397 Dopisi. Na Duiiaji 4. dee. — Ime našega velicega Pre-širna je privabilo 2. dee. (večer pred rojstnim dnevom pesnikovim) na Dunaji tako velikansko število izobraženih Slovencev in Slovanov skupaj ; — spomin nesmrtnega našega rojaka se je praznoval tako slavno, kakor je to samo v velikem središču mogoče. Na slovensko ,,besedo" se je bilo zbralo okoli 900—1000 Slovanov. Obširna sobana, pristranske sobe in galerije so bile prepolne, in zarad pomanjkanja prostora osnovalni odbor niti ni mogel toliko vstopnic in povabil razposlati, kakor bi se jih rado sprejelo bilo. Bazen društva „Slovenije", ktero je besedo dajalo in za (precej visoke) stroške skrbeti imelo, videli smo ta večer tudi mnogo starejših tukaj živečih Slovencev v svoji sredi, na pr. (da le nektere imenujem) bili so nazoči gg* ministeri-jalni tajnik in slov. pisatelj Cigale, dvorni svetovalec Kapret, ud državnega sodišča dr. Do lene c, advokati dr. Pogačnik, dr. Steiner, dr. Prus, dr. Chro-bat, profesor Bobič in drugi naši rojaki. Izmed od-ličnejih Slovanov smo videli g. Kudravcev-a od ruskega poslanstva, podpornika Česko-slovanske mladine, direktorja Bilka, več častnikov hrvatskega polka Leopolda itd. Bazlična slovanska društva so bila po svojih odbornikih zastopana. Tudi Bumuni so nam bili poslali deputacijo in s tem izrekli svoje simpatije do Slovanov. Govorniki so bili, razen v^zadnjem listu v programu omenjenih dveh Slovencev (Suklje in Leveč), od druzih Slovanov: RusMonasterski, Ceh Avguštin, Hrvat Klaič in Srb Izajlovič. Govori so imeli večidel enak predmet: povdarjanje slovanskega edinstva. Preobširen bi bil, ko bi hotel na drobneje govoriti o izpeljavi programa. Dva in petdeset izbranih glasov močan pevski zbor, virtuozna produkcija na kontrabasu g. Sladeka, uda dvorne opere, slovanska vojaška godba, navdušeni govori, lep red in izgledno razum-Ijenje: to je nas povzdigovalo. Pozdravilnih telegramov smo dobili 20 od vseh krajev. Iz Ljubljane 5, iz Prage 2, iz Gradca 2 (od hrvaške in slovenske mladine), iz Ziiriha, Novega mesta, Maribora 2, Celja,^ Kranja, Ptuja, Rocolja pri Trstu, Gorice, Metlike, Črnomlja. Ob 3. popolnoči se je še le razhod začel, da si plesa ni bilo. Zadovoljni in ponosni so bili mladi osnovatelji na vršenje in izidom slavnosti tem laglje, ker so ravno prej tisti večer nemški študentje imeli velikansk zbor in velikansk — tepež in škandal med seboj. Castitelji Prusije in pa Avstrijci so med seboj bili in lasali se, aastave trgali in divjali kakor besni. In v nemškem taborji je zmerom kultura, pri nas pa surovost? ! Trst 25. nov. D. (Beseda v rojanski stalnici) je bila jako zanimiva. Lepi govor g. Gerlanca je vsa rodoljubna prša ogrel. Deklamacije kmečkih deklet so veselo kazale, kako se je mladi naš narod že zavedat začeL Naš pevski zbor je po navadi hvalevredno se obnašal; pristopil mu je prijazno zbor mestnih gospodov, ki nas je ta večer s svojo nazočostjo počastil. Prav izvrstno pa je govoril kmet Juri Gerdol o okoličanih; ploska in živio-klicev mu ni bilo ne konca ne kraja, in po pravici. Ostale veselice s tombolo in plesom ne popisujem, ker vem, da „Novice" take reči rade na kratko popisujejo. Nad Vipavo 25. nov. (Slovenski jezik, kje si v