govoril profesor padovanske univerze Melhior Dechigi o »Vodi, zrcalu zdravja«. Predavanje je bilo zelo zanimivo in za naše razmere poučno. Govoril je zlasti o raznih težkih, deloma tudi nalezljivih boleznih in dednih boleznih, ki jih povzroča slaba voda. Oblastnike je opozarjal na njihovo dolžnost, da preskrbijo prebivalstvu zdravo pitno vodo. Mi Slovenci pa moledujemo državna oblast-v.a že več bot 40 let, da dajo slovenkemu ljudstvu zdravo pitno vodo v Brdih in na Krasu. Ali bo ostal naš glas še dolgo glas vpijočega v puščavi? BLOK PRI r :eci hisi in trgovska zbornica Na bloku pri Rdeči hiši je bil že do sedaj precejšen blagovni iin osebni promet. Po trgovinski pogodbi, ki so jo pred nekaj dnevi podpisali v Rimu, se bo še povečal. Goriška trgovska zbornica je že večkrat pozvala oblastva, naj tu oskrbe primerne zgradbe za carinarnico, policijo ip sezidajo skladišče. Pred dnevi pa je zbornica predlagala, naj se ustanovi iz občinske uprave, Združenja za turizem ter Trgovske zbornice primerna ustanova, ki bo skrbela, da se nove naprave čimprej zgradijo. SOLSKI SKRBNIK DE VETTA OSTANE Dr. De Vetta, ki je pred kratkim uspešno prestal natečaj, je bil pred dnevi imenovan za stalnega šolskega skrbnika v Gorici. Tudi Slovenci mu čestitamo k uspehu. Gojimo upanje, da bo odslej laže razložil ministru prosvete svoje poglede na zadevo slovenskih optantov in n'ih otrok, kajti z današnjim stanjem se ne bomo Slovenci nikdar pomirili. Otroci slovenskih optantov morajo spet v slovensko šolo! Prepričani smo, da bo rimska vllada tej naši zahtevi ugodila, če jo šolsko skrbništvo primerno pouči, da so današnji predpisi protiustavni. Odgovornost šolskega skrbnika De Vet te se je znatno povečala. ŠKOFIJSKI URADI Ze nekaj časa sem preurejajo levo krilo škofijske palače V Gorici. Lepa Codellijeva palača bo dobila nekoliko drugačno lice. V novem, modernem kr:lu škofijskega dvorca bodo namestili pisarne in urade, ki bodo imeli svoj poseben vhod. Za zidavo je nekaj milijonov prispevala tudi država. TOVARNA IPtiidcic KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. Ijeiiffiltti \Jlot*i>iii[ft 0 (fitMitnlhlta flolinn ŠEMPETER SLOVENOV Komaj je v naši občini ponehala slinavka, se je na Vrhu (Spignon) v podbeneški občini pojavil še hujši primer te nalezljive bolezni. Vrh je mala gorska vasica, skoro 700 m nad morjem, in leži nad Landarsko jamo. Njeni prebivalci so priznani in podjetni živinorejci. Posestnik Anton Gornic je prejel prvo nagrado (250 tisoč lir) za svoj lepo u-rejen hlev, ki mu jo je podelil deželni odbor v Vidmu, in prvo pokrajinsko’ nagrado 500.000 lir za lepo obdelano kmetijo. Znesek so mu slovesno izročili na tiho nedeljo v Benetkah. Na Vrhu imajo' le malo polja, imajo pa lepe travnike in dobro seno. Skoro vse njih ove njive ležijo daleč v okolici Čedada. Gnoj vozijo na njive po tri ure daleč z voli ali s tovorniki, zemljo pa obdelujejo s traktorji. Ti hribovci so res občudovanja vredni, ker so izredno delavni in tesno povezani z zemljo svojih dedov. Vztrajajo na domači zemlji, čeprav hi jim bilo življenje lažje, ako bi šli stanovat na posestva v Furlaniji. Pred dnevi je neki Vrhovec kupil par volov preko Til-menta in z njima je pripeljal v vas tudi hudo slinavko. Ubogi kmetje sedaj trepetajo od | strahu za svojo živino, od katere pravzaprav živijo. ČEDAD V velikem tednu so pripeljali v tukajšnjo bolnico posestnika Alojzija Marsena s polomljenimi rebri, njegovega sina Bruna pa v naše zapore. Kaj se je zgodilo? Pri Klavorih v Roncu je izbruhnil med očetom in sinom velik prepir. Sin je na oster način žalil vinjenega očeta, češ da zapravlja po gostilnah imetje, medtem ko skopari za hišne potrebe. Oče je v hudi jezi lopnil 21-letnega sina. Ta pa je vzkipel, zgrabil za puško in gotovo bi bil streljal na očeta, da ni tega; z velikim naporom preprečila njegova sestra. Prestrašeni oče je zbežal iz hiše, sin pa je stekel za njim ter ga obsul s kamenjem, dokler se ni oče zgrudil na tla. Oba sta morala v Čedad: oče na zdravljenje, sin pa delat po'korO' za greh proti četrti božji zapovedi. Oj ti VTažja pijanost, ki razdira naše domove! kor bakla v ognju. V okolišu ni bilo žive duše, da bi mu pomagala. Sam se je v hudih bolečinah valjal po tleh, dokler mu ni uspelo zadušiti plamena. Revež je komaj ost a1 živ in upati je, da ne bo podlegel opeklinam. BELA PEČ Kakor drugod po naši dolini tako izginja ■tudi pri nas sneg in polagoma se budi pomlad. Nestrpno pričakujemo izid pogajanj med Italijo in Jugoslavijo, ki se tičejo obmejnega prometa. To vprašanje je življenjsko važno za vso dolino in še posebno. za nas, ker so naši dvolastniki zares v obupnem položaju. Najbolj pereče je pa vprašanje državljanstva nekaterih obmejnih posestnikov, ki ga jim. Italija še vedno odreka. Priznati ga noče niti onim, ki bi ga morali z 21. letom brez posebne prošnje pridobiti. Po desetih letih popolnega mrtvila v obmejnem pasu bi bil zares že skrajni čas, da se ta vprašanja ugodno rešijo. Čemu toliko praznih besed in dolgih .pogajanj med raznimi državniki, ko pa gre za najnujnejše , potrebe in pravice obmejnega prebivalstva, I ki končno le mora živeti. Tudi 76-letnega Batističa Mihaela so pripeljali v čedadsko bolnico. Lepo vreme ga je zvabilo trebit