Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru b pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo B K, za drugo izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Štev. 42. V Maribora, dne 19. oktobra 1905. Tečaj XXXIX. List ljudstvu V pouk in zabavo. Še enkrat naša kmetijska šola'! V Vasem cenjenem listu bilo je že več člankov o tej zadevi, » pozitivnega se je v teh člankih prav malo dognalo. Očividno so hoteli dotični dopisniki samo izzvati merodajne in poučene kroge, da bi nam pojasnili celo zadevo. Pa ta namen se ni posrečil. Ostalo je vse tiho. Nek tajinstveno skrivnosten mrak zavija vso zadevo in ne moremo se znebiti težke slutnje, da tudi ta s hudim naporom izvojevana kmetijska šola ne bo slovenskemu kmetu v posebno korist. Zgledov imamo dovolj. (Glej slovensko gimnazijo v Celju, in zakulisne obravnave radi sfavbišča.) Toraj le malo bolj očito naj se deluje v tej zadevi, da ne bomo potem preveč presenečeni s kako lečno jedjo. Kar mi najbolj ne ugaja, je to, da se trdi vedno, da bo ta šola le samo edno-letna. To nikaker ne gre za splošno kmetijsko šolo. Že viničarski tečaji, ki se vendar bavijo le z eno stroko so 10 mesečni, tndi zimske kmetijske šole imajo po dva 5 mesečna tečaja. Kako bi se toraj mogla obširna učna tvarina iz vseh strok kmetijstva teoretično in praktično obravnati v enem letu! Nasledek bi bil le polovičarstvo. Saj se je tudi sam deželni odbor v lanskem poročilu izrazil proti enoletni šoli, trdeč, da v tem času ni moči kaj temeljitega znanja doseči. Komur,je mar, da bi se naši kmetski mladeniči naučili res kaj strokovno temeljitega in popolnega, ta mora zahtevati popolno šolo. Ne proglasajmo se sami za narod nižje vrste, kateremu bi zadostovala polovičarska izobrazba. Kmetijstvo je napredovalo po drugih državah tako silno, da nam je treba napeti vse telesne in duševne moči, ako hočemo ž njimi vsaj nekoliko tekmovati. Na naši slovenski kmetijski šoli je toraj ne- obhodno potreben dveletni pouk, kakor ga imajo druge enake Sole v naši državi; saj menda ne želimo, da bi bila naša šola posebne vrste. Ta šola nam bodi naša kmetijska akademija, kajti za najnujnejši in potrebnejši kmetijski pouk se bodo itak sčasoma morale ustanoviti še v vsakem okraju tako imenovane zimske kmetijske šole, kakih imajo po drugod že prav obilo. Kmečki prijatelj. Politično zborovanje v Kozjem. Kadarkoli pokliče Katol. politično društvo za kozjanski okraj svoje ude in prijatelje, vsakokrat se mu odzovejo radevolje in v obilnem številu. Tako tudi tokrat. Zastopane so bile občine: Kozje, Pilštanj, Buče, Podsreda, Zagorje, Drenskorebro, Verače, Zdole, Rajhen-barg. Veliki kamen, Gorjani. Prišli so sami odlični možje, med njimi več županov in občinskih svetovalcev. Predsedoval je gospod Tomažič, ki se je v otvoritvenem govoru z ginjenimi besedami spominjal tudi pokojnega poslanca Žičkarja. Dr. Korošec je govoril o političnem položaju ter meni, da se bo začelo v državnem zboru še le tedaj reda* delovati, ako se izpolnita dve zahtevi avstrijskih Slovanov: splošna volilna pravica in sprememba poslovnika v državnem zboru. Z ozi-| rom na deželni zbor štajerski pravi, da je j stališče slovenskih poslancev v deželnem zboru ; neznosno. Slovenci smo obsojeni v deželnem zboru na vedno manjšino, ker je Nemcev dve tretjini v deželi, Slovencev le "ena. Nemška ! večina v deželnem zboru je povrh še naša srdita nasprotnica, ki se ne ozira na pravico, ampak nam da čutiti le svojo moč. Ker nam zakon daje enakopravnost z Nemci in nam naš narodni ponos ne sme pripustiti, da bi ponižno kakor otroci beračili za svoje pravice, zato moramo gledati, da se stališče slovenskih poslancev v deželnem zboru spremeni. To moramo zahtevali iz narodnostnih in gospodarskih razlogov. Vzgled so nam Nemci na češkem, k ¡zahtevajo narodno samostalnost in jo polagoma že tudi dobivajo. Govornik natančno opiše nemške zahteve in pridobitve na Češkem. Enkrat se mora tudi pri nas začeti delati v tem smislu, ker potrebujemo narodnostni mir in gospodarski napredek. Sedaj tudi na prirodno bogatem Spodnjem Štajerju gospodarski le nazadujemo. Samo dve dokazili je treba na vesti: 1. mnogoštevilno izseljevanje in 2. prisiljena prodaja kmečkih posestev v nekmečke roke. Ljudem se mora pridobiti dela pri uravnavi rek kakor Sotle, pri zgraditvi železnic, za zboljšanje vinogradov in poljedelskih zemljišč se morajo osigurati redne podpore, glavno pa je delati na to, da kmet postane zopet gospod svojih pridelkov,katerim sam določa ceno. To se bo doseglo z zadružništvom in stanovsko izobrazbo. G. predsednik Tomažič se zahvali predgovorniku za govor ter v daljšem govoru predlaga za Žičkarjevega naslednika g. dr. Ant. Korošca, čemur zbor soglasno pritrdi. Dr. J a n k o v i č je navduševal može, da naj krepko stoje ob volitvah vsi in složno in polnošteviluo nastopijo. Dr. J a n č i č je s krepko besedo naglašal, da moramo v sedanjih časih voliti moža, ki bo poleg narodnosti branil tudi verske svetinje Slovencev. Dr. L a m p e LISTEK. V spomin f dekana J. Žičkarja. (Ob njegovem pogrebu dne 2. vinotoka 1905 v videmski cerkvi govoril prof. dr. Anton Medved.) t (Konec.) Da bi tem bolj vnemal pri ljudstvu pravo krščansko življunje, je širil cerkvene bratovščine, obhajal je mnogokrat sv. misijone, pospeševal je redovniške zavode, posebno č. šolske sestre v Celju, kojih vspesno delovanje je za celjsko okolico zelo velikega pomr,na. Neminljive so njegove zasluge v cerkvenem oziru v Vitanju. Kdo ne pozna čudno lepe ta-mošnje Marijine cerkve „na Hriberci"? Rajni Žičkar ji je preskibel krasae zvonove, dal jo je preslikati, altarje jako lepo prenoviti; tako je tista cerkev ?edaj ena najlepših rožic med svetišči v naši škofiji. Za zidanje nove primerne župnijske cerkve v Vitanju pa je ustanovil cerkveno družbo, ki kaj lepo napreduje. Tako je rajni gospod dekan povsod iz polnjeval svoje stanov.ke dolžnosti. Njegova dela ga hvalijo, pred večnim sodnikom bodo pa našla zasluženo plačilo. A kakor jo Kristus nekdaj zapovedal: „Dajte Bogu, kar je božjega!4 tako je tudi isti Odrešenik rekel: „Dajte cesarju, kar je cesarjevega!" Rajni g. dekan je tudi to povelje svojega nebeškega učenika zvesto izpolnjeval. Bil je z dušo in telesom vdan svojemu presvitlemu vladarju, Nj. veličanstvu Fran Josipu I, Bil je vzoren avstrijski državljan, želeč vsestranskega blagoslova svoji ožji domovini, hrepenčč po neomejeni sreči vesoljne, velike Avstrije. O da bi tako bila vsa srca avstrijskih državljanov za skupno domovino, potem bi bila mirna in srečna in mogočna naša staroslavna Avstrija! Da bi svoje državljanske dolžnosti tem natančnejše izpolnjeval ter se tem vspešnejše posluževal državljanskih pravic, zajamčenih mu po božjih in svetnih postavah, vdele-ževal seje marljivo javnega življenja. Ker so njegovi prijatelji in častilci videli, da ima za to posebne zmožnosti, so mu celo poverili najvišjo čast, katero imajo državljani — izvolili so'ga deželnim in državnim poslancem. Zaupanje,'katero so mu izročili, je opravičil z največjo natančnostjo. Kako je bil vnet, delaven, pod^ete^posiauec! Po njegovi vztrajni delavnosti; in,- giine&iosti se je doseglo mnogo dobrot ?.a naS<» ljudstvo; marsikatera pravična zadeva'iis ^le po njegovem modrem in ne-ustrašljiveih ¿posredovanju dospela do veljave. Njegov trud in njegoji napori so vsega priznanj» vredni. Le-ta njegova neumorna delav- nost je brezdvomno pospešila njegovo smrt; očividno je bilo