uradnijah?) Začudili smo se bili mi, priprosti kmetje, ko smo brali razglas naše deželne vlade, s kterim se je po obžalovanja vredni Janški dogodbi umiriti mislilo vznemirjeno ljudstvo z zagotovilom, da se nam od no- bene uradnije ne krati pravica o zadevah našega slovenskega jezika. V resnici nismo vedeli, ali deželni vladi res znano ni postopanje ces. uradnikov; ali se morebiti le norčevati hoče z nami, zatiranimi slovenskimi kmetij da se tako predrzno resnici bije v obraz I Od tiste d6be zagledalo je vnovič več vladinih razglasov beli dan, vsled kterih bi se uradovati moralo v slovenskem, nam edino razumljivem jeziku, pa ker^ vkljub vsem razglasom, smo dandanes ondi, kjer smo bili pred 20 leti; si pač druzega misliti ne moremo, ali da vlada nima moči siliti v to, da se njeni ukazi spol« ^^J®jo f ^li P^ da je vse le — gola čenčarija. — Ako pa pride kmet, ki je steber države, k tacim sklepom, kam se bode obrnila vlada, ako pridejo dnevi nevarnosti in stiske? In kdo je to zakrivil? — Slišalo se je na taboru vipavskem od 12.000 mož enoglasno zahtevati slovensko uradovanje, in vendar se nam vklub vsemu temu pošiljajo nemški dopisi od okrajnega glavarstva v Postojni, od sodnije v Vipavi, posebno pa od naše „precartane^' davkarije. Tako smo dobili pred 14 dnevi nemški dopis od okrajnega glavarstva zarad sekanja drv in gozdnega oskrbovanja, da smo prisiljeni bili daleč okoli iskati človeka, da nam je pretolmačil težko umljivi dopis in nam ga prevodil v domači jezik. Znani so mi izgledi, da so kmetje plačati morali veliko denarja, da so važoe razsodbe, poslane jim od vipavske sodnije, poslovenjene imeli. Poznam ga, poštenega župana, ki je rekel, da bolje bi bilo, roko si odsekati dati, kot župan biti, ako nemščine ne razume. S takim postopanjem si pač vlada in njeni organi nikdar pridobili ne bodo zaupanja ljudstva! Poslanci naši! ne zgubite nobene priložnosti in odkrivajte, bodi priležno ali nepriležno, naše rane, in zahtevajte z vso pogumnostjo^ naj se da ces. uradnikom obrok, v kterem se slovenščine naučiti morajo, ali pa odpovedati se slovenskemu kruhu. — Drugi pot kaj o naših gozdnih zadevah, ako vam je drago. *) Iz idriških hribov 22. nov. —k. — Ne bode dolgo in naše hribe in doline pokrivala bode rahla odeja — beli sneg. Mirovalo in tiho bode vse, vsak v svojem kotiču, dokler se ne bode zopet oživila in omladila mati narava. Vse bode počivalo po težkem delu trudo-polnega leta. Le narod naš ne sme spavati in križema držati rok v zakurjeni sobi. Ravno nam, ki živimo na kmetih, z zimskim počivanjem narave odpira se čas, da si lože za narodno in duševno omiko marsikaj oskr-bimo. Kdor pa dandanes dobro poznd naše razmere^ pač čuti, da priprostemu sicer poštenemu našemu ljudstvu primanjkuje še več podučenja. In kdo je tisti studenec, po kterem narodu našemu more dotekati čedalje več vsestranske omike? Odgovor na to vprašanje ugane vsak lahko: duhovni gospodje so v prvi vrsti, v drugi učitelji ljudskih šol, in poleg njih rodoljubi druzih stanov. Ne govorim pa od tistih ljudi, ki visoko nad kmetom nos vihajo, se se cel6 kmeta ogibljejo, ga zaničljivo gledajo; ti ne bodo, če mislijo ali ne mislijo, pri narodu našemu nič opravili. — Le do gori omenjenih