travnike v bližino Kala nad > V Žabnicah nič posebnega. Vreme imamo Pcdbonescem. Ko je zažgal na kup spravlje- ! precej lepo, a še vedno je mrzlo. Kljub te- no nesnago, je plamen švignil proti njemu in j mu je sneg v vasi že skoraj popolnoma iz- obleka se je vnela, tako da je bil kmalu ka- Iginil. Spomini iz starega Trsta Že dolgo prej, izza leta 1782, je delovala dobro urejena šola velike srbske pravoslavne občine. Ustanovil jo je Ivan Miletič ter obstaja še danes. L. 1842 je vlada odprla v Trstu tudi kmetijsko šolo. Prostor za poizkuse so imeli na nekdanjem škofijskem vrtu. V pravilniku te šole je bilo posebej rečeno, da mora en profesor predavati tudi v slovenščini (nella lin-gua dei villici). To je dokaz, da so< morali že takrat upoštevati Slovence tudi v šolstvu. Tudi po cerkvah se je že začelo oglašati slovensko petje. Po dobi ustavnih bojev je bila običajna slovenska pridiga in petje celo pri Sv. Justu. Pri Sv. Antonu Starem ob šestih in pri deveti nedeljski maši. Pameten dušebrižnik je bil župnik Tognana. Ta se je naučil slovenski in je do poznih let pridigal po slovensko pri Sv. Antonu Novem. Že leta 1827 so se v Trstu tiskale tudi slovenske knjige, in sicer pri tiskarju Mareni-ghu (Mariniču), ki se je podpisoval »guber-nijski natiskavez«. Tistega leta je izšla v slovenščini na 24 straneh knjiga o čudežih v Ricmanjih. Spisal jo je baron Raunoch (Ravnik), župnik v Dolini. Izšel je tudi v veliki nakladi ljudski molitvenik »Molitoune bukve u katerih se sneidejo Interne inu vezlier-ne pred spoudio. inu po spoudi pred Obhai-lam inu po Obhailam per S. Mashi inu ve-liku drusih lepih Molitvi sa use perlozhno-sti inu potrebe ukup sbrane«. Taka je bila tedanja slovenščina, ki pa se je kmalu po letu 1848 začela čistiti in se uveljavjati v o-količi in v mestu. Dokazuje pa, da je slovenstvo na Tržaškem imelo že stare korenike. XXVI Že smo pri naših tržaških »Spominih« na pragu leta 1848. S tem letom se začne tudi v zgodovini Trsta popolnoma nova doba. Z ustavnimi svoboščinami se je vzbudila tudi narodna zavest. Življenje, ki je poprej teklo bolj skupno in imelo pred očmi le gospodarske in trgovske potrebe Trsta, se je sedaj začelo narodnostno ločiti. Slovenci in Italijani so v zavesti, da so vsak narod zase, pričeli terjati od vlade vsak svoje posebne pravice, ki so jih prinesli novi časi. Nove pravice so prišle tudi v Trst. »POMLAD NARODOV« Revoluciji v Parizu in na Dunaju 1. 1848 sta nekak uvod v »pomlad narodov«. V vseh prejšnjih časih je bilo tako, da so grofje in višji sloji imeli vse predpravice in malo ali nič dolžnosti, večina ljudstva pa je morala delati in pri tem ni imela nobene pravice v javnosti. Toda že od francoske revolucije dalje se je ljudem začelo svitati, da so po božji postavi vsi enaki. Po dunajskem kongresu 1. 1815 so take misli s silo zatrli. Toda to je trajalo le nekaj časa. Ko so na Dunaju zvedeli, da je ljudstvo v Parizu zapodilo kralja in oklicalo republiko, so se tudi tam meščani in univerzitetni dijaki zavedli, kako ministra Metternich in Sedlnitzky s policijo in s spiski o političnih osumljencih kratita ustavne svoboščine. Dunajski dijaki so na pobudo profesorja Fistra, Slovenca, doma z Lancovega pri Radovljici, sestavili 11. marca 1848 posebno spomenico na cesarja. V njej so’ zahtevali svobodo zborovanja, tiska, pouka, vere in ljudske zastopnike pri vladi. Zahtevali so tudi, naj bodo ministri za svoje delo odgovorni in naj se takoj ustanove narodne straže, da hranijo red in ustavo. Malo bebasti cesar Ferdinand se je na prigovarjanje starokopitnih mini- strov upiral novim zahtevam. Toda 13. marca je na Dunaju v Gosposki ulici prišlo do izgredov. Policija je namreč zahranila povorki dijakov dohod k palači parlamenta. Vendar je pogumni nastop ljudstva vlado tako preplašil, da so že ob šestih zvečer lepaki naznanili Metternichov odstop. V resnici je zbežal preoblečen v žensko. Sporočili so tudi, da bodo objavljene neke svoboščine. Čez dva dni je vlada res odpravila cenzuro in vpeljala svobodo tiska ter dovolila meščanom in dijakom, da se oborožijo. Obenem je obljubila, da se bodo v najkrajšem času sklicali stanovi vseh kronovin in lombardsko-beneške podkral jevine. Pomeniti bi se morali o. novi ustavi. Edini tedanji slovenski list »Kmetijske in rokodelske Novice« so pod naslovom Slava Slava našimui presvitlimu Cesarju Ferdinandu Pervimu takole pisale: »Premilostljivi Cesar so namreč 15 dan tega meseca ob petih popoldne sklenili, de se imajo Njih dežele drugači regirati kakor dozdej. To- novo vladanje se imenuje konstitucija, to je z drugimi besedami taka vladija, ktera pripusti, de prihodnjič ne bo le samo gosposka, temiuč ide bojo tudi deželni in mestni stanovi, ki bojo zato od ljudstva izvoljeni, pravico, imeli govorili . . .. Tako je prišla »pomlad narodov«, ki so se začeli dTamiti iz dolgega političnega spanja. (Nadaljevanje) VABILO Ravnateljstvo slovenske strokovne šole v Gorici, ul. Randaccio 22, vljudno vabi starše učencev na sestanek, ki bo v prijateljskem duhu v nedeljo, 17. t. m., od 10. do 12. ure v šolskih prostorih. JZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Hi. JtuHiUat: (ItefaHZ slwe*l&UiU Up&slWMlV tki Profesor Martin Jevnikar si je nadel nalogo, da zbere in