to v z.dnjem tednu njegovega življenja. Ko je bil že na smrt bolan ter so mu zdravniki in prijatelji nasvetovali mir, ješel na Dunaj, da bi tam vpričo vse javnosti, vpričo vse Avstrije, vpričo najvišjih zakonodajalnih oblasti branil čast svojih ljubljenih Videmčanov. Tolika je bila njegova ljubezen do vas, vi Videmčani, posebno do tistih, ki* ste to leto toliko britkosti pretrpeli. Ako bi bili vse izgubili, nekaj vam je ostalo — ljubezen vašega rajnega gospoda dekana in pa obljuba Tistega, ki je nekdaj rekel: „Blagor njim, ki zavoljo pravice preganjanje trpijo, ker njih je nebeško kraljestvo!" Pri izpolnjevanju prevzetih dolžnosti je zadela rajnkega neusmiljena smrt; v državni zbornici ga je zadel prvi smrtonosni vdarec, umirati je začel, kakor hraber vojščak v krvavem boju, na polju svoje delavnosti, sredi svojih opravkov. To je lepa, časti vredna smrt. Zadela ga je smrtna kosa, ko je še zadnje svoje moči, zadnje trenutke svojega življenja žrtvoval sreči in časti svojih Videmčanov. Tako vas je ljubil; zadnje ure njegovega življenja je obsevala žarna ljubezen do vas, Videmčani! . . . Taka smrt ni brez tolažbe, brez dušnega zdravila. Kdor tako delnje in tako umrje, kakor rajni g. dekan Žičkar, si je velik z Stma 2. SLOVENSKI GOSPODAR. • 19. oktobra 1905 je govoril o skupnih zadevah vseh Slovencev, ki nas silijo, da združimo svoje moči na političnem in na gospodarskem polju. Tesnosrčna pokrajinska politika se mora umakniti skupnemu delu vsega slovenskega naroda. Zato pa vabi Štajerce, naj se tudi oni udeležujejo zborovanj ca Kranjskem. Sprejete so bile sledeče resolucije: 1. „Slov. katol. politično društvo" soglasno sklene, da ne sprejme kandidatura g. dr. K o r o š c a iz Maribora in da se naj dela za njegovo izvolitev ; 2. zahteva, da se po Slovenskem nastavljajo v uradih slovenski, no pa nam sovražni nemški uradniki; 3. želi, da se ustanovi slovenska kmetijska šola v Št. Juriju ob južni železnici, kar bi bilo posebno prikladno za okraj; 4. shod se izreče za splošno in enako volilno pravico; 5. pozivlje vse Slovence, da se združyo v svojem narodnem delu. V odbor kat. političnega društva za kozjanski okraj so bili izvoljeni gg.: Marko To-mažič, dr. Jankovič, dr. Jančič, Avgust P r e s k a r , Ernest Kos, Josip T o m-b a h , Anton R i b a r, Mihael V o 1 a v š e k, Jakob B o v h a. Predsedstvo se je konstituiralo : Predsednik: M. T o m a ž i č , namestnik: dr. Jankovič, tajnik: dr. Jančič. Politični ogled. Jugoslovanska politika. Vsak narod v Avstriji hoče postati bolj samostalen — seveda pod habsburškim žezlom. Mažari želijo postati celo neodvisni, Poljaki hočejo svoje kraljestvo, Čehi tudi, Italijani svojo narodno samostalnost, Hrvati svoje kraljestvo, le Slovenci stojimo kakor neveden potnik in ne vemo kam. Zakaj nam voditelji slovenske politike tudi tukaj ne začrtajo jasnega programa? Mi Slovenci želimo seveda narodne samostalnosti, toda ne ob strani alpskih Nemcev, ampak ob strani svojih bratov, s katerimi smo vedno skupno živeli in umirali, ob strani Hrvatov. Jugoslovani v Avstriji, na Hrvatskem, v Bosni in Hercegovini moramo najti kmalu tudi tesnejšo politično vez, da bomo v državi tudi tako upoštevani, kakor si zaslužimo po svoji važni legi ob morju in na Balkanu. Za splošno volilno pravico je sedaj nastalo gibanje med vsemi narodi naše Avstrije. Tudi slovenski narod se zavzema za to zahtevo. Splošna volilna pravica mu bo koristna, ker prideta potem slovanski in kmetski živelj v državi do večje veljave. Sovražniki Slovanov in kmetov so zaradi tega vsi proti splošni volilni pravici, tako tudi slovenski li- beralci, ki se vežejo na Kranjskem z Nemci. Zadnjo nedeljo je bilo na Slovenskem več shodov, ki so se vsi izrekli za splošno volilno pravico, in sicer na Štajerskem v Kozjem, na Kranjskem pa v Ljubljani, Idriji in Da Savi. Da bi bili liberalci premamili ljudstvo in prikrili svoje sovraštvo do ljudskih teženj, hočejo sedaj imeti namesto volilnega vprašanja na dneinem redu brezversko šolo in razdrnž-ljivoat /akonn. Pa ljudstvo ni več tako kratkovidno, da ne bi izprevidelo sovražnih spletk. Ogrske zmede. Na Ogrskem bo, kakor se glasi, danes Fejervary zopet imenovan ministrskim predsednikom. Upeljati hoče splošno, toda neenako volilno pravico. Vsak državljan bo imel jeden volilni glas, kdor ima premoženje ali Študije, pa dva glasa. Če je to res. bo pokazala bližnja prihodnost. Upati pa ni, da slovanski narodi na Ogerskem kaj pridobe z novo volilno pravico. Gotovo bo tako prikrojena, da jim ne bo nič hasnila. Rusija in Japonska. Mir je sedaj nepreklicno sklenjen, in Rusija je začela iz-praznjevati Mandžurijo, kar bo trajalo šest tednov. Zdaj bo dobila Rusija priliko, da doma uredi svoje razmere, kjer so še vedno nemiri. Srbsko vseučilišCe. Slovanski jug napreduje. Zadnjo nedeljo, dne 15. t. mes. so otvorili v Belgradu srbsko vseučilišče. Otvoril ga je kralj Peter sam. Pri otvoritvi so bili zastopani Čehi, Slovenci, Hrvati in Bolgari. Sedaj imamo že tri jugoslovanska vseučilišča, srbsko v Belgradu in hrvatsko v Zagrebu ter bolgarško v Zofiji. Kdaj se jim pridruži slovensko v Ljubljani ali Trstu? Dopisi. Iz Terbegovec pri Sv. Juriju ob Ščavnici. (Izjava.) Mi podpisani, novoizvoljeni odbor občine terbegovske, katoliško-narodni župani drugih občin jurijevške fare in vsi drugi verni in narodni farani iz srca obžalujemo in strogo obsojamo nesramno in lažnjivo pisarjenje ptujskega, za Lutra vnetega lista „Štajerca" in njegove dopisnike z zakajenimi možgani, ki nedostojno in pamfletno grdijo in sramotijo našega, za dobro vnetega g. župnika Kunce in g. kaplana Stuheca. Mi vemo dobro, zakaj ti odpadniki pišejo te sramotilne spise, če mački na rep stopiš, zbreči; mi pa smo jim začeli slednji čas precej trdo na rep stopati. Tudi slaba vest jih grozno peče, zato pa jo hočejo s kričanjem v „Štajercu" ugašati. Hočejo se prati v ptujski gnoj- nici. Neumneži! V gminici se te sirote še bolj omažejo. In kot take jih še lažje spoznamo in uprav vidimo, za kaj se pravzaprav tukaj gre. Oni ne gledajo ali je občinstvu povoljno ali ne, oni hočejo biti še zanaprej naši oblastniki. Jn vendar se še noben „be-zirksobman" ni tako tresel za svoj tron, kakor njihov prerok; noben župan tako brečal — seve na višje povelje — za stolec, kakor njihovi pristaši. Kaj si hočejo, če jih občinstvo več ne mara. Mi si izvolimo može, ki so iz naše narodne sredine in znani kot dobri katoličani, če se tudi tisti trinogi, ki nas hočejo po sili še nadalje krotiti, — na glavo postavijo; kajti le od dobrega kristijana smemo pričakovati, da bode vsestranski pravično delal. Vi pa, g. župnik in g. kapelan, bodite uverjeni, da je peščica nezvestih neznatna — in še ti so brez vpliva — proti dobrim in zvestim faranom. Naj vas tolaži istina, da se sršeni v najslabejših sadnih letinah — lesnik ne lotijo. Dotične visoke sramotilce pa bomo ob priliki že še ponižali. Vam, g. župnik, pa se prisrčno zahvaljujemo, in če bo potreba nanesla, zopet prosimo za prijazno pomoč zoper naše zahrbtne sovražnike, katere še hočemo ob priliki razkrinkati. Te skromno vrstice naj služijo v obrambo naših čč. gospodov. Za novoizvoljeni odbor občine terbegovske: Blaž Korošec, Andrej Kolbl, Frane Lasbaher, Jožef Zorman, Janez Jaušovec, Anton Štuhec, Franc Vuk, Anton Kegl, Franc Kovačič, Lo-renc Šijanec, Franc Slana, Janez Strah, obč. svet., Lovro Krajnc, Martin Horvat, Lovro Kocmot, Janez Košar, Tomaž Kvas, Jakob Samonja. Franc