mož se obračam in jim kličem: skrajni čas je, zbujati in oživljati duševno življenje na kmetih. Treba je kmetu odpreti veči svet, kterega še dosl6 ne poznd. Njemu ne dopuščajo dandanes denarne stiske, da bi mogel si še omisliti časnikov in potrebnih koristnih knjig. Kdor pa dandanes nič ne bere, temu je svet pred očmi zaopažen. Smoli potem mi krivi tega, če kmet ne bere časnikov in knjig? utegne mi zdaj kdo v obraz reči. Ne! tega jaz nikdar nisem in tudi zdaj ne trdim, vsaj tudi sam vidim, da kmet o poletnem težkem delu nima časa vsaki dan prebirati listov. Ob nedeljah pa *) Drago! Vred, 398 2eI6 rad bere, samo da ima kaj. jNobene sramote bi tedaj ne dobili tisti gospodje, ki časnike imajo, ako bi jih še kakemu kmetu ponudili. *) S tem bi se najprvo vcepilo kmetu veselje do branja; potem dala bi se še tu in tam kmečka čitalnica ustanoviti, povsod neobhodno potrebna. Toraj pristopimo kmetu, prikupimo se mu, imejmo v časti njegove pravice, spoštujmo in cenimo njegov stan, vsaj prva podpora vsaki deželi je umen, pošten in delaven kmet in trdno poljedelstvo, zato so neprecenljive zasluge, ki jih „Novice" imajo za naš kmetiški narod. To vam dragi rojaki v prevdarek! Iz Dola poleg Save 27. nov. D. P. {Most pri sv. Jakobu — silna potreba.) Dolgo se že ni nič culo 125 našega kraja in misliti bi bilo, da ni nikake reči, ktera bi nam znala težiti srce. Vendar temu ni tako. Stanovitno deževno vreme napravilo nam je sila velike vode in škodo na vseh straneh, in akoravno je že veliko vpadla, smo vedno še prisiljeni voziti se v Ljubljano čez črnuški most, po še enkrat tako dolgi poti kakor bi bilo potrebno potem, ko bi se vresničila splošna želja, da bi se namreč napravil pri sv. Jako k u most čez Savo. Mnogo se je že o temu dogovarjalo in, kakor se čuje, tudi na pravem kraji v resnici na izpeljavo omenjenega mosta mislilo. Kaj vendar je tega krivo, da je vse zaspalo? Se je li nepotrebnost mosta pri sv. Jakobu na Savi dokazala, ali se je le besedi enega verjelo?! Omenjeni most bi bil vsemu okraju, vsi naši dolini v neizmerno korist. Kmalu bi se pričel kazati velik vsestransk napredek, in že zdaj obilna kupčija bi se veliko povzdignila, ker vsak mrmra in premišljuje, predno se podd na tako silovito dolgo, in kar je največ, nepotrebno pot čez črnuški most v Ljubljano, da odlaga svoja opravila, dokler le more. — To je občasu velikih voda; kako pa, kedar je voda manjša, ali je takrat bolje? Nikakor ne! — rekel bi, da še slabeje. Življenje je človeku najdražje blago, in še tega si na Št. Jakobškem brodu čez Savo nisi svest. Nam vsem je še v živem spominu žalostna dogodba, ki se je tudi po časnikih letos spomladi brala, da so na brodu pri sv. Jakobu utonile dve ženski in jih je še več v smrtni nevarnosti bilo. Zraven tega, da se po-gostoma mnogo različnih nesreč dogaja — kterih naštevati bi zmanjkalo „Novicam" prostora — se tudi ne more vozovom veliko nakladati, ker vedoo teče globoka in široka struga, čez ktero se mora voziti in zamuditi veliko zlatega časa. Potreba omenjenega mostii je tedaj tako očividna, da vsakemu, kdor je že kteri-krat primoran bil po tej poti se voziti, mora mi potrditi, da iz komarja ne delam vola. — To je izdihljej vsega našega