objavi vsebine najvažnejših del (črtic, povesti, romanov, iger) slovenskih pripovednikov od začetka do danes. To delo skrbno opravlja in ga bo v kratkem tudi končal. Decembra 1953 je izdal I. del svojih Vsebin (od Linharta do ir ode. ne), maja lani II. del (naturalizem in modema), prejšnji mesec pa je izšel III. del (od moderne do leta 1930). Sestavljalec Vsebin se ne drži pri tem dtelu stroge delitve pa literarne dobe. To bi bilo tudi nemogoče, saj mnogi pisatelji segajo s svojimi deli v razne literarne dobe, nekaterih pa bi sploh ne mogli zaradi njih samoraslosti točno uvrstiti v nobeno. Vsebine so torej razvrščene tako, da so obdelana vsa dela enega pisatelja (peglede na njih s!og in vsebino), nato drugega itd. V celoti jte dosedaj objavljenih 197 vsebin, ki pripadajo devetinštiridesetim slovenskim pisateljem. (Od izraizitih pesnikov je medi njimi zastopan le Prešeren s Krstom pri Savici. Pripovedne pe:mi drugih pesnikov, p. pr. Aškerca, niso upoštevane). Vse vsebine so sestavljene tako, da so najprej naštete v pripovednem delu nastopajoče osebe, nato sledi vsebina, pa koncu pa je še kratka oznaka, kak po-m'en ima to delo in kdaj je izšlo. Jasno je, da sestavljalec kljub temeljitosti ni mogel biti izčrpen in zajeti prav vseh del, ki so kdaj izšla. Omejiti se je moral na pomembnejša. Zato je pa prav, če nam na koncu, ko neha obravnavati kakega pisatelja, pove, katerih del ni mogel upoštevati zaradi njihove skromne pomembnosti. Tako nam prikaže namreč jasneje sliko pisatelja in njegovo literarno pomembnost. To nalogo je sestavljalec pri prvi knjigi prezrl ,a je gotovo to pomanjkljivost sam opazil, ker jo je v drugi in tretji knjigi odpravil in s tem zelo dvignil vrednost svojega dela. Vse tri dele Vsebin je profesor Jevnikar izdal kot samostojne knjige, saj so vsaka zase oštevilčene po straneh. To se nam zdi kar škoda. V pripravi ima namreč še četrti in zadnji del (od' 1930 do danes) in tako bo zaključeno to brez dvoma potrebno in pomembno delo. Vredno bi bilo potem vse štiri dele vezati v skupno knjigo, a samostojno oštevilčenje posameznih delov bo pri tem v oviro. A ne glede na to, ali bomo imeli eno knjigo ali pa štiri, smo teh Vsebin lahko veseli. Zamašile bodo veliko vrzel v slovenski kulturi. Iz njih se bo mogel vsakdo na hitro poučiti o slovenski leposlovni tvornosti, !marsikdo ši bo pa v njih osvežil spomin na dela, ki jih je sicer prebral, a jih je pozabil. Najvažnejše je pa to, da je v Vsebinah najti tudi dtela, ki so že težko dosegljiva in jih nii dobiti niti v zasebnih niti v vseh javnih knjižnicah. — fr — ifliktMh Tone IllihvHc je po irodu iz Škofje Loke, to je iz kraja, ki je dal Slovencem največ slikarjev (n. pr. Ažbeta, Groharja, brata Šubica, Franceta Miheliča itd.). Pot njegovega umetnišklega oblikovanja je šla iz Ljubljane, kjer se je med drugim učil pri mojstru Francetu Kralju, Gojmiru Kosu in Mateju Sternenu, v Prago, kjer je imel za učitelja Ubrovskega. Od tam je odšel v Firenze, kjier je študiral pri Ugu Capochiniju Feliceju Careni, enem izmed najpomembnejših italijanskih slikarjev starejšega pokolenja. Svoje krajinska olja, prikazujoča Sočo, Steverjan, Goriška Brda v cvetju, Sesljanski zaliv, Devinski grad, Re-penitabor ter Zgonik spomladi. Nj'egove najnovejše upodobitve prikazujejo slovensko pokrajino na Tržaškem, Goriškem in1 Kanalskem. Zlasti obala od Trsta do Devina mu nudi vse polno motivov ža sprostitev barvne igre; in upodobitev pestrih svetlobnih učinkov. , „ , „ . Svoja dela je razstavil v Rimu, Benetkah, Gorici (1952), Veroni in leta 1953 v Trstu v Galeriji Ros- Prvi dan aprila je umrl v Rimu Silvio d’Amico v starosti 68 let. Bil je eden izmed najbolj vidnih kulturnih delavcev sedanje Italije. Ze z mlada se je posvetil gledališču. Spisal je monumentalno delo »Zgodovina gledališča«. Ustanovil je tudi »Akademijo dramske umetnosti«. Z njegovo smrtjo so se zredčile vrste sodobnih italijanskih kulturnikov. Slovenska gledališča Slovenci imamo poklicna in polpoklicna gledališča. Poklicna gleda]išča so v Celju, Kranju, Ljubljani (Slovensko narodna gledališče z Dramo, Opero in Baletom ter Mestno gledališče) v Mariboru (Drama, Opera in Balet), v Postojni, Kopru in Trstu. Poklicna gledališča prirejajo stalne predstave, imajo stalna osebje in svoj dom, medtem ko je pri polpoklicnih gledališčih, en del osebja stalno nameščen, ostala igralci pa sodelujejo kot ljubitelji odrske igre zastonj ali za manjšo nagrado. Skoraj vsa poklicna gledališča imajo stalne dvorane. Te imajo za gledalce skupaj 5041 prostorov, kar bi znašalo povprečno 504 prostore na vsako gledališče. V pretekli sezoni je bilo vsega skupaj 1435 predstav s 530.277 gledalci. To se pravi, da je na vsako predstavo prišlo povprečno 369 oseb, kar pomeni, da je pri vsaki predstavi ostalo nezasedenih 135 prostorov. Največ nezasedenih mest je bilo v gledališčih na Jesenicah, y Ptuju ip Po:i'ojni. Poklicna gledališča so priredila 106 del, od katerih je bilo 35 jugoslovanskih, 71 pa tujih. Jugoslovanska dela so bila uprizorjena 350-krat, tuja 779-krat. Od domačih je bilo 24 del slovenskih. Vsako domače delo je povprečno obiskalo 372, tuje pa 409 oseb. Polpoklicna gledališča so predvajala 15 domačih, med tema, enajst slovenskih, in 15 tujih