Zastavica v podobah. Ptiobči! Fr. Rojec. Rešitev in imena rešilcev priobčimo v prihodnji številki. fl Rešitev rebusa v 4. številki. Peter stoka in ječi. ^^m Prav so ga rešili: Marija in Jakica Ganglovi, učenki v Ljubljani; Dušan Bollč, učenec ^^^H III. razr., I. odd. v Lokvi na Krasu; Srečko Kosovel, dijak III. b realčnega razreda v Ljubljani; ^M Ivan Jerman, dijak I. a razreda c. kr. prve državne gimnazije v Ljubljani; Miljutin Kaučič, > dijak IV. a realčnega razreda v Ljubljani; Bogomir Brezovšek, učenec V. razr. na Vranskem; Boris Vajda v Središču; Danica Germkova v Krašnji pri Lukovici; Marjana Pirnatova v Kranju; Anica Valenčičeva v Trnovem; Vanda Uhlifeva v Ljubljani; Darinka Bercetova, 117 učenka VII. razr., Vladimir Berce, učenec V. razr., Bogdan Berce, učenec IV. razr., vsi v Št. Janžu na Dolenjskem; Stanislava in Vlasta Juvančevi v Mirni peči; Bojan Kraut, učenec IV. razr. v Kamniku; Vladimir Koman in Matko Jonko, učenca V. razreda v Radovljici; Lea Horvatova, Fanika Fischerjeva, Sonja Ditrichova, Slavica Valenčičeva, Pepo Fischer in Božo Horvat v Trnovem pri II. Bistrici; Vanda in Janko Traven, Stanko in Milica Skulj, Tone in Ivo Bajc v Ljubliani; Leskovar Janez, Franc Rak, Mlaker Štefan in Brglez Alojzij iz Prihove pri Konjicah (Štajersko); Mihael Plevnik, učenec IV. razr. na Pilštajnu; Dragica Šmidova, učenka III. razr. pri sv. Antonu (Slov. gor.); Ivica Gabrščkova v Metliki; Stanko Guštin iz Metlike; v Rožica Ščukova, učenka _VI. razr. v Trstu; Albinka Stantetova Dragoša Kučandova, Ivica Špesova, Pinja Romova, Caterjeva Tinka, Žgajnerjeva Vidica, učenke na Blagovni; Lavričeva Frarčiška, Levstikova Matilda, Bartolova Marija, Skrlova Anela, Knav-sova Terezija, Koširjeva Fanika, Gregoričeva Pepci; Bartol Josip, Zbačnik Josip, Benčina Franc, Mohar Ivan, Mohar Alojzij, Debeljak Jernej, učenke in učenci IV. razreda v Loškem potoku; Babič Franc, Pajek Josip, Kirič Anton, Baumonova Arn, Gottmanova Terezija, Jur-kovičeva Rozalija, Kustrova Marija, Kečkova Julijana, Najžarjeva Josipina, Puklavčeva Jera, Spendija Julijana, Stamparjeva Marija, učenci in učenke II. razreda m Humu; Mitrij Skok, učenec v Domža'ah ; Rudolf Stroj in Ciril Grilc, učenca v Radovljici; Kristjna Vodebova, učenka IV. razreda v Artičah; Divica in Zdenko Medica v Ljubljani; Stanko Šrajnar, Milan Raih, Jakob Babič, učenci 2. razreda na Cvenu; Anica Galetova, učenka Lichtenturnove šole v Ljubljini; Radek Kopič, učenec 4. razreda prl Sv. Lenartu v SIov. gor.; Marica Zupanči-čeva v Polhovem gradcu pri Ljubljani; Mima Lebanova v Zatični; Dragica in Hugon Dekleva, učenka in učenec v Ljutomeru; Vida in Bopdan Vivod, učenka in učenec v Sevnici ob Savi; Bohinec Franc in Janez ter Stanko Rajh, učenci Franca Jožefa šole v Ljutomeru; Albin Damjan - Mihler, učenci II. b realčnega razreda v Ljubljani. Besedno uganko v 3. številki so tudi prav rešili: Stanislava in Vlastimila Juvančevi, učenki v Mirni peči; Hugon Dekleva, učenec v Ljutomeru; Alenka Žnideršičeva, učenka IV. razr. v Ilirski Bistrici; Boris Cijan, učenec III. razr. v Trnovem; Janez Kocmut, Jožef Schuman, Hermanova Marija, Koblova Marija, Križanova Marija, Rakoša Ivana in Tratnikova Antonija, učenci in učenke VI. razreda pri sv. Jurju ob Ščavnici; Boris Vajda v Središču; Rezika in Gustelj Tancar na Jesenicah (Gorenjsko); Guštin Stanko iz MetHke; Draguška Kučandova, Stante Binči, Špes Banka, Tekavc Nardi, Žgajnerjeva Vidica, Čaterjeva Marta, Bizovičarjeva Pavlica, Fidlcrjeva Mina, Romejakova Pinja, učenke na Blagovni. za 2'/2 litra. — Bacili legarja (ttfusa), tuber- ciaji^ kuloze, kolere itd. so bili pod zvonom v pol ' uri uničeni. — Lahko napravimo tudi drugi Otroci prav radi sladkor jedo. Seveda, vplivajoč poizkus. Ako posedujemo kuhinjsko sedaj v vojnem času ga nimajo niti, da bi ga posodo, ki celo smrdi zaradi smrdečega mesa, dali v kavo. A pred vojno so otroci radi grizli ki je v njej ležalo, in ta smrad ne moremo sladkor Da sladkor škoduje zobetn, je vobče iz posode odpraviti, položimo pod posodo znano. Zato naj otroci ne stavijo sladkora v kosček sladkorja na malo žerjavice, doznali usta! — A sladkor vendar tuintam porabljajo bomo, da je neiztrpljivi duh — po smradljivem kot zdravilo. — Ako položiš kosček sladkorja mesu — takoj izginil. Posodo lahko porabimo — ali nekaj njegovega prahu — na ognjeno brez vsakih ovir. — Posoda ne bo več smrdela žerjavico, kmalu občutiš prijeten vonj po sobi in tudi druge jedi, ki bi jih vanjo položili, bi ali kuhinji. To lahko uporabljamo v slučaju, ne smrdele, to je, bi se ne nasrkale smrdečega če nimamo za razkuženje stanovanj pri sebi dulia. — Baš to lahko storimo, ako so se v brinjevih zrn. Sladkor dobro nadomešča bri- posodi kokošja jajca usraradila. Ta duh je še njeva zrnca. — Ako položimo kosček sladkorja bujši od mesnega. Ako ukreneš, kakor je na žerjavico, čutimo takoj po sobi dober in zgoraj omenjeno, bo smradljiv duh takoj iz- prijeten duli. — Pri gorenju sladkorja se raz- ginil, in posoda bo dobro uporabljiva. — vijanekaka zvez acetilnega vodika z mravljinčno Priporočam tudi, da v sobah, kjer bolniki kislico. Ta dim, ki se po sobi razširja, uničuje leže, vsak dan postavimo na žerjavico kosček zračne bakterije in pline. Profesor Trilbert je sladkorja. Ta bo slabi zrak v sobi popolnoma potrosil pet gramov sladkorja pod stekleni desinficiral. — Ti poizkusi slonč na znanstveni zvonec ali lonec, ki je vseboval prostornine podlagi. A. L. 118