okraja. Zato mislim, če pride do na-tančnejega razgovora — naj se dovrši most tako ali drugače — bode vsak pri volji, po svoji moči podpirati to velekoristno podvzetje. *) *) Znano nam je, da tako ravn4 že mnogo gospodov. Vr. **) Tndi mi iz lastnega prepričanja priznavamo silno potrebo tega mosta, in le to obžalujemo, da se nikdo za to stvar krepko ne požene. Gospodu dopisniku, ki vse razmere na tanko poznd, tedaj svetujemo, naj skusi, da se zber6 župani vseh občin, ktere potrebujejo tega mostu, da se prvič vidi, da ta most ni samo dvem ili trem vas^m potreben, in drugič da se pomenijo, s čem da bi prizadeti pripomogli, da bi se ta most naredil; tretje bi potem bilo, da se župani vseh teh obČin obrnejo do cestnega odbora >kraja svojega, da on prevdari, kako in kaj: k j e namreč bi se aaost napravil, koliko stroškov po preračunu izvedenca bi priza-ijal in odkod bi se pripomočki dobili. Ako je potreba za veliki okraj dokazana, pa bi vsi sosesčani ne mogli iz svojega denarja iovrSiti most, potem jim ostaja se ena pot, in to je, do deželnega zbora. Znano je, da deželni zbor vsako leto nekoliko tisoč ^-oldinarjev odloči za ceste in mostove, in da se je iz deželne bla-jajnice pomagalo že množim cestam in mostovom, — Te poti, kakor }mo tukaj jih kazali, nastopite brž in krepko, pa pojde! Vred. Iz Ljubljane. — O priliki občnega zbora „Matice slovenske** 1. t. m. nas Je poleg nekterih velečastitih Matičinih družbenikov iz Stajarskega, Goriškega itd. počastilo tudi mnogo odličnih rodoljubov iz Hrvaške, Slavonije, vojaške Krajine, Dalmacije, srbske Vojvodine in Reke — merodajnih po svojem političnem stališču, veljavnih po svojem stanu, posestvu itd. Ta shod hrvaških, srbskih in slovenskih rodoljubov bil je lepa prilika v to, da, nadaljevaje razgovor preteklega meseca v Sisku, so razgovarjaii se tukaj v očigled velikih zgodovinskih dogodkov, kteri državam in narodom postavljajo nove temelje, ter se konečno porazumeli v sledeči izreki: 1. Zedinstvo južnih Slavenov, začeto o postanku naroda, je ostalo skozi vse veke svetovnih dogodkov neprenehoma živo v narodnem čuvstvu in se javlja proti drugim narodom v zedinstvu jezika. 2. Južni Slaveni, kteri pod različnim imenom Slovencev , Hrvatov in Srbov žive v deželah monarhije habsburške, čutijo dandanes enake narodne potrebe. Da se tem zadovoli in tako zagotovi narodni obstoj, zedin-javajo oni vse svoje moralne in materijalne moči ter jih hočejo upotrebovati za svoje edinstvo na književnem, gospodarskem in političnem polji. 3. To svojo odločbo naznanijo državnikom monarhije habsburške in vsem drugim narodom, kteri žive v isti državi, da izvedo, kako hočejo južni Slaveni na vsaki postavni način delati za vresničenje svojega edin-stva v navedenem smislu na svojo korist in pravico, nikomur pa na škodo in krivico. 4. Južni Slaveni v habsburški monarhiji bodo osnovali svoje delovanje tudi na to, kako bi pomagali za-dovoliti v jednakih potrebah svojim bratom unstrau meje, s kterimi so jedne narodnosti. 5. Doseganje svojega namena naslanjajo južni Slaveni v monarhiji habsburški posebno na društva in skupščine, na zbore in časopise, da vsak pomaga, kakor, kadar in kjer bode za to prilika. 