del. Jugoslovanska dela so izvajali 177-krat, tuja pa 129-krat. Od domačih predvajanih pisateljev je na prvem mestu Cankar; iz srbsko-hrvatske književnosti je bil najbolj zastopan Budak Pero, od tujih pisateljev pa Huxley, Pristley, de Filippo, Tiemeyer, poleg o-bičajnih postav klasičnega sporeda — Shakespea-rea, Molierea, Gorkija, Shawa An drugih. Razume se, da so na opernem sporedu prevladovali stari mojstri kakor Verdi, Čajkovski, Bizet, Massenet, Puccini itd. Od domačih oper so bile u-prizorjene Foersterjev Gorenjski slavček, Gotovčev Ero z onega sveta, Švarov Prešeren ter Hrističev balet Ohridska legenda in Lhotkejev Vrag na vasi. 16. marca je komaj 14.letna slovenska pianistka Dubravka Tomšič žela na koncertu v Camegie Hallu v New Yorku velik uspeh. Nastopila je kot solistka v Griegovem koncertu za klavir in orkester, ki ga je izvajalo newyorško filharmonično društvo. Občinstvo jo je nagradilo z burnim ploskanjem. 24. februarja je pa imel v Ljubljani klavirski koncert 15-letni Aci Bertoncelj. Mladi virtuoz je dovršeno zaigral skladbe tujih in domačih umetnikov, med drugim Beethovna, Chopina, Ramovša in Si-vica. Mladi Bertoncelj je glasbeno izredno in vsestransko nadarjen. • • • Finska država vsako leto nagradi s sedmimi milijoni mark najboljšega tujega skladatelja. Nagrada nosi ime po finskem narodnem umetniku Sibe-liusu. Letos jo bodo podelili slavnemu ruskemu skladatelju Igorju Stravinsikemu. T. Mihelič Devinski stari grad. nauke ja zaključil na Umetnostni akademiji v Rimu, Kjer se je pri mojstru Ferrucciu Ferraz?iju učil dekorativne umetnosti. Danes živi in dela večinoma v Trstu. Mihelič je slikar in kipar. V slikarstvu se je uveljavil zlasti kot krajinar. V nj'egovih pokrajinskih oljih je opaziti pestro barvitost in iskanje svetlobnih nasprotij. Po sodbi prej omenjenega italijanskega mojstra Carene so Miheličeva dela izraz njegove notranjosti. Zato so neprisiljena, pristna, samonikla in nikdar izumetničena. Med njegova najboljša dela spadajo velike alegorične kompozicije Plodovit ost, Žrtve in Talci ter po- Prešmentana radovednost! 'Veliko dobrega in tudi slabega je zapopadenega v tej lastnosti. Rodila se je tedaj, ko je Eva iz radovednosti odtrgala v paradižu prepovedano jaibol-ko. Po njej so jo podedovali vsi njeni potomci obojnega spola. Pravzaprav je krivica, da nismo mi moški izvzeti. Pa že mora biti tako. Saj bi brez radovednosti ne bilo napredka na svetu. Komaj prične otrok čebljati, že neutrudoma sprašuje starše, zakaj to, zakaj ono. In, iz tega neprestanega »zakaj« se razvija in širi otrokovo obzorje. Z leti pa radovednost raste. Ipi prav je tako. Vsa priroda je vendar tako zagonetna in tako čudovita, da je vredna naše radovednosti. Kje bi bila znanost brez te čednosti? Radovednost je n. pr. gnala znanstvenike, da so iskali povzročitelja strašnih nalezljivih bolezni. Našli so ga v rtevidni bakteriji in ga uspešno preganjajo. Da, radovednost v tej smeri je prava krepost. So pa ljudje na svetu, bi niso vredpl, da bi bili deležni te čednosti. Mislim pamreč na tiste, lci jo napačno uporabljajo ali bolje i^ečepo izrabljajo. Prav gotovo mislite, da bom pričel opravljati. Pa se motite. Samo golo resnico bom govorili. Znana stvar je, da so n. pr. ženske veliko bolj radovedne kot moški. Iz tega sledi, da hi moralo biti na svetu veliko več ženskih učenjakov kot moških. Pa je prav obratao. Zakaj pa taka nedoslednost? Prav ziato, ker svojo radovednost ne obračajo v pravo smer. O radovednosti gospe Klare smo že večkrat brali v tem listu. Toda mislim, da ji delamo veliko krivico, ker je še mpogo slabših žensk na svetu. Ali ste že kdaj slišali, da bi gospa Klara iz radovednosti pretaknila svojemu velečislanemu gospodu soprogu vse žepe? Se nikdar! Sedaj pa vas, dobre zakonske ženice vprašam, kolikokrat stfe že ve napravile žepno preiskavo pri svojih možeh? Kar ponižno priznajte in obljubite, da tega pe boste več napravile dn vse vam bo odpuščeno. Ah, radovednost, slast vseh slasti! Kakšna slast je n. pr. za gospodinje, ki pretikajo omare in predale svojih najemnikov, kadar jih pi v stanovanju! Znano je tudi, da gospodinjske pomočnice pasejo svojo radovednost po vsem stanovanju, če so same doma; da oblečejo večerno obleko gospe, in če je treba, še kožuh in klobuk. Kdo bi jim zameril, boste reklii, če hočejo biti lepe? Saj jim tudi gospe pretaknejo njih košare, da zvedo iz pisem, s kom imajo ljubezensko razmerje. Kakšna slast, kajne, je odpirati tuja pisma, odvijati skrivnostaie zavoje, kukati na skrivaj v tuja okna ali se na skrivaj ozirati po ljudeh! Grdo je, bomo reklii, če so ženske tako radovedne. Se grše, če se prime grda bolezep tudi moških. Zamislite si, kako nesrečna mora biti žepia, če ji mož neprestano stika po torbici ali išče po kotih, da bi ujel kako skrivpostno pisemce. Koliko dela bi pa imel, če bi imela toliko žepov pa obleki kot on! Da, taki moški pač ne zaslužijo, da nosijo hlače. Sicer pa dapdanes hlače itak niso več izključna last moških. Radovednost je lahko velika čednost alli pa grda napaka. GOSPODARSTVO Čuda prirode : _Sporazumevanje med čebelami Čebele se med seboj sporazumevanj o, si izmenjujejo novice, »govorijo«, toda se pri tem ne dotikajo s tipalkami in tudi ne oddajajo nikakih