Kušar, Anton Kolbl, Janez Golnar, Štuhec Jakob, Jakob Švarc, Jožef Weisman, Jakob Kovačič, Franc Holc, Anton Štuhec, Lorenc Havser, Franc Horvat, Alojz Golnar, Hecl Martin, Jernej Županec, obč. predst., Mihael Kolbl, Auton Slana, Jožef Kšela, Krajnc Franc, Franc Horvat, Jakob Košar, Jožef Senčar, J. Čagran, župan, Alojz Hanžel, Aaton Roškar, Janko Postružnik, Anton Jaušovec, Juri Brumen, župan, Janez Korošec, Jernej Košar, obč. svet., Martin Jaušovec, Franc Šijanec, Jožef Farkaš, Alojz Repič, obč. svet., Franc Tišler, Andrej Kožar, Janez Potočnik, Jakob Šilec, Anton Senčar, Franc Šafarič, Andrej Borko, župan, Alojz Potočnik, Franc Štelcar. Vojnik. (Naše razmere.) Kdor je bral zadnje dni neresnične dopise iz Vojnika v nemški „Vahtarci", „Tagblattu" in ptujskem ^Štajercu", si je moral takoj misliti: odkod vendar to upitje? Če bi bilo vse to res, potem bi bilo treba tiste kar obesiti, ki so to zakrivili. Pri nas, kjer se to godi, se klad za nsbesa zaslužil. Njega ne bi smeli objokavati, temveč bi ga morali zavidati. Večno resničue ostanejo besede božje, ki se glasijo: „Dragocena je pred obličjem božjim smrt njegovih svetnikov." To je za nas danes edina tolažba; kajti, da v le-tej krsti počiva pobožno srce, ki je vedno hrepenelo po čednosti svetnikov božjih, dobro vemo vsi, prepričani smo tudi, da mil zato plačilo ne bo izostalo. „Gospod bo odrešil d,ušc svojih služabnikov; ne bodo pogubljeni tisti, ki v njega zaupajo." Tako je obljubil Bog sam, On, ki ostane zvest svojim obljubam. „Blagor mrtvim, ki v Gospodu zaspijo, s v. Duh jim pravi, da naj počivajo od svojih trudov, kajti njihova dela jim sledijo." Čudno lepo obljubo je dal svojim učencem Izveličar, ko jim je slovesno rekel: „Kdor bode mene pred ljudmi spoznal, njega bom tudi jaz spoznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih." Mili Jezus! Rajni gospod dekan Te je vedno rad, z neizmernim veseljem in s plam-tečim navdušenjem spoznal, Tvojo čast je vedno in povsod širil, seme Tvojih svetih naukov je sejal, kamorkoli je prišel v službo — daj mu torej milostljivo vživati rajski sad Svoje obljube! Kdo bi dvomil, da bo pokojni g. dekan Žičkar to dosegel! Vsaj si Ti, o Odrešenik! svojemu Očetu nebeškemu sam izrazil željo z besedami: „Hočem, Oče, da kjer sem Jaz, naj bode tudi moj služabnik." Tvoja želja je pa Tvoja volja, in Tvoja volja je mogočna, kar sklene, tudi doseže, kar namerava, se gotovo uresniči! Ta zavest nam je danes edina tolažba; ona nam edina nekoliko pomiri trepetajoče srce in obriše jokajoče oči. V le-tej tolažbi se poslovimo od rajnega g. dekana! Oj z Bogom! recite jim vi, Videmčani, vi, ki ste jim bili v dušno pastirstvo izročeni. Vas so pred vsemi ljubili, za vas so, kakor dober oče, pred vsemi skrbeli. Vas vse so ljubili, kakor ste bili vsi njihovi dušni otroci. Nikogar niso sovražili, nikogar ! Zato naj druži skupna ljubezen sedaj vse Videmčane pred njihovo trugo in v skupni ljubezni vzemite od svojega dušnega pastirja slovo — oj z Bogom! Zraven nikar ne pozabite, zvesti ostati prelepim božjim naukom, katere so vam rajni g. dekan oznanjevali, hodite po poti čednosti in pravičnosti, katero so vam kazali. To jo njihova zadnja prošnja do vas, zadnji očetovski opomin, ki doni in bode vedno donel iz groba vašega rajnega dekana." Ohranite jim nadalje hvaležen in prijazen spomin! Po dekanu Žičkar ja je postal Videm znan po vsej Avstriji; mož, ki je proslavil svoje župljane, zasluži, da se mu postavi spomin v srcu vseh hvaležnih nekdanjih župljanov! Oj z Bogom, nepozabljivi dekan! recite vi, preblagorodni gospodje državni in deželni poslanci. V njem izgubite preblagega tovariša, neutrudljivega pomočnika, vrlega in hrabrega sobojevnika v pravičnem boju za narodni blagor. Kaj ne, bil je značajen mož, nesebičen, požrtvovalen do skrajnosti. Takih mož nam je treba v sedanjih viharnih časih. Velika škoda torej, da je vaši pogumni in zaslužni četi za vselej odvzet tako odličen ud! Oj z B)gom, g. dekan! recite vi, njegovi prijatelji in častilci, ki ste prihiteli od blizu in daleč k njegovemu pogrebu. Kjerkoli je nekdaj služil, povsod si je pridobil ljubezen in spoštovanje; trajen spomin bo venčal njegovo ime, ko bo že zdavnej ozelenel njegov grob. Vaša udeležba pri pogrebu je ganljivo znamenje občnega priznanja, s katerim počastite in slavite delovanje rajnega dekana, ona je svitel odsev goreče ljubezni med vami in med pokojnikom. Hvala vam za to; spominjajte se ga še v poznih časih s hvaležnim srcem! Najtežje slovo od premilega dekana Žič-karja bomo pa vzeli mi, duhovniki. Djhovni vsakdo smeje in vprašuje: kako je to. da mi Vojničani o tem ničesar ne vemo? če biša gori, bodo gotovo domači o tem vedeli. Jasno se vidi, kaj hočejo ti ljudje. Zaletavajo se zdaj v g. župnika, zdaj v g. zdravnika dr. Žižeka, zdaj v kaplane. Sumniči se vse nav-skriž, dokaže se pa ničesar ne. Stvari, ki so vse do pičice neresnične, se nam še posebno čudne vidijo, če povemo, kdo to piše. Nemško „Vabtarčo" zalaga z neresničnimi dopisi tu-kajsni oskrbnik v hiralnici. On je protestant, odpadnik od katoliške cerkve. Zato je umevno, da napada župnika, kaplana, nič mu ni všeč v cerkvi, na pokopališču tudi ne . . . Tu se vidi, kam pes taco moli. On hoče nastavljati in odstavljati župnike in kaplane. Izdal je povelje: kaplan mora stran, prej ne bo miru! Kako lepo — odpadnik zapoveduje, kedo sme biti pri nas in kedo ne! Da bi namignil kaj hoče, začenja z zadnjo vizitacijo in birmovanjem. Pravi, škofa nismo sprejeli! Čudno, da še le zdaj pride s tem. Vsakdo, kdor je bil zraven, je videl, da je verno katoliško ljudstvo Prevzvišenega ljubeznjivo in navdušeno sprejelo. Da odpadnik, ki sovraži cerkev, ne sprejema škofov, je umljivo. Zakaj niste takrat pisali, da ni bilo sprejema? Kaj ne da, neresnica bi takrat ne imela uspeha, in vsakdo bi se bil smejal, kdor bi bil takrat rekel: ni bilo sprejema, ker ni bilo odpadnikov zraven. Da se ni udeležil občinski zastop, za to je skrbel oskrbnik v hiralnici. S to neresnico ste pri kraju. Napada tudi našega obeespostov»nega g. zdravnika. Ali misli, da mu bo pri deželnem odboru škodoval? Imenuje ga hujskača. Do-kažite vendar, kar vam ni prav! Ni kmalu tako vestnega, za svoj poklic vnetega človeka, kakor je gosp. dr. Žižek. Ljudstvo to dobro ve, zato je vedno na potu okrog bolnikov. V hiralnici je vedno ob določeni uri. Kaj torej hočete? Ali mislite na ta način dobiti kakega nemškega zdravnika sem v Vojnik? To je popolnoma nemogoče. Tu je razven par narodnih izdajic vse slovensko in ljudstvo bi se z nemškim zdravnikom ne moglo razumeti. S tem ne bote ničesar opravili! Oskrbnik v hiralnici ne more živeti s Slovenci v miru. Saj ga ni Slovenca, s katerim bi se že ne bil prepiral. Ta človek, ki je nastavljen od dežele, ki ga plačuje, pogosto ni doma. Po cele noči je v Celju. Tako je umevno, da so se bolniki pritožili. Nekdo je nabiral podpise med njimi, da bi se bili pritožili na deželni odbor. Dotični je pa kmalu nato odšel po svetu. Ali res ni nobenega nad-nadzorst^a, ki bi posvetilo v te razmere? sobratje! mi bomo g. Žičkarja najbolj pogrešali. Nam je njegova smrt prizadejala najhujšo bolečino. Ab, izgubili smo tako dobrega duhovnika, tako vnetega, pobožnega, vzglednega sotrudnika! Izgubili smo ga v sedanjih, tako težavnih in resnih časih, ko je tako silno veliko dela v vinogradu Gospodovem, delavcev pa je primeroma tako malo! V naših vrstah je njegova izguba zelo občutljiva, v