6. Za obvarovanje skupne koristi bodo vsi južni Slaveni monarhije habsburške delali sporazumno v vsakem vprašanji, ktero se tiče njihovih posebnih zadev. Ker južni Slaveni kot pošteni avstrijski državljani ne hodijo poti tihotapstva, je bilo soglasno sklenjeno, da se ta izreka razglasi po časnikih, da svet pravo izv6 in se odstrani ono ugibanje vzlasti nemškega časnikarstva o „jugoslavenskem kongresu", ktero po svetu nosi sanjarije, o kterih niti v Sisku niti v Ljubljani ni bilo ne duha ne sluha. Možje, ki so se v dogovor zbrali, prezreli so politiki, nego da ne bi računili s faktorji, s kterimi se računiti mora, in da bi delali vrto-glavno politiko. Al njihove enolične potrebe in stiske, po kterih vsled centralističnega dvalizma na eni strani čedalje večo škodo trpi starodavno državno pravo tro-jedne kraljevine^ na drugi pa naravno narodno pravo in avtonomija deželna, silijo južne Slavene avstrijske monarhije, da si kot brat bratu roke pružijo in „viri-bus unitis^* prizadevajo si doseči na postavni poti to, kar vsako pleme samotež doseči upanja nima. Iz tega čuvstva ovživila se je iznova že leta 1848. jako bujna idejajugoslavenstva, ki se ne sme dati zadušiti več, ako nočemo, da pogine narod slavenski. — {Poslaviti prihod naših bratov iz Juga) dalo je lepo priliko slovesno obhajanje godii Preširnovega v deželnem gledališču, ki ga je osnovalo dramatično društvo 1. t. m., — po predstavi v gledališču pa zabava v ndrodni čitalnici. Gledališče v vseh prostorih prepolno kazalo je našim ljubljenim gostom, da je danes osobito veljalo njihovemu prihodu. Živa pohvala njihova pa, s ktero so sprejeli igro „Poprej maW, še po- 399 sebnopai^r. rotočnikovo „Banovo surko" m igralke gospodičino Brusovo, gospo Odijevo in gospodičino Zu-pančevo in pa gospode Šustersiča, Nolija, Kajzela in Jeločnika, kakor tudi pevanje gosp. Medena in gospo-dičine Neugebauerjeve, kazala je očitno, da visoko cenijo razvitek slovenstva pri nas. Po dovršenih predstavah v gledališču pa je v čitalničini dvorani kraljevala taka prisrčna radost, da še nikoli ne pomnimo take. Po topli napitnici, s ktero je prvosednik čitalnice dr. Jan. Bleiweis pozdravil premile nam goste in kteri pozdrav je isto tako toplo odzdravil Slovencem slavni gosp. Mrazovic, vrstile so se v eno mer navdušene zdravice in pesmi naših izvrstnih pevcev, dokler ni polnoči odbilo, ki nas je v prijaznih pogovorih prehitela, da nismo vedeli kdaj. Drugi dan ponoči so nas zapustili gospodje iz Dalmacije, v soboto opoldne pa vsi drugi s živim prepričanjem, da ideja bratovskega jedinstva — ni prazna domislija. Pozdrav, poslan po telegrafu prevzvišenemu biškupu Stroasmajer-u v Diakovar, je odzdravil ljubljenec jugoslavenskega naroda z milimi besedami: ^,Bratska sloga budi Vam po-ručanstvo Božjega blagoslova!'