glasov, kakor se je do nedavna mislilo. Sporazumevajo s s plesom in z odišavljanjem. Njih ples je umerjen in ga ne spremljajo glasbila. Plesati začnejo tako imenovane čebcle-izvidnice, ko hočejo nekaj povedati. Medtem se druge približajo plesalkam, o-pazujejo plesne premike, jih začnejo posnemati in končno zletijo iskat hrane. Zakaj čebele plešejo? K plesu jih ne sili ljubezen, ki je te nepopolne samice ne poznajo. Ne plešejo pod vplivom kakšnega mamila, ki bi ga pomoloma zaužile, saj predobro poznajo vse cvetje. Ne plešejo iz dolgočasja in za zabavo, ker so preveč navezane na redna dnevna opravila. Ne plešejo, da bi proslavile zmagoslavni povratek oplemenjene kraljice-matice ali da bi slavile zmago nad čebelami roparicami ali ker so prerano zgubile rodovitno' matico. Plešejo samo zaradi tega, da se med seboj sporazumevajo ter tako prehranijo svojo družino'. Družina čebel je urejena strogo smotrno. Vsaka čebela mora izvrševati določeno na- log°- , . , . Del čebel tvori tako zvani prehranjevalni oddelek. Morajo namreč nabirati in donaša-ti hrano. Nekatere skrbijo samo za matico, druge pa za zarod in družino. Posebno skupino tvorijo čebele izvidnice, ki morajo iskati nove vire hrane. Brž ko je njihov polet u-spešen, se izvidnice kot strelice vrnejo k družini, da sporoče prehranjevalkam, kje je nova hrana. To sporočilo izvršijo s plesom. Če je hrane obilno-, je ples dolg in zelo živ. Tedaj zleti veliko število čebel na mesto, ki so ga izvidnice odkrile. Če pa je nove hrane malo, je tudi ples bolj skromen, manj živ in se kmalu konča. Na odkrito mesto zleti manjše število čebel. S plesom čebele tudi sporočijo, kolika je razdalja med mestom nove hrane in panjem. Če je paša blizu, v razdalji do 100 metrov, zaplešejo- čebele krožni ples, in sicer enkrat v eno smer roga, drugič v nasprotno. Če pa je vir hrane oddaljen, toda še vedno obilen, zaplešejo izvidničarke čisto drugačen ples, ki se da še najbolj primerjati z modernimi bugi-vugi; čebela leti nekaj časa v ravni smeri in pri tem se otresa z zadnjim delom telesa. S plesoma, ki smo ju opisali, izvidničarka označi, bodisi razdaljo, bodisi količino nove hrane. Tudi smer, v kateri se nahaja nova paša, označi izvidničarka s posebnim plesom. Če leti ob satu od spodaj navzgor, pomeni, da je paša v smeri sonca. Če se pa začne ples od zgoraj navzdol, pomeni, da je paša v nasprotni smeri sonca. To pa ni dovolj. Skoraj v vsakem panju najdemo dele vodoravnega satovja. Če izvidničarke plešejo nad tem satovjem, pomeni, da je nova paša v tej smeri. Opazimo namreč, da prehran j evalke vzletijo v to smer. S svojim plesom čebele natančno označijo smer sonca, čeprav bi ga zaradi oblakov ne mogle videti. Drugo sredstvo za sporazumevanje so dišave. Če je izvidničarka našla nov vir hrane, je prinesla s seboj duh po tej hrani. Ta duh ostaja tudi v zraku. V njem pa je tudi duh domače družine, kateri izvidničarka pripada. Čebele vsakega panja oddajajo poseben duh. Po tem spoznajo čuvaji ob vhodu v panj domače čebele in tisti čebeli, ki tega duha nima, je vstop v panj zabranjen. Vsaka cvetlica, ki je čebelam koristna, ima poseben duh. Ta preide na izvidničarke, ki ga posredujejo prehranjevalkam. Po sledovih v zraku najdejo čebele koristno cvetlico. Z modernimi opazovalnimi sredstvi znanstveniki vedno bolj prodirajo v tajne prirode. Ples čebel poteka vedno- v temi, toda znanstvenik mu lahko sledi z rdečo lučjo, ki je čebele niti ne opazijo. Se marsikaj bi se dalo napisati o čudovitem življenju čebel, a zaenkrat naj to zadostuje. KENGURU IN PŠENICA »NEVEM« Ko je kapitan Cook odkril Avstralijo, je srečal nekega domačega lovca s prečudnim plenom, ki ga Cook še nikdar ni videl. Po angleško je lovca vprašal, kako se ta prečudna žival imenuje. V odgovor mu je domačin izustil besedo »kenguru«. Zato je žival dobila ime kenguru. Šele pozneje so- ugotovili, da avstralska beseda »kenguru« pomeni toli-1 V r— CŠportni pregtec) =—j Italijansko nogometno prvenstvo prehaja v najtežje obdobje, ki bo v zelo kratkem času vsaj približno določilo končno stanje italijanskih enajstoric. Ni važno sicer, kdo se bo n. pr. uvrstil na 6., 7. ali 10. mesto, temveč kdo bo prvak im kdo bo romal' nazaj, od koder je prišel. V glavnem lahko že danes približno nakažemo prvaka ter enajstortici na »repu« lestvice — Milan v prvem primeru, Pro Patria in Spal pa v drugem. Spremembe bodo v sredini lestvice, kjer je prvih 7 enajstoric približno enako močnih in je razlika v točkah malenkostna. VI vsakem primeru pogumno prednjačita Bologna ter Udimese. Bologna se je letos razvila v zelo enovito moštvo, ki ima močno obrambo (krilska vrsta) ter prodoren napad. Sestavljajo ga sami mladi, obetajoči im, kar je omembe vredno, vsi domačini. Posebno se odlikuje mladi Pivatelli s svojo neugnano mladostno igro v sredini igrišča in s točnim streljanjem na goli. V zadnjem srečanju z Interjem (3:2) je sam trikrat neubranljivo potisnil žogo v mrežo. Posledica tega je, da skupno z Nordahlom načeluje lestvici najboljših strelcev. S tem je prav gotovo dosegel svoj ideal. Verjetno bi marsikdo bil rad v njegovi koži, posebno v vročih mesecih, ko bo borba v največjem razmahu. Od Triestine pač nismo mogli veliko pričakovati. .Za uspehi pride navadno