nekaterem oziru naravnost nenadomestljiva. Kako veliko smo, žalibog! z g. Žičkarjem izgubili, kaže najjasnejše izjava, katero imam čast sedaj tukaj v pričo vse videmske deka-nije in v pričo mnogobrojnih zastopnikov iz cele škofije v imenu Njegove p r e v -zvišenosti, premilostlj. kneza in škofa Mihaela podati: Njegova pre-vzvišenost globoko obžaluje smrt odličnega duhovnika, skrbnega župnika in zvestega svojega dekana g. Žičkarja. Kdo izmed nas, kdo» izmed vseh duhovnikov naše vladikovine se ne bi pridružil temu srčnemu sožalju! Kdo izmed nas ne bo objokoval prebritke izgube in s solzami v očeh rekel: Nepozabljivi sobrat, oj z Bogom! Upamo, da kakor si nam bil tu na zemlji ljubezniv tovariš, nam boš v večnosti mil priprošnik pred prestolom božjega Sodnika. Le-to upanje bode nam vsem blažilo spomin na tebe, — upanje, da se nekdaj vidimo v srečni večnosti! Amen. j Ali je oskrbnik res sam vrhovni glavar nad zavodom, ki ga plačuje dežela, v katerem bi morali imeti onemogli in bolni pomoč in zavetje, pa imajo vsled samovoljnosti jedne osebe dosti žalosti? Sploh se vidi, da skrbi ta oskrbnik pred vsem za narodnostni nemir v našem Vojniku. Takih ljudij ne maramo! Ne stojimo na stališču, da bi z lažjo koga proč spravili, zahtevamo pa, da so uradniki, če so že med nami, dostojni proti nam. Nikakor pa ne moremo trpeti, da bi nas taki ljudje, ki od nas živijo, žalili. Odpadniki nimajo ničesar zapovedovati kaplanom, najmanj pa izdajati povelja, da morajo stran. Vojnik je sicer na glasu, da so mu razni neprijatelji ljudstva blatili in obrekovali kaplane, toda mislimo, da tako daleč nismo prišli, da bi odpadniki katoličanom zapovedovali. Toliko v pojasnilo! Brežice. (Interpelacija poslanca dr. Ploj-a in sodrugov na njega eks-celenco ministra notranjih zadev v zadevi mestne policije v Brežicah.) „Mestna občina Brežice je postavno ji pristo-ječo skrb za varnost osebe in imetja položila v roke ljudij, ki so zato najmanj sposobni; ako se pregleda kazenske liste o varnostnih organih mesta Brežice, obide človeka čut strahu in začudenja ob enem, kajti skrb za varnost osebe in imetja se je zaupala ljudem, ki imajo na čelu pečat vsakovrstnih prestopkov, da celo hudodelstva zoper varnost osebe, lastnine in celo države: Kaznovani so bili: 1. mestni tajnik in šef policije Karol Schallon od c. kr. okrajnega sodišča v Celju U 1165/00 radi prestopka zoper varnost časti po § 496 k. z. in prestopka lahke telesne poškodbe po § 411 k. z. na globo 30 K (v tem aktu se zrcali vsa razdivjana nacijonalna nestrpnost tega Človeka, ki naj bi bil čuvar zakona); 2. mestni stražnik Kari Žerjav (ki se zlasti odlikuje), z razsodbami c. kr. okrajnega sodišča v Brežicah dne 29. maja 1891, št. 1158, akt. št 164, radi prestopka lahke telesne poškodbe po § 411 k. z. na 3 dni zapora, poostrenega z enim postom, dne 23. novembra 1886, št. 4042, akt. št. 645, radi prestopka tatvine in goljufije po § 460 k. z. na 5 dni zapora, poostrenega z enim postom, dne 30. oktobra 1891, št. 2708, akt. št. 402, radi prestopkov labke telesne poškodbe po § 411 k. z. in hudobnega poškodovanja tuje lastnine po § 468 k. z. na 8 dni zapora, poostrenega z dvema postoma, dne 10. decembra 1894, št. 661, akt. št. 400, radi prestopka lahke telesne poškodbe po § 412, kot pretepač iz navade na en teden zapora, poostrenega z enim postom, dne 26. junija 1896, št. 1890, akt. št. 201. radi prestopkov zoper varnost časti po § 491, 490 k. z. na 5 dni zapora, dne 14. septembra 1896, št. 2973, akt. št. 330, radi prestopka zoper telesno varnost po § 431 k. z. na 3 tedne zapora, poostrenega s tremi posti, dne 25. januarja 1901, U 17/1, radi prestopka lahke telesne poškodbe po § 411 k. z. na 3 dni zapora, poostrenega z enim postom in z razsodbo c. kr. okrožnega sodišča v Celju od 30. junija 1892, št. 9542, radi zločina težke telesne poškodbe po § 155 k. z. na 5 mesecev ječe; 3. mestni stražnik Anton Narat z razsodbami c. kr. okrajnega sodišča v Brežicah dne 13. marca 1888, št. 736, akt. št. 82, radi ponarejanja denarja po §§ 118, 237, 269 in 270 k. z. na 3 tedne zapora, poostrenega z tremi posti, dne 30. septembra 1895, št. 2471, akt. št. 313, radi prestopkov lahke telesne poškodbe po § 411 k. z. in hudobne poškodbe tuje lastnine po § 468 k. z. na 10 dnij zapora, poostrenega z dvema postoma, dne 14. septembra 1894, št. 2973, akt. št. 330, radi prestopka zoper telesno varnost po § 431 k. z. na 14 dnij zapora, poostrenega z dvema postoma. Vrh tega so se zoper navedene vršile že neštevilne kazenske preiskave, ki so iz raznih razlogov imele negativen vspeh. Da tudi čast brežiških meščanov ne pnste v miru, priča to, da teko sedaj pri c. kr. okrajni sodniji v i Brežicah zoper mestnega tajnika Schallon tri kazenske zadeve radi prestopkov zoper varnost časti, zoper stražnika Narat pa dve kazenski zadevi radi prestopka zoper varnost časti in obadva sta še v preiskavi radi prestopka ute-snjevanja osebne prostosti po § 6 zakona od 27. oktobra 1862, drž. zak. št. 78, U 441/5. Meščani brežiški so se že opetovano pritožili na politične oblasti vsled tega, da se v zasmeh zakonu, osebi, imetju, časti meščanov in celo državi nevarne ljudi trpi kot zaščitnike javnega miru in reda v Brežicah. Visoko c. kr. namestništvo v Gradcu je sicer ukazalo c. kr. okrajnemu glavarstvu v Brežicah, da odpravi te kričeče razmere, a dotični akt menda nerešen v arhivu leži. Stavimo vprašanje: „„Ali hoče njegova ekscelenca minister za notranje zadeve nemudoma potrebno ukreniti, da mestna občina Brežice krajevno policijo odvzame dosedanjim organom, in jo izroči osebam, ki bodo res vredni čuvaji zakona?"" Dunaj, dne 3. oktobra 1905. Dr. Ploj in tovariši. Trbovlje — Videni. Na dopis iz Vidma v Trbovlje moram spregovoriti nekaj stavkov. Z besedami: „posestnik jako obsežnega posestva in jako obsežnih travnikov" me menda misli g. dopisnik mak« smešiti. To veselje mu jaz iz srca privoščim. Naj se le radi tega raduje, ako mu drago. G. dopisnik pravi, da sem Župevcu „opetovano" skazal zaupanje. Jaz pa trdim, da se je to pregrešno zaupanje zgodilo dvakrat, namreč o licitaciji sena meseca junija in pa otave meseca septembra. G. dopisnik me vpraša, če sem videl kedaj Žu-pevca v cerkvi. Jaz trdim, da sem ga videl v cerkvi, ko sem bival še na Vidmu. Čez duhovnike govoriti ga nisem slišal. Ob času, ko sem mu izročil pismeno iz Trbovelj licitacijo trave, nisem nikdar vedel, da je on Šta-jercijanec. Vedelo se je, da je vodil prvo licitacijo Župevc, vedelo se je, da bo vodil tudi drugo on, pa čeravno je preteklo med tem časom več kakor 3 mesece, vendar nisem iz Vidma dobil od nobenega ne črkice, s katero bi me kdo opozoril, naj ne puščam licitacije Župevcu. Zakaj niste storili, g. dopisnik, Vi tega? Gotovo Vam je bilo vse znano, saj pravite v dopisu, da ste iz Vidma. Ali ste javno preklicanje preslišali? Res je, da sem dobil pismo od rajnega g. dekana Žičkarja, pisano dne 5. septembra, torej še le 3 mesece po prvi in cele 3 tedne po drugi licitaciji. Pismo še imam shranjeno. V tem pismu mi gospod naznani, da je bil pri njem mož, katerega ime danes ne bom imenoval, ki se je bojda hudoval, zakaj sem licitacijo prepustil Župevcu. Jaz pa pravim, zakaj mi dotični mož ni pisal sam naravnost in sicer že poprej, predno se je licitacija pričela? Po dokončanem delu koga zbadati, je pač nespamet. Mnenje enega moža pač ne morete g. dopisnik imenovati „občno mnenje". Da bi mi Videmčani kaj „v