^ — Naj konečno omenimo še to, da odstopi gosp. Fr. Potočnik od izdavanja ,,Save" zato, ker gledč na 5. točko gori navedene izreke bode ob novem letu vsaki dan začela v vojaškem Sisku izhajati „Sudslavi8che Zeitung*', ki bode tudi Slovencem nemški organ, in da so bili izbrani možje, ki osnovajo spomenico. — {Iz deželnega odbora: vo^ne ceste do kolodvorov gorenske železnice in pa razmere zandarmerije do Žu-panij,) Ker se dotične občine branijo, na svoje stroške napraviti in vzdrževati vozne ceste k železniškim postajam (štacijam) med Ljubljano in Trbižem, in ker tudi gospodarji te železnice naprave in vzdrževanja teh voznih cest nočejo nase vzeti, je c. kr. deželna vlada vprašala deželni odbor, ali ne bi bilo treba, da se pripravi in prihodnjemu deželnemu zboru predloži načrt deželne postave, ktera bi odločevala, na čegave stroške se imajo vozne poti k železničnim postajam napravljati in vzdrževati, in koliko teh stroškov bi se plačevalo iz deželnega zaklada. — Na to vprašanje je deželni odbor v seji 25. novembra sklenil deželni vladi odgovoriti to, da on v soglasji z deželnima zboroma v Solnogradu in v Lincu take deželne postave, ktera bi deželni blagajnici naložila novih stroškov veliko, nikakor ne more priporočati, ker je popolnoma naravno, da vso skrb in vse stroške za napravo in vzdržavanje voznih cest do železnice prevzamejo vdeleženci, to so v prvi vrsti tisti, kteri imajo neposrednji dobiček od železnice, namreč i železničini gospodarji, kterim naj bi se pri podelitvi privoljenja za napravo železnic naložila vselej tudi skrb za vozne poti k železnicam. — Vsled pritožbe neke županije, da je c. k. okrajna gosposka v opravilih okrajne policije ne podpira o pravem času z žandarmerijo, in da se mora vselej in za vsak primerljej na-njo zarad podpore žandarmerijske obrniti, je c. kr. deželna vlada z dopisom od 19. oktobra t. 1., št. 8092, deželnemu odboru odgovorila, da imajo c. kr. okrajna glavarstva povelje, občine v opravilih krajne policije radovoljno in hitro podpirati, kedarkoli se taka podpora od zandarmerije zahteva, da pa tudi ni nobenega zadržka, da se županija v silni in nujni potrebi krajne policije, kedar tedaj ni časa še le do do-tičnega okrajnega glavarstva obračati se in žandarmerijo na pomoč klicati, naravnost na poveljnika žandarmerijske stražnice za podporo obrne. Gotovo je, da bode to naznanilo c. kr. deželne vlade dobro došlo županom, ki so morali tudi v silni potrebi od Poncija do Pilata hoditi, predno so dobili žandarmerijo na pomoč. — (Službo oskrhnikovo v deželni delalnici kranjski) je C, k. ministerstvo notranjih oprav podelilo g. Karolu Tekavčiču, bivšemu tajniku c. k. okrajne gosposke v Novem mestu. — {StareJestice od leta 1848. in 1849.) jemljejo cesarske gosposke za plačilo po 8 kr., in če morejo, jih tudi menjajo. — (Odbor učiteljskega društva za Kranjsko) je imel 10. dne t m. tretjo sejo. Na vrsti je bilo: 1) predlog o prošnji za zboljšanje materijalnih zadev ljudskih učiteljev na Kranjskem; 2) nasvet o razpošiljanju knjig iz društvene knjižnice; 3) zapopadek novega imenika ljudskih učiteljev na Kranjskem. O prvem predlogu se določi, da bode odbor učiteljskega društva precej, ko se zopet skliče deželni zbor, slavni odbor deželnega zbora prosil, naj konečno dožene pravne razmere ljudskih učiteljev na Kranjskem. — 4) abecedni imenik vseh učiteljev na Kranjskem s pri-stavkom, kje in kdaj je kdo rojen in kdaj je stopil v prvo službo; 6) šolske postave: o šolskem nadzorstvu, učni red za Kranjsko, postava za deželne in okrajne učiteljske zbore itd.; 6) učiteljsko in vdovsko društvo; 7) posebni šolski dobrotniki in 8) društvena knjižnica. Naposled