neuspeh. Malo upanja je tudi za nedeljo, ko se bo -srečala v Neaplju z vročekrvnimi Napoletanci. V glavnem je Triestina že dosegla, kar ji gre. Dovolj je namreč ostati v »A« ligi, kaj več ni pričakovati. Kdor je z malim zadovoljen, bo nekoč velikega deležen. Iz Vidma pa prihajajo glasovi, da se nadebudni Furlaini prav zadnje čase precej družijo s tako zvano »krizo«. Nedeljski neuspeh z Laziem (1:1) nam tega sicer ne more še potrditi. Videli bomo, kako se bo v nedeljo končala tekma z Juventusom v Turinu. ko kot »ne razumem vas«. Živali kenguru pravijo avstralski domačini »se-neketa«. Ta zadeva je na las podobna oni o pšenici »nevem«, o kateri so pisali tudi v glasilu Tržaškega kmetijskega nadzorništva. Strokovnjak tega urada je pred 20 leti videl v bližini Divače neko'soir-lo pšenice, katere ni poznal. Vprašal je domačina, kako se ta pšenica i-menuje. In Kraševec je odgovoril »ne vem«. Tako je bila ta sorta krščena za »nevem«, v resnici pa je njeno ime »dioseška resnica«. Neki domačin je iz okolice Oseka prinesel nekoliko kilogramov pšenice, ki mu je zelo u-gajala, in potem se je ta sorta razširila v okolici Divače. VITAMIN SONČNIH ŽARKOV Vitamin D je ve-levažen za zdravje živali (tudi ljudi!), toda v živem in svežem -rastlinstvu ga nimamo. Razvije se pod vplivom sončnih žarkov šele potem, ko smo rastline odrezali ali pokosili ter nekoliko- posušili na soncu. Če pa rastlinje, n. pr. travo, preveč sušimo na soncu, se ta vitamin zopet zgubi. Tudi v živalskem telesu se pod vplivom sončnih žarkov stvori vitamin D, in sicer tik pod kožo. Že samo iz takega razloga je nujno potrebno, da pridejo živali na sonce, vsaj kakšno uro- na dan. To je važno- zlasti za tiste živali, ki so stalno v hlevu. Zato naj živinorejci privoščijo živalim čim več zdravega zraka in sonca, posebno sedaj pol dolgi zimi. IZREDNA SVINJA je razstavljena na velesejmu v Milanu. Od septembra 1951 do septembra 1954 je dala 7 gnezd mladičev v skupnem številu 120 glav. Najmanjše število v gnezdu je bilo 11, najvišje pa 24. V teh dneh bi morala dati 8. gnezdo-. Svinja je toskansko-modenske pasme, njen -lastnik pa je neki Lancini iz Pro-vaglio d’Iseo. Mednarodni nogomet je y nedeljo zabeležil nekaj zanimivih -srečanj. V Toskani j*e te dni mednaiodni mladinski nogometni- turnir. Udeleženci so bili razdeljeni v 4 skupine. Jugoslavija-, ki je spočetka imela precej možnosti, da zasede dobro mesto, je v zadnjem srečanju z Madžari izgubila z 2:0. Zasedla je torej drugo mesto v svoji skupini. Italija dosedaj še vedno vodi v X- skupini. Zagrebški Dinamo, katerega raven je precej padla, je v nedeljo v Pragi z lepo igro premagal Sparta-ka (23)). Colom sta botrovala Dvornlč ter Lipošino- vii£. Beograjski Partizan je-imel v -gosteh Wiener Sport-klub in ga odpravil z -ne ravno lepo igro (4:3). Portugalska reprezentanca- je premagala Luxem-burg (3:1). Smučarji se v glavnem poslavljajo od snega. Smuka v visokih Alpah bo seveda še dolgo možna. Tako so bile te dni v Cerviniji mednarodne smučarske tekme, -na katerih so jooleg Italijanov, Francozov, Avstrijcev -in Švicarjev nastopih tudi Jugoslovani v postavi: Mulej, Dornik, Janc, Ilija ter Nograšek. Dosegli niso velikega uspeha, če izvzamemo Tinčka Muleja, ki je po vseh nesrečah v smuku zasedel 28. mesto. Ostali mlajši so sicer pokazali izredno drznost, vendar jim manjka pove tehnike in opreme. Z drznostjo s'e je posebno izkazal Janc, ki pa jo je drago plačal. Vozil je namreč 120 km n-a uro, ko je zavil- s proge in se zelo nevarno ponesrečil. Da je bilo smučanje divje, nam pniča samo dejstvo, da je 33 tekmovalcev zrušilo svetovni rekord t 'A^AA/A^AAAAAAAA/^^AAAAAAAAA/A^AAA/^AAAA/wW^AAAAA'.AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA^ 3 »Ce ga pripeljemo živega, bo plačilo večje!« S temi besedami je vodja tolpe pustil Tarzana pri življenju. Nezavestnega so zvezali in z njim odjahali Ko se je zopet zavedel, je ležal v umazanem šotoru iz kozjih kož, trdo zvezan na preprogi. Ig Copyrtght. im. Edgar Rlce Bunw.lt«. !»«■ Ah Bflu » MAHOh A že ga je pomiril dotik mehke roke. »Kdo si?« je vprašal. »Plesalka iz Sidi-Aiisse,« je bil odgovor. Tarzan je začutil hladno jeklo na roki in v trenutku so bile vezi porezane. Hitro je planil pokonci. Bil je prost! Ni se mogel niti ganiti. Cez nekaj časa je stopil -nekdo k njemu. Tarzan je spoznal hudobnega Ma-scalzonija. »A, gospod, to me veseli!« se je zarežal in nekajkrat brcnil Tarzana. Ta mu ni odgovoril in malopridnež je nazadnje odšel. ir i® Dolgo je bilo vse tiho. Nato je Tarzanovo uho ujelo šum telesa, ki je drsalo po tleh. Tedaj se je zavesa šotora dvignila. Opazil je glavo im oprsje temne postave, a je ni mogel razločiti. Kaj je prihajalo nadenj? Človek ali zver? »Hitro z menoj!« je šepnila. Splazila sta se v bližnje grmovje. »Ne razumem, kako si prišla sem, da si me mogla rešiti,« je vprašal. Dekle se je nasmehnilo. »Dolga pot je za menoj, mnogo je je pred nama, preden bova na varnem.« Nato sta skupaj krenila v puščavo. »Vrlo dekle. si,« je rekel Tarzan, »da se zaradi tujca izpostavljaš nevarnosti.« Arabka se je ponosno vzravnala. »Hči šejka Kaburja ben Sadena sem,« je odgovorila, »in nevredna bi bila svojega očeta, al;o ne bi . . .