obraz" povedali, se g. dopisnik jako motite. Jaz jih bolj poznam kakor Vi. Mogoče, da se lipa kdo za hrbtom obirati, kakor se je že zgodilo, ali pa napadati brez podpisa — tudi Vi se ne upate podpisati — pa kadar se gre za resnico „v obraz" povedati, tedaj tudi Vaši junaki zgube srce. Vi pravite, da Vam ni za osebo. Če bi Vam bilo kaj za mene, bi me bili opozorili prijateljsko, tako pa ste vme v časopisu hoteli označiti kot prijatelja Štajerčijancev. Vem tudi dobro, kedaj sva si prišla navskriž, a to ni moja krivda, ampak Vaša. Ali Vam, g. dopisnik, morda ni malo všlo, ko ste zapisali besede: „Ali se Vas ni na to opozorilo in sicer od jako merodajne strani ?" Kako vi to veste, da mi je g. dekan pisal, kakor sem že omenil 5. septembra, a žalibog že prepozno. V enem stavku pišete o Videmčanih in tudi pravite: „kar je eden izmed njih pisal". Na to pa Vam odgovorim: Od raj. gospoda dekana sem dobil 22. septembra dopisnico, na kateri se dobesedno glasi: „da se ne bots motili radi današnjega dopisa v „Slov. Gosp", iz Vidma, Vam naznanjam, da ni pisan v naši župniji. Me je osupnila ta korespondenca." Komu naj tedaj verujem, ali rajnemu gospodu ali Vam? Če vam drago, premišljujte o tem sami. Sicer pa tudi danes izjavim, da se s človekom, ki se ne upa podpisati, nikakor več pulil ne bom. Če imata z Župevcom osebno nasprotstvo, se obrnite na njega. Z Bogom. — Jos. Šribar, I. kaplan v Trbovljah in posestnik Rese na Vidmu. Razne stvari. Iz domačih krajev. Političen shod v šmarskem okraju. Še enkrat opozarjamo na volilni shod v Zi-biki, ki se vrši v nedeljo, dne 22. t. m. ob 10. dopoldne v stari šoli. Govorila bosta: državni iu deželni poslanec dr. P1 o j in deželni poslanec dr. H r a š o v e c. Volilci, pridite! Političen shod na Činžatu bo v nedeljo, dne 22. t. m. v gostilni g. Brezonelija. Začetek bo ob 4. popoldne. Govorili bodo: državni in deželni poslanec R o b i č, dr. K o-r o š e c in dr. Dimnik. Narodna dravska dolina, pridi la Činžat! Osebne vesti. G. Ivan K o š a n , c. kr. profesor na gimnaziji v Mariboru, je pomaknjen v VII. činovni razred. Odlikovan rojak. Naš slavnoznani rojak, prof. Anton Bezenšek na gimnaziji v PIov-divu, je povišan in imemovan za profesorja na I. državni gimnaziji v Zofiji. Čestitamo! Poroke. Dne 23. t. m. se bo poročil g. Franc A u e r n i k, nadučitelj pri Sv. Flori janu, z gdč. Mili Kolterer iz Rogatca. — Isti dan se vrši poroka g. Vekoslava A š i č, deželnega uradnika v Ormožu, z gdč. Lavo-slavo Eibenšteiner iz Zagorja ob Savi. — Pri Mali Nedelji se je poročil dne 11. t. m. g. Vekoslav S p i n d 1 e r, urednik „Domovine" z gdč. Mat. G r e g o r i č. Vsem: Bilo srečno! Mariborske novice. V petek, dne 13. t. m. je ušel konj iz hleva dr. Mallija. Zdirjal je v park pred nemško posojilnico, kjer so ga precej časa lovili, predno so ga ujeli. Ker se je tisti čas končala šola in je bilo mnogo otrok na trgu, je velika sreča, da ni prišel noben otrok pod kopite zdivjanega konja. — Dne 14. t. m. okoli 9. ure dopoldan se je razletela v drožeriji Welfa v Gosposkih ulicah triliterska steklenica špirita, ki se je vnel. Ogenj se je bliskoma poprijel tudi drugih gorljivih reči, katerega so komaj domači pogasili. Škode je okoli 200 kron. — Vinotržei so te dni puščali sode kar na ulici pred hišami, kjer so imeli spravljeno vino. To priliko je porabil sodarski pomočnik O s s e r iz Dunaja in je ukradel pet takih vinskih sodov, katere je prodal za 52 kron. Denar je potem zapravil v družbi brezposelne Marije Feigl iz Sv. Jurija ob Pesnici, ki mu je pomagala pri tatvini. Oba sta že zaprta! — Na neki klopi v Schmi-dererjevem drevoredu se je ustrelil v soboto, dne 14. t. m. okoli 10. ure zvečer lesotržec Alojzij Jurčič iz Jelovca, okraj Slovenj-gradec. Mož se je tako dobro zadel v srce, da je bil takoj mrtev. Kaj ga je gnalo v smrt, se ne ve, mogoče da bolezen, ker je bil tuberkulozen. Samomorilec je bil „Štajerčev" pristaš. — V gostilni „Seewirt", kjer je bil minolo nedeljo, dne 15. t. m. ples, so se zopet tepli, kakor je že navada pri takih prilikah. Domobranec Fuks in rekrut Ceiler sta dobila take rane, da so ju morali odpeljati v bolnišnico. Prišla orožnika sta na to prepovedala ples. — Urni navesek. Tolar se je našel na shodu Slov. krsč. socialne zveze dne 4. sept. v Mariboru. Kdor ga je izgubil, naj ga opiše iu se oglasi v našem uredništvu. Sijajna zmaga slovenskih kmetov. Pri volitvi zalenarški okrajni zastop iz skupine veleposestnikov v pondeljek dne 16. oktob-a so bili izvoljeni sledeči kandidat]a narodne stranke: Križan Anton, župan v Ledi neku s 73 glasovi, Breznik Fr.. veleposestnik pri Sv. Lenartu 71, Wella Fr., veleposestnik v Žitcah in dosedanji mnogozaslužni okrajni načelnik 74, Krajnc Fr., veleposestnik, gostilničar in poštar pri Sv. Juriju v Slov. gor. 71, Šiško Anton, posestnik v Trotkovi 73, Kron-vogel Vinko, župan v Gočovi 74, Tušak Jožef, trgovec in župan v Cerkevnjaku 70, Vogrin Anton, veleposestnik v Spodnjem Porčiču 73. — Kandidatje nemčurske stranke lenarških in trojiških tržanov in prijateljev ptujskega „Štajerca" so sijajno pogoreli. Dobili so: Alt Ig., krčmar v Cerkevnjaku (Sv. Anton) 31 glasov, Čuček Janez, veleposestnik v Oseku 35, Ploj Fr., veleposestnik v Gornjem Porčiču 33, Mesarec Peter, veleposestnik pri Sv. Juriju 20, Koser Dom., velep. ia župan v Gasteraju 32, Rojs Janez, veleposestnik v Partinju 32, Kurnik Vinc., veleposestnik v Šetarovi 32, Markuš Janez, mesar pri Sv. Barbari 32, razven teh še Zadravec Tomaž, veleposestnik v Trotkovi 9 glasov. — Od 125 upravičenih veleposestnikov — volilcev so štirje umrli, od 121 pa se jih je volitve udeležilo 106, izostalo jih je le 17. Nasprotne agitatorje pri lenarški volitvi si privoščimo prihodnjič. Pokazali jih bomo bralcem v vsej njihovi veliki revščini in onemoglosti. He, bratci: trojiski Schiitz, Markuš, Štandekar i» tovariši, pa ne, da bi kje od jeze popokali 1 Da ste nam zdravi! Velikansko veselje in navdušenje je zavladalo zadnji pondeljek med narodnimi volilci pri Sv. Lenartu, ko se je izvedelo, s kako ogromno večino so izvoljeni narodni kandidatje. Nasprotniki so prišli z velikim upanjem na zmago na volišče. Na vse kraje so razglasili vest: 58 glasov imamo gotovih na naši strani! In kako so se strašno vrezali! Zato pa slava in zahvala vsem zavednim našim volilcem, ki so se držali tako junaško kljub silnemu nasprotnemu pritisku! Slava našim junaškim agitatorjem! V S t. Lenartu v Slov. gor. je umrl notar Franc Toplak. Mož je vedno deloval proti našemu narodu. N. v m. p.! Pri Sv. Andražu v Slov. gor. je umrla gospa Jera Čeh, rojena Čuček, soproga nadučitelj a g. Jos. Čeh pri Sv. Jerneju. Naj v miru počiva! Sv. Jurij v Slov. gor. Cesta iz Št. Lenarta na Sv. Jakob bo kmalo dogotovljena. Tudi ista iz Maribora se pridno dela. Tako bomo imeli lepe ceste, ki nas bodo vezale z ostalim svetom in bomo naše pridelke lažje spravljali v denar. Z letošnjo bratvijo smo, hvala Bogu, prav zadovoljni. Mošt ima povprečno 16—18 stopinj. Tudi kupci se že pridno oglašajo. Vse je zadovoljno! Tudi jaz sem zadovoljen in se lepo zahvaljujem vinogradnikom iz Partinja in Št. Jurija ter jim želim, da bi bili vsako leto tako -adovoljni s svojimi goricami. — Vinogradniški čuvaj. Kako nesramno pišejo nemški listi o slovenskih kmetih. O priliki pogreba nekega slovenskega hlapca v Saviaski dolini zasramuje celjska vahtarca na najpodlejši način slovenske kmete ter piše, da je pri slovenskem kmečkem