se je določilo, naj se razpiše darilo 50 gold. za najboljši kratki spis o naravoslovji ali fiziki za učence v ljudski šoli v obsegu treh tiskanih pol, s posebnim ozirom na obrtnijstvo in gospodarstvo. Spis mora biti jedernat, izviren in lahkoumeven za šolsko mladost. Rokopisi naj se pošiljajo odboru učitelj« skega društva za Kranjsko zadnji čas do konec šolskega leta 1871. Darilo se bode izplačalo pri jesenskem občnem zboru učiteljskega društva v Ljubjjani. — {Nov vodnjak) so nam mestni očetje na St. Ja-kobškem trgu obljubili narediti, ko so letos staro št^rno zasuli. Al zdaj ni duha ne sluha o tem! In vendar je potreba očitna, ker okolica naša, ki je popred imela tudi poleg redute vodnjak, nima nobene javne šterne. Drznemo se tedaj v tej zadevi poprašati si. magistrat: kako in kaj? Mnogi S t. Jakobčani. •— {Pri C. k. deželni sodniji tukajšnji) je bila 2. dne t. m. konečna kazenska obravnava z gosp. Jož, Regali-om zavoljo pregreška draženja k sovražnosti zoper narodnosti po §. 302. kaz. post., ker sta ga bila dva mestna čuvaja obtožila, da je neki dne 24. julija t. 1. ponoči, ko se je vrnil „Sokol" iz nekega izleta, v predmestji kričal: „Živio Slovenci, Nemcem pa po trebuhu". Po zanimivi obravnavi, pri kteri je zatoženca zagovarjal dr. Razlag, je sodnija g. Regali-a izrekla ne krivega. C. k. državno predsednistvo je koj napovedalo pritožbo na višo sodnijo. — Danes, 7. dne t. m. se začne konečna kazenska obravnava zoper viteza L. zavoljo pri nas redkega hudodelstva dvojnega zakona, ki utegne dva dni trajati in bode jako zanimiva, ker se zatoženec dolži, da se je postavno oženil v Meksiki leta 1866., potem pa drugokrat 1868. še v Ljubljani. Tudi pri tej obravnavi je dr. Razlag zagovornik, in sliši se, da imajo zunanji časniki že svoje poročevalce o tej reči najete, „Novice" bodo svoj čas naznanile svojim bralcena važ-niše reči te obravnave, kakoršne pri nas^ še ni bilo. — {Delitev oblatil ubogi šolski mladini) bode jutri, na praznik Matere Božje, v čitalničini dvorani ob pol enajstih dopoldne. Odbor katoliškega društva vabi uljudno vse dobrotnike in dobrotnice, naj se blagovolijo udeležiti mile te svečanosti. Kakor slišimo, dobi 40 dečkov in^40 deklic popolnoma zimsko obleko. — {Čitalnica naša) napravi v nedeljo, 11. dne t. m. tretjo „besedo" zimske sezone. Program jej je ta-le: 1. „Očetvina", možki zbor od L a b 1 e r-ja. 2. Aria za sopran iz opere „Faust" od Gounod-a. 3. Berilo 400 Fr. Ravni k ar j evo. 4. „Cerkvica", čveterospev od Heidrich-a. 5. Trio za gosle, violončel in glasovir od Humel-na v As. 6. ^Popotnik", moški zbor s samo- in čveterospevom od Ant. Nedved-a. Po vsem tem „Kova6", vesela igra v enem dejanji. —- Začetek ob 7. uri zvečer. — {Unidan obsojene Aichelhurgovke)^ ki je hotela prestopiti k protestanski veri, niso hoteli sprejeti. Hvaležno potrjujem milodare za ubogo rodovino prejete od gg. L. — C. — M. — H. NN. — L. J. — R. — F. S. _ N. N. — J. L. — NN. — dr- S. — R. - Miki. Dr. Jan. Bleiweis. Danes po noči je umrl po dolgi, hudi bolezni gospod Jožef Jedlička, inženir juž. železnice v Mariboru. Vsem prijateljem in znancem blagega rajnega narodnjaka naznanja ta prežalostni dogodek V Ljubljani 6. dec. 1870. Peter Grasselli.