« Skrivnost drja fu-mancuja ROMAN » Spisali Sax Rohner » Prevedeli A. P. »Vedel sem tako dobro, ko> da bi na lastne oči videl, da se je zadnjo1 noč pripravljala neka zagonetna zadeva,« je dejal. »In res je bilo tako; za streljaj od naju! Nekdo je prišel k Franku Norisu Westu. Nadzornik Weymouth je pravkar bil pri telefonu.« »Norris West!« sem zakričal, »ameriški letalec — in izumitelj !« . -------- »D;a, izumitelj zračnega torpeda. Ponudil je svoj izum angleškemu vojnemu ministrstvu, pa so predolgo časa odlašali.« Vstal sem iz postelje. »Kaj meniš?« »Menim, da so njegove zmožnosti zbudile pozornost dr. Fu-Mančuja!« Te besede so bliskovito učinkovale. Ne vem, kako doilgo časa sem se oblačil, koliko časa je preteklo, da je prispel taksi, katerega je Smith po telefonu poklical, niti ne, koliko1 dragocenih minut nama je vzela pot; z živčno naglico je vse to šlo mimo naju kakor brzojavni drogi mimo okna ekspresnega vlaka; v takem napetem stanju sva prišla na prizorišče tega najnovejšega zločina. Mr. Norris West, čigar suho, mirno obličje je bilo zadnje čase pogosto natisnjeno v dnevnem časopisju, je ležal na tleh male sprejemne sobice; ležal je na hrbtu, v roki pa je imel telefonsko slušalko. Skozi zunanja vrata je morala policija vdreti. Morali so odstraniti kos plošče, da so prišli do zapaha. Neki zdravnik se je sklanjal nad mimo postavo v marogasti pižami, detektivski nadzornik Weymouth pa je stal zraven in gledal, ko sva s Smithom vstopila. I1 ' • I ^ ^ »Z zelo močnim sredstvom so ga omamili,« je dejal zdravnik in poduhal Westove ustnice, »toda ne morem reči, katero sredstvo so uporabili. Ni niti kloroform niti kaj podobnega. Mirne duše ga lahko pustimo, mislim, da se zbudi.« Po kratkem ogledu sem se strinjal z njim. »Zelo čudno je,« je povzel Weymouth. »Pred kako' uro je po telefonu possval Scotland Yard in povedal, da so v njegovo sobo vlomili Kitajci; potem je uradnik ob telefonu jasno slišal, da je padel. Ko smo prispeli semkaj, so bila vrata zapahnjena, kakor ste videli, okna so pa tako v tretjem- nadstropju. Nič ni do-taknjenega.« »Pa načrti zračnega torpeda?« je besno vprašal Smith. »Menim, da so v oklopni blagajni v njegovi spalnici,« je odgovoril detektiv, »in ta je zaklenjena. Zdi se mi, da je vzel preveč kakega zdravila in dobil potem privide. Toda ako je bilo RADIO TRST A Nedelja, 17. aprila ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Razni slovenski motivi; 10.00 Prenos maše iz tržaške stolnice; 11.30 Vera m naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše - Debela repa; 13.00 Glasba po željah; 16.00 Malo za šalo — malo za res; 17.00 Poje barkovljan-ski plevski zbor; 18.40 Igra tržaški mandolinistični orkester; 20.30 Dekle z zlatega zaipada. Ponedljek, 18. aprila ob: 13.00 Koncert pevskega dueta; 14.00 Igra Franco Russo; 18.00 Strauss: Ko.n-cert za oboo ira orkester; 19.00 Mamica pripoveduje; 20.10 Hrvatske narodne pesmi; 21.15 Književnost in umetnost; 22.10 Bravničar: S in foni j a št. 2. Tanek, 19. aprila ob: 13.00 Glasba po željah; 18.00 Williams: Koncert št. 2 za klavir in' orkester; 19.00 Radijska univerza; 20.30 Radijski oder: Oskar Wil-de: Ime ni važno; 22.30 CajkovsM: Simfonija št. 4. Sreda, 20. aprila ob: 13.30 Lahne melodije izvaja: duo Harris-Primanl; 14.00 Domači odmevi; 18.00 Si-belius: Simfonija št. 7‘; 18.30 Z začarante police; 18.40 Operne arije (poje Pavel Pokomy; 19.00 Zdravniški vedež; 20.30 Aktualnosti; 20.45 Arnič: Pesem planin; 21.15 Književnost. Oetrtek, 21. aprila ob: 14.00 Poje Ferruccio Taglia-vini; 18.00 Mendelssohn: Koncert za violino in orkester; 19.00 Radijska univerza; 20.30 Dramatizirana zgodba: Premagana bolečina; 21.18 Poje zbor Slovenske filharmonije; 21.40 Wagner: Sigfridova idila. Petek, 22. aprila ob: 13.00 Glasba po željah; 14.00 Poje Helen Traubel; 18.20 Chopin: Balada št. 4; 18.40 Rahmaninove skladbe igra Mario Sancin; 19.00 Sola in vzgoja; 20.45 Poje moški zbor Ivan Cankar; 21.15 Književnost in umetnost. Sobota, 23. aprila ob: 14.45 Janaček: Stari češki plesi; 15.30 Pogovor z ženo; 16.00 Kavarniški koncert — igra ork. Pacchiori; 18.00 Poje Rožica Rozmanova; 21.00 Malo za šalo — malo za res. V torek, 12. aprila, je nenadoma umrl g. Angel Kralj iz Trebč št. 35 Žalostno vest ’naznanjajo žalujoča žena Marcela, hčerka^Orlanda, mati, brat in sestre ter ostali sorodniki Trebče, 13. aprila 1955 TEDENSKI KOLEDARČEK 15. aprila, petek: Helena, Bastirad 16. aprila, sobota: Turibij, Božislava 17. aprila, nedelja: Bela nedelja, Vitigoj 18. aprila, ponedeljek: Apolonij, Gradislava 19. aprila, torek: Ema, Tihorad 20. aprila, sreda: Marcelin, Dragislav 21. aprila, čerteJ?: Bruno, Dragomira VALUTA — TUJ DENAR Dne 13. aprila si dobil oz. dal za: ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon 627—629 ,lir 23,50—24,50 lir 85—89 lir 167—170 lir 1640—1670 lir 146,75—147,75 lir 20-23 Ur 147—748 lir 717—720 lir 4200—4300 lir VPRAŠANJA IDI ODGOVORI Vprašanje št. 98: Kakšen pomen imajo »velikonočna jajca«? Od kod izvira in ali je že stara navada da si ljudje za veliko noč darujejo pirhe? Odgovor: V prejšnjih časih, ko j«e bil 40-dnevni post mnogo strožji, bot je danes, vse postne dni nisi smel uživaiti nobene hrane živalskega izvora. Prepovedano ni torej bilo le meso, temveč tudi mleko, maslo iji