prebivalstvu sočutje nekaj redkega, da je družabnost, medsebojna ljubezen starišev, bratov in sester pri slovenskih kmetih jako slabo razvita. Dalje pravi ta umazani iist, da slovenski kmetje s svojimi posli ne postopajo kakor s prijatelji, ampak kakor z živino, katera se, kadar ni več za rabo, odvrže kakor izžemana limona. Tako nesramno piše o slovenskih kmetih nemški list, ki je glasilo nemških in nemškutarskih celjskih trgovcev, kateri bi morali poginiti, da jim slovenski kmet ne prinaša svojih težko prisluženih grošev. Zapomnite si to dobro, slovenski kmetje, da bote zanaprej vedeli, kako veliki prijatelji slovenskega kmeta so celjski nemškntarji. Več slovenskih sodnikov! Nemšku-tarski osel, znani ptujski „Štajerc", riga zopet prav po oslovsko v svojem zadnjem umazanem | lističu. Naj prvo mu ni prav, da zahtevamo mi Sbvenci za nas narod slovenskih sodnikov, „Mi","pravi hinavski „Štajerc", „ne zahtevamo ne slovenskih, ne nemških sodnikov, ampak cesarsko kraljevske sodnike." No, zakaj pa potem Nemci zahtevajo povsod zase samo nemške sodnike?! Ali ste že slišali kedaj, da bi imeli Nemci kje slovenskega sodnika, pač na so naši sodniki n. pr. v Ptuju, Mariboru, Celju, Ljutomeru, Rogatcu i. t. d. večinoma Nemci. Tako nimamo v Ptuju med osmimi sodniki oziroma pristavi niti jednega Slovenca, da si je celi okraj popolnoma slovenski. Ko je pa bil pred nekaj leti za Maribor imenovan slovenski pristav, zagnali se Nemci huronski krik in vik proti njemu. Po mnenju neumnega „Štajerca", ki niti ne ve, da naš vrli poslanec dr. Ploj ni sodnik, morali bi torej samo mi Slovenci biti taki tepci, da bi se zadovoljili z nemškimi sodniki, katerih niti ne razumemo. Ako zahtevajo Nemci za nemške okraje nemške sodnike, imamo gotovo tudi mi pravico zahtevati za slovenske okraje slovenske sodnike! Tako je prav! Nemškutarski butelj „Štajerc" bljuje ogenj in žveplo na vrle Sre-diščane, ker je tamošnji občinski odbor sklenil, da ne bode več sprejemal nemških dopisov. „Štajerc" pravi, da je ta sklep nesramna hujskarija proti Nemcem. Ko so pa nemška mesta Maribor, Ptuj, Celje itd. sklenila, da ne sprejemajo slovenskih dopisov, takrat seveda to ni bila hujskarija proti Slovencem! In ko je v Maribora mestni občinski odbor zabranil pri trgovinah slovenske napise, kakor hočejo sedaj to tudi v Ptuju storiti, to seveda tudi ni bila hujskarija proti Slovencem ! Le kadar se Slovenci potegnejo za svoje pravice, je to pri nemškutarskem „Štajercu" hujskarija proti Nemcem, dočim seveda „Štajerc" nesramne nemške hujskarije proti Slovencem odobrava. Ako „Štajerc" svetuje Središčanom, da naj tudi „nemških" grošev ne sprejemajo, potem tudi mi lahko nemškim trgovcem v Mariboru, Ptuju, Celju itd. svetujemo, da naj ne sprejemajo slovenskih grošev. In kaj bi pa počeli nemški trgovci v spodnje-štajerskih mestih in trgih brez slovenskih grošev? Torej „Štajerc", le jezik za zobe, ker tvoje hinavstvo prav dobro poznamo. „Štajerčevi" pristaši — ubijalci. Viničar Nerat iz Pod vinskega spri se je z nekim Krnežom in Rožičkom, katera sta napadla Nerata s sekiro. Nerat je pobegnil na dilje ter od tam vstrelil na Rožička in Krneža. Krneža je bil smrtno zadet. Kakor smo izvedeli, so bili vsi trije „Štajerčevi" pristaši z dušo in telesom. Ustreljeni Krneža bil je po makolski in sosednih župnijah znan kramar-ček: kložnjo in „Štajerca" v rokah, tako so ga ljudje videli mnogokrat. Pogostoma je v Makolah na javnem trgu svojega „Štajerca" vihtel po zraku ter ga ljudem "kazal in navdušeno razlagal. No kaj pa porečeš k temu — prismojeni „Štajerc". Brno, popolnoma nemško vmesto! Tako trdi namreč neumni ptujski „Štajerc". Kako je pa potem vendar bilo mogoče, da so morali pri zadnjih izgredih v Brnu Nemci pred Čehi bežati?! Brno je ravno tako popolnoma nemško mesto, kakor n. pr. Ptuj, kjer ni niti deset pravih Nemcev. Na Pragarskem je minulo nedeljo, dne 15. t. m. umrla žena posestnika Jakoba Potočnik, Marija Potočnik, po dolgi, mučni bolezni. — Tukaj že lovijo slovenske otroke za enorazredno nemško šolo. Kaj se bo le •otrok naučilo na enorazredni soli? Saj imate povsod v okolici večrazredne šole, kjer se bodo otroci gotovo več naučili. Tudi slovenski stariši ne bodo tako zabiti, da bi pošiljali otroke v popolnoma nemško šolo! V Bišu smo imeli dne 5. t. mes. velik požar, ki je upepelil gospodarsko poslopje Fr. Satlerja. Pri tem sta tudi zgorela dva vola. V hlevu je spal 32 letni sin posestnika, ki je dobil tako hude opekline, da so ga morali peljati v bolnišnico v Ptuj. Iz Gornje Radgone. Tatovi so vlomili v torek, dne 10. t. m. zvečer v hišo gospoda Jožefa L i p i č a, krojača v Gornji Radgoni, in odnesli iz jedne sobe vso obleko, obuvala, perilo in nekaj posteljne oprave. Iz druge sobe pa srebrno uro z verižico, vsa skupaj vredno 280 K. Spod. Poljskava. V velikih skrbeh so si naši občinski očetje, bojijo se namreč za občinski zastop. Prihodnji ponedeljek, dne 23. t. m. bodo na Spodnji Poljskavi občinske volitve. Poživljamo vse zavedne kmete in Vas Poljance, kateri imate na Spodnji Poljskavi volilno pravico, da se volitve v ponedeljek Eolnoštevilno udeležite, ker se gre za naše oristi. Pred dobrim letom smo si na Spodnji Poljskavi postavili veliko, krasno šolo, katera nas je stala lepe tisoče in dolgo še bo trajalo predno jo bomo splačali. Sedaj pa bodo ustanovili Nemci prusko šolo na Pragerskem, katere ne bodo mogli sami vzdrževati in bo prišla na nas davkoplačevalce, ta popolnoma nepotrebna šola. Pred kratkim so razposlali starišem povabila, da pošljejo svoje otroke v prusko šolo, katera se prične začasno v Steinklauberjevi hiši. Ta Steinklauber je prišel pred dvema letoma na Pragersko in že hoče imeti prvo besedo in vse podjarmiti in potujčiti. Ako hočemo vse te nakane skaliti, med nami narodnostni mir zabraniti in biti na svojih lastnih slovenskih tleh sami gospodarji, da nam ne bodo tujci zapovedovali, moramo skrbeti, da bo občina v dobrih slovenskih kmečkih rokah. Toraj v ponedeljek pridimo vsi na volišče in volimo skupno naše može. Dobro si bomo pa zapomnili Judeže Iškarijote. Možko in korajžno naprej, da bo zmaga naša! Več kmetov. Iz Črete pri Ponikvi se uam piše, da vihar dne 25. m. m. ni podrl barake, pod katero so vedrili delavci, ampak kozolec posestnika Jožefa Reba. Kozolec je bil šest štantov velik in ima posestnik čez 2000 kron škode. V Klopcah pri Slov. Bistrici je vni-čil ogenj, katerega je zanetila bržkone hudobna roka, hišo in gospodarsko poslopje Marije P1 i b er š e k. Žena je usmiljenja vredna, ker ji jev vse zgorelo in je zima pred durmi. Iz Št. Jnrija ob juž. žel. se poroča, da je n&šel tamošaji sedlarski mojster Franc Bečvar dne 13. t. m,, ko jo bil v Gradcu, na graškem kolodvoru dve posojilniški knjižici, glaseči se na skupni znesek čez 8000 K: Knjižici je oddal Bečvar mestnemu uradu v Celju. Celjske novice. V novi mestni nemški šoli se je podrl v soboto strop. Otroci so k sreči prej odšli iz sobe, sicer bi se bila zgodila velika nesreča, kajti vsi bi bili pokopani pod razvalinami. Šolo je zidala občina sama, kako dobro, se je sedaj pokazalo. Ti nemški očetje imajo pač denar za podporo pager-manskih društev in veselic, toda za zidanje mestne šole ga nimajo. — Na Ljubljanski cesti se je zlomil minoli teden voz, naložen s 25 q premoga. Morali so preložiti premog na drug voz. Pri delu jih je zasačila tema. Naenkrat pripelje po ulici kočijaž tukajšnega Štigerja, Čeravno so mu klicali „stoj!" se