tudi jajca. Sele na velikonočno nedeljo si lahko začel zopet uživati jajca in v tistih dneh so jiih užili več kot navadno. Velikonočna jajca pa imajo tudi drug pomen: jajce je kot grob, ki ga mora notraj zaprti — piščanček — odpreti, če hoče priti v novo življenje. Pobožne žene so dob Cie odprt Kristusov grob, iz katerega je Učenik čudežno vstal. Kot je velika noč prazniik duhovnega vstajenja, prenovljenega duševnega življenja, tako je tudi jajce znak novega življenja. Obdarovanje z jajci, in to z barvanimi, je že prastara navada. Poznali so jo že stari Rimljani, ki so voščilom vedno priložili rdeče barvana jajca. Vprašanje št. 99: Zakaj obrezane trte jočejo? Odgovor: Ce obrežemo trto malo pred pomladjo torej šele taljrat, ko so očesa nabrekla, se začne trta solziti; na prerezanem mestu se zbirajo kaplje, ki pa niso navadna voda, temveč trtni sok. .Zaradi te izgube, trta riekoliko ošibi in posledica je, da se očesa pozneje odprejo in trte pozneje poganjajo. Zato bi bilo potrebno skrbeti, da so trte prej obrezane. Vprašanje št. 100: Moj nad 45 let star vinograd hitro propada. Ali ga lahko takoj obnovim, to se pravii, da takoj zasadim na istem mestu nove trte ali je bolje, da počakam nekaj let? Odgovor: Ce so rastle trte 45 let, je gotovo zemlja »trudna«. Potrebno je, da najprej iz zemljišča odstranite vse ostanke prejšnjih trt, predvsem vse korenine, potem zemljišče globoko preorjite in bogato pognojite, sejte žito, koruzo, deteljo ali kaj drugega za 4 do 5 let. Med tem časom se bo zemlja odpočila in bo zopet pripravna za trte. Vprašanje št. 101: Ali je voda iz krašljih kalov živini škodljiva? Odgovor: Stoletja so Kraševci napajali živino v kaliih, ker vodovodov niso poznali in jih ponekod tudi še danes ne poznajo. Tudi naši Kraševci so skrbeli za svoje katle. Vsako leto so jih očistili in popravili. Ne vemo, kdo jih je naučil, da so zboljšali okus v kalu nabrane deževnice z živim apnom. S tem so vodo obenem razkužili iin v dobro oskrbovanih kalih je ostala voda užitna tudi leto dni. Seveda, kdor ima na razpolago studenčnico ali vodovodno vodo, bo to privoščil tudi živini in ne samo one iz kalov. Izdaja Konzorcij Novega Usta Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaiko ozemlje PRIREDI: v soboto, Iti. t. m. ob 20.30 v dvorani PROSVETNEGA DOMA NA OPČINAH komedijo Jana de Hartoga SOPOTNIKA V nedeljo, 17. t. m. ob 16. uri in ob 20.30 v AVDITORIJU V TRSTU igro Charlesa Vildracs LADJA TENACITY V ponedeljek, 18. t. m. ob 20.30 v AVDITORIJU V TRSTU komedijo Wiltiam& Shakespearea UKROČENA TRMOGLAVKA kaj na tem, kar je momljal (s težavo ga je bilo razumeti), se mi je zdelo dobro' poslati p» vas.« »Cisto prav,« je urno odgovoril Smith. Oči so mu sijale ko jeklo. »Položite ga na posteljo, gospod nadzornik!« Storili so tako in moj prijatelj se je podal v spalnico. Postelja je bila v neredu, kar je kazalo, da je bil West v njej spal; nikakih dokazov za nenavadni vlom, kakor ga je bil omenil omamljeni, ni bilo videti. Soba je bila majhna — take vrste, kot jih navadno dajejo opremljene v najem — in zelo čedna. Oklepna omara s sestavljeno ključavnico je stala v kotu. Okno je bilo zgoraj za čevelj spuščeno. Smith je poskusil odpreti omaro, a se ni dala. Za trenutek je poškrtajl z zobmi, po čemer sem spoznal njegotvo zadrego. Stopil je do okna in ga čisto odprl. Oba sva pogledala ven. »Vidite,« se je oglasil Weymouth, »od dvorišča do oken je mnogo previsoko, da bi ti pretkani kitajski prijateljčki pritrdili lestev s kako svojo bambusovo napravo. Prav tako sta še dve nadstropji do strehe, da bi jim bilo predaleč do dol, če bi lestev zgoraj pritrdili.« Smith je zamišljeno prikimal, istočasno pa poskušal moč železne police, ki je šla z ene do druge strani okenskega zidca. Zdajci se je z ostrim vzklikom sklonil. Ko sem mu pogledal preko rame, sem videl, kaj je pritegnilo njegovo pozornost. Na prašnih sivih kamnih zidca so se jasno videli odtisi — znamenja — ali kakor že hočete. Smith se je zravnal in me vprašujoče pogledal. »Kaj je, Petrie?« je vprašal. »Neke vrste ptič je bil tu, in sicer nedavno.« Nadzornik Weymouth si je tudi ogledal znake. »Se nikoli nisem videl sledove ptičjih nog, ki bi bile tem enake, Mr. Smith,« je zamrmral. Smith se je vlekel za uho. »Ne,« je odgovoril zamišljeno, »tudi jaz ne.« Obrnil se je in pogledal moža na postelji. »Ali mislite, da je vse skupaj bil le privid?« je vprašal še detektiv. »Kaj pa potem z znaki na okenskem zidcu?« ga je zavrnil Smith. Jel je nemirno hoditi po sobi, se včasih ustavil pred zaklenjeno oklepno omaro in pogosto pogledal NoTrisa Westa. Nenadoma je šel ven in na hitro pregledal še druge sobe, nakar se je spet vrnil v spalnico. »Petrie,« je rekel, »mi tratimo dragocen čas. Westa moramo zbuditi.« Nadzornik Weymouth je zazijal. Smith se je potrpežljivo obrnil k meni. Zdravnik, ki ga je policija pozvala, je bil že odšel. »Ali ni nikakega sredstva, ki bi ga obudilo, Petrie?« je rekel. »O tem ni dvoma,« sem mu odvrnil, »samo če bi vedeli, s kakšnim sredstvom ga je omamil.« Prijatelj je spet nadaljeval svojo nemirno hojo, nenadoma pa je pograbil malo stekleničko s tabletami, ki je bila skrita za nekimi knjigami na> polici blizu postelje. Zmagoslavno je vzkliknil. (Nadaljevanje)