vendar ni ustavil, ampak podil naprej, da je zabodlo oje njegovega voza konja, ki je bil vprežen v voz s premogom. Oje je predrlo konju trebuh, da so mu izstopile Čreva in so ga morali ubiti. Jnrklošter. V Jurklošterskih grajšinskih gozdih vstrelil je letos posestnik Majko Senica v Rudniku prvega divjega petelina v Patrovi dolini — prvi v teku štiridesetih let. Petelin je krasen ter spoznan od izvedencev eden najlepših. Redka prikazen. Kakor lovec sam pravi, jih je še več. Iz Polzele se nam poroča: V sredo, dne 11. t m. pokopali smo tukaj občespošto-vano in priljubljeno mladenko Tončiko C v en k ob obilni udeležbi. Ko so ji ob grobu njene Marijine sestre zapele žalostinko, ni ostalo suho nobeno oko. Blaga Tončika, počivaj v miru! Partinje. Nekdo seje pri nas v zadnjem času hvalil kot iskrenega Slovenca. A vsi smo vedeli, da stori to le zaradi tega, ker bi rad postal naš občinski predstojnik. In smejali smo so mu in ko smo volili, smo izvolili obče spoštovanega in priljubljenega gospoda Mihaela Dolajša za svojega župana, kateri je v resnici ves vnet za blagor svoje srenje. Tistemu „iskrenemu Slovencu za čaaa volitev" pa svetujemo, naj ne zabavlja več čez novoizvoljenega župana, ako ima pisarno pri našem vrlo narodnem učitelju. Vojnik. Dobili smo »aslednjo izjavo: Ker ne inaram na podle napade „Gr. Tag-blatta", „Deutsche Wacht" in ptujskega „Štajerca" posebej odgovarjati izjavljam sledeče: Kdor mi dokaže, da sem rekel: otroci bodo na nemški šoli kri pili, tistemu plačam 1000 kroa. Ravaotako izplačam 1000 kron nemškemu krajnemu šolskemu sveta, ki se je baje radi mene razdružil, če mi dokaže, da sem na prižmici rekel besede: vsi otroci, ki obiskujejo n«mško šolo, ostanejo osli svoje žive dni. — Ivan Hribar, katehet na nemški šoli v Vojniku. Črešnice pri Vojnikn. V aedeljo, dne 15. t. m. je umrla mati tukajsaega gospoda župnika Marija Ogrizek. Žalostni zaostali jo priporočajo v iskreno molitev. N. v m. p.! V Arclinu pri Vojniku je minoli teden zabodel z nožem delavec Janez Vengušt posestnika Jožefa Kovača. Kovač je sedel s posestnikom Martinom Kovačem mirno v gostilni Randla. V gostilno pride tudi Vengušt, ki ju začne psovat in suvat mizo, pri kateri sta sedela. Moža sta ga hotela na to spraviti iz hiše in sta ga začela ruvati vun. Pri tem potegne Vengušt nož in ga zasadi v prse Jožefu Kovaču. Smrtno nevarno ranjenega Kovača so prepeljali v bolnišnico, Vengušta pa so orožniki prijeli. Nesrečno pijančevanje je zopet spravilo človeka na zatožno klop. Zaradi ropa so zaprli v Neapolju na Italijanskem dva Avstrijca. V enem so spoznali pekovskega pomočnika Martina Poloviča iz Sela pri Brežicah, katerega tudi iščejo avstrijske oblasti zaradi ponarejanja javnih listin. Iz Hrastnika. Za načelnika krajnega šolskega sveta je bil izvoljen namesto odsto-pivsega Nemca Burgerja trboveljski župan g. Ferdo Roš. Nove slovenske knjige. V zvezni tiskarni v Celja sta izišle dve slovenski knjigi: „Naš Dom", zbirka povesti, pesmi in narodnega blaga, zanimivosti itd. V. zvezek. Cena je 50 vinarjev, po pošti 60 vinarjev. Nadalje je izšla brošurica: „Pregledni izpisek iz navodila h kartografičnim osnovam". Sestavil prof. Josip Kožuh. Cena 20 vinarjev, po pošti 23 vinarjev. * Janežič - Bartel: Nemško - slovenski slovar. Četrta izdaja. (Deutsch-slovenisches Handwörterbuch von A. Janežič. Vierte Auflage, bearbeitet von A. Bartel.) Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar dovršila in izdala četrto izdajo aemško-slovenskega slovarja, po kateri se je zadnja leta že zelo po-praševalo. G. prof. A. Bartel v Ljubljani je to izdajo predelal, pomnožil in popravil na podlagi Pleteršnikovega slovarja in Levčevega pravopisa. V ostalem se nova izdaja naslanja na prejšnjo. Pomagali so g. pisatelju gg. p-of. M. Pleteršnik, L. Pintar in g. A. Mikuš. Dasi je obseg knjige za 4 pole, to je 64 strani večji kakor oni tretje izdaje (sedaj obsega 58 pol, t. j. 912 strani), je ostala cena neiz-premenjena, namreč: 6 kron za broširan in 7 kron 20 vin. za vozan iztis. (Poštnina za posamezne pošiljatve 30 vin. več.) Pozor, naborni zavezanci! Mladeniči, rojeni leta 1883., 1884. in 1885., ki pridejo prihodnjo pomlad na nabor, se morajo v meseca novembru zglasiti pri občinskem uradu občine, kjer stanujejo. Dotični, ki žele postati enoletni prostovoljci, morajo svoje prošnje vložiti do konca februarja 1906 pri okrajnem glavarstvu. Nadomestni rezervisti ne bodo letos poklicani na osemtedensko vojaško izobrazbo, ampak še le spomladi 1906. Cerkvene stvari. Dnhovske vesti. Za oskrbnika videm-ske dekanije je imenovan č. g. Jožef Cerjak, župnik v Rajhenburgu, za oskrbnika videmske župnije č. g. Maks A š i č, kaplan na Vidmu. V15. kn. šk. župnijskim uradom se priporoča v nakup „Stegenšek, Dekanija gor-njegrajska." Razprodalo se je še le 220 izvodov in od teh skoro tretjina (66) v opisani dekaniji sami. Društvena poročila. Športno društvo ,Maribor' telovadi zopet vsako sredo in soboto, začenši z 18. okt. v gimn. telovadnici od pol 8. do pol 9. ure zvečer. Telovadci se lahko zjedinijo tudi za kako drugo aro. Če se oglasi dovolj udeležencev, se bo telovadilo v več vrstah ali celo oddelkih, zlasti se bo ločilo stare in mlade, izurjene in neizurjene telovadce. Zgodovinsko društvo za Slovenje Štajersko priredi v nedeljo, dne 22. t. mes. ob 4. uri popoldne v Narodnem domu v Celju svoj občni zbor in javno predavanje. Vzpored : 1. Nagovor predsednika. 2. Predavanje: Celjski grofi e in njih razmerje do jugoslovanskih dežel. Predava prof. dr. Karol Vrstovšek. 3. Poročilo o cilju in delovanju „Zgodovinskega društva". 4. Poljubni nasveti in predlogi. Vstop je prost. K obilni udeležbi vabi odbor. Za mariborsko dijaško kuhinjo so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Veseli izletniki na Ptujsko goro 3 K 40 v, nabrano pri blagoslavljanju kapele na Kamen-ščaku 8 K 10 v, okrajni odbor v Šmarju pri Jelšah 60 K, župnik Kunej 10 K, R. Š. 100 K, profesor Vreže 10 K, svatje na gostiji Ivana Kovačič in Terezije Kosi v Cezanjevcih 10 K, korvikar Markošek 3 K, S. iz Ljutomera kot kruh sv. Antoma 2 K, Pukl 10 K, vojni kaplan Marzidovšek 10 K, profesor dr. Medved 10 K, kanonik Voh 20 K, vesela družba v Zavodui 10 K, duhovni udeleženci na pogrebu Žičkar-jevem »amesto venca 53 K, Pišak proti Lešniku po dr. Rosini 20 K, c. kr. notar dr. Firbas 20 K, Reiher 20 K, Gostinčar 10 K, Kat. tisk. društvo namesto venca na grob poslanca Žičkarja 30 K, Klub namesto venca na grob Žičkarja 20 K in g. Konrad Skaza namesto venca na grob svojega ljubega botra poslanca Žičkarja 10 K. Vsem prisrčna zahvala. Prosimo še nadaljnih podpor, kajti blagajna je prazna in vendar se mora dati dan za dnevom 60. dijakom hrana, Društvo „Zvezda" na Dunaju. Na lep, uprav pretresljiv način slavili so dunajski Slovenci v društva „Zvezda" v dvorani „zum Senator" spomin prerano umrlega državnega poslanca dekana Josipa Žičkarja. Predsednik g. Pukl omenil je v gorečih besedah bridke izgube, ki je Slovencem prizadela me-pričakovana smrt vrlega rodoljuba Josipa Žičkarja. Udarec je posebno težak za štajerske Slovence. Ko je govornik opisal življenje in delovanje blagega pokojnika, pjegov neupogljiv značaj, neopisljivo marljivost ter človekoljubno njegovo radodarnost, končal je svoj govor s klicem: Slava Žičkarju! Vsi navzoči so vstali s klicem: Slava, slava, slava Žičkarju! V „Zvezdi" je bilo ta večer lepo število Slovenk in Slovencev. Navzočih jo bilo tudi več slovanskih gostov: G. Jovo Milankovic, prvi tajnik srbskega poslaništva na Dunaju, dr. Teofil Mirkovič, fizikus iz Srbije, Comte Domo Piccoli iz Pariza i drugi. Užitek koncerta, pri katerem so sodelovali: gospica Mila Luzarjeva, gospa Marica Schocherjeva, dr. Jos. Milavec, g. Zamiš (Ceh), ravnatelj Ivan Tomaževič, društveni pevski zbor, — bil je izvenreden. Comte Piccoli se je naj prvo v hrvatskem, potem pa v francoskem jeziku zahvalil za redko gostoljnbnost, ki jo je vžival v „Zvezdi", zatrjujoč, da če povsod: v Parizu, Rima in drugod pripovedovati o vrlini Slovencev, katero je spoznaval v „Zvezdi". Predavanje gospoda dr. Gostla o čeških kopališčih bilo je zelo zanimivo. Gospodarske stvari. Iz Ptuja. Za ptujski okraj osnovalo se je „Kmetijsko društvo, zadruga z omejeno zavezo", ter je začelo poslovati v spomladi t. 1. Društvo, ki šteje sedaj 47 zadružnikov, je za svoje ude v tem letu naročilo: 185 kg semena navadne detelje, 60 kg semena lucerne detelje, 2000 kg ovsa za sejanje, 500 kg semenskega krompirja, 300 kg modre galice, 100 kg žvepla in 200 kg žlindre. Razun tega je kupilo društvo travniško brano, ki je vsem zadružnikom brezplačno na razpolago. Kupilo je tudi centrifugo za čiščenje zrnja, ki je stala blizo 600 K i» s katero se vso zrnje mnogo bolj sčisti, kakor z navadnim čistilnim strojem ali trijerjem. Sedaj za jesen bo društvo naročilo za svoje ude žlindro in kajnit, ki je oboje priznano izvrstno gnojilo za travnike, žlindra pa tudi izvrstna za njive in vinograde. Ker pa pride voznina mnogo ceneje, če se naroči skupaj po celi vagon, se pozivljejo udi, da naznanijo v kratkem odboru, koliko teh gnojil kdo potrebuje. Vabijo pa se tudi drugi kmetovalci, naj pristopijo k društvu, da bo to moglo tem uspešneje delovati za povzdigo kmetijstva v domačem okraju. Vsak kmetovalec, ki hoče pristopiti kot ud, mora vplačati vsaj po en delež v znesku 12 K in 4 K vstopnine. Stroški tedaj niso ravno visoki, vendar pa so ugodnosti, katere ponuja društvo svojim udom, jako velike. Društvo ima za sedaj svojo pisarno v prostorih posojilnice, kjer se sprejemajo novi udi ter vsakovrstna naročila. Listnica uredniitva. Šibenik: Povest „Kovačeva lekarija" smo že mi priobčili v „Našem Domu". Pozdrav! — Makole: Hvala, imamo že notico I — Sp. Poljskava: Oprostite, že prej od drugod dobili. Društvena naznanila. CXL. odborova seja „Slovenske Matice" bo t Ljubljani, v ponedeljek, dne 23. vinotoka t. 1., ob petih popoldne v društveni pisarni. Ljutomer. Tukajsna Čitalnica bo priredila dne 22. t m. «b 7. uri zvečer v veliki dvorani gosp. Ku-kevca igro „Deseti brat". Ker smo uverjeni, da bodo igralci rešili svoje vloge z docela povoljnim uspehom, in ker je igra „Deseti brat" ena najlepših naših iger, zato opozarjamo Ljutomerčane, kakor tudi ljudstvo iz okolice na priliko, ko lahko vidijo žalostno življenje desetega brata, a tudi lahko slišijo, kako je revček Krjavelj presekal samega hudirja na dva kosa, kako «e je hotel ženiti z beračico Urško itd. Želeti bi bilo, da tudi križevski farani pridejo, tudi Ormožani so nam še dolžni en obisk. Bralno društvo za gornješaleško dolino v Velenju ima v nedeljo, dne 22. t. mes. ob 3. uri popol. v gostilni „pri Kokošineku" svoj letni občni zbor po vzporedu: 1. Poročilo starega odbora. 2. Volitev novega odbora. 3. Predlogi in nasveti. Vsi, ki se kaj zanimajo za narodno probujo, se pri tej priliki povabijo, da s svojim številnim pristopom omogočijo društvu uspešno delovanje in novo življenje. Čebelarska podružnica pri Sv. Benediktu v Slov. goricah priredi v nedeljo, dne 22. oktobra v prostorih šole čebelarski podučni shod, na katerem bota govorila čeb. pot. učitelj Jurančič in predsednik podružnice, Kralj Tomaž. Čebelarji, domači, negovski, anovski in trojiški, pridite vsi! Tržite cene v Mariboru od 7. okt. do 14. okt. 1905. Živila odL dlo 100 kg K h K h Pšenica..... 16 40 17 20 rž...... 14 50 16 30 ječmen..... 13 40 14 20 14 30 15 10 koruza ..... 16 40 17 20 16 60 16 40 13 60 14 40 3 90 4 50 3 30 3 60 1 kg fižola...... — 24 — 28 — 48 — 52 — 48 — 76 krompir..... — — — 7 sir...... — 36 — 38 surovo maslo 1 60 1 64 2 10 2 40 1 44 1 50 zeije, kislo .... — 22 — 24 repa, kisla .... — 20 — 22 1 lit. mleko..... — 20 — 22 smetana, sladka — 40 — 56 „ kisla . . . — 60 — 72 100 glav 4 — 6 80 1 kom. t j«jce ...... — 8 Družbi sv. Cirila in Metoda v LJubljani so od 1. do 30. septembra 1905 poslali prispevke p. n. gg. in društva: Občina Kokarje pri Mozirju 10 K. Posojilnica v Slatini 100 K. Društva: Kmet. bralno društvo v Lembahu čisti dobiček veselice 10 K; Kat. slov. izobr. društvo pri Sv. Bolfanku v Slov. gor. prebitek veselice 50 K. Podružnice: v Ormožu 13 K 70 v; ženska v Št. Juriju ob južni žel. 100 K; moška v Celju 200 K; akademična v Gradcu 100 K; moška v Št. Juriju ob južni žel. 50 K; izven- akademična v Gradcu 250 K. Tvrdka Ivan Jebačin prispevek od prodane družbine kave 1000 K. Razni: Miroslava Gnus, hčerka nadučitelja v Dolu na Štajerskem, nabrala ob izletu litijske podr. slov. plan društ. na Kum 10 K 11 v; Vladimir Pušenjak, odgojit.elj, imenom velenjskih Slovencev čisti dobiček narodne slavnosti 200 K; Dr. Jcfsip Vrečko, odvetnik v Celju, dar g. Ludovika Mašek vit. pl. Bosnadol, veleindustri-jalec v Zagrebu, 12 K in po neki stranki vsled poravnave 15 K; Martin Lah, župnik pri Mariji Snežni, v veseli družbi nabranih 10 K; Bilijana Bisail, učiteljica v Ornovem, ob odhodnici iz Laškega trga nabranih 18 K 20 v; iz nabiralnika gostilne Hausenbichlerja v Žalcu 7 K; na svatbi g. učitelja Šprager Mil. Št. Ilj v Slov. gor. z gdč. Marico Majcenovič se je nabralo 16 K. Za narodni kolek 44 K 82 v. Za družbin koledar 8 K 10 v; Za društvene znake 49 K. Za mlad. spise 2 K. Dr. Ber^maiiu v Mariboru 676 3—2 d se Je vrnil. £ Loterijske številke. Line 24. okt: 51, 37, 88, 75, 11. Trst 24. okt: 83, 60, 67, 25, 24. T taka beaeda itane 2 yin. Najmanja objava 45 vin. ALA OZNANILA Vsaka beseda stane t vin. I IL A I • •••••••• J Vsaka beseda stane 2 vin. Večkratna objava ¡ | po dogovoru. iSS&i Proda so HISa z vrtom in poljem, četrt ure iz mesta, se po ceni proda. Naslov v uprav- Ti inserati s* sprejemajo protisamo predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridejati znamka za odgovor. Služba organista in cerkovnika mestne župnije v Ptuju je do 15. novem, t. 1. razpisana. Zahteva se, da zna or-gljati, petje, cerkveno glasbo voditi, ca Lepo gospodarstvo se takoj zelo po ceni proda. Izvrstno mesto za kolarja ali pa mizarja. Naslov pri upravništvo. 363 Učenca) ki bi imel veselje do mesar-' ske obrti, sprejmem takoj. Biti mora čed-i nega vedenja in malo korajžen. — Josip Štelcer, mesar v Celju. 666 3-3 ništvu. 619 6-6 Ena villpodobna hiša, 10 let dače proste, pri lepi razgledni cesti s 5. sobami, 4 kuhinje, klet, kuhinja za perilo, 3 svinski hlevi, dva lepa vrta; stranke plačajo na leto 300 gl, je za 3800 na prodaj. Naslov: Jožef Nekrep, tesarski mojster v koroškem predmestju. Maribor. V najem se da. HiSo z malim posestvom, blizu ceste ali kolodvora želi na več let v najem. Po- Hliaj enonadstropna, dobro zidana, najemninska, dve kleti in trgovino v hišo, blizu koroškega kolodvora, se po ceni proda. Vpraša se Bankalarigasse št. 4, Maribor. 609 10—6 Sode prodaja Felik Schmidl v Mariboru, Koroška cesta. 662 3—3 Lepo posestvo se po ceni proda, 25 minut od Maribora, novo zidana hiša, z opeko krita, obstoječ iz dveh sob, lepa , nnr.Tnistv. nnd Naipm" fi