Izhaja v Celovcu/Erscheinungsort Klaaenfurt • Verlagspostamt / PoStni urad 9020 Klagenfurt /Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 01Z022464
VESTNIK
Celovec »četrtek *23. avgust 2001	š			itev. 34 (3132) • letnik 56 • cena 10 šil. • 0,73 evra			
Zap	iran	lielii	jdsl	kil	liso	1:
KOKS zahteva pritožbo						
VESTNIKOV IZLET
Letošnji izlet bo od 12. do 14 oktobra
Letovali bomo v Moščenički Dragi v hotelu Marina
Prijave sprejema Milka Kokot, tel.: 0463/514 300-40
KI a torkovi seji Koordinacij-IM skega odbora koroških Slovencev je potekala obširna razprava o morebitnih posledicah zapiranja majhnih šol na dvojezičnem ozemlju. Predsednik NSKS Bernard Sadovnik in Predsednik ZSO dr. Marjan Sturm sta odbornike seznanila s svojim dosedanjem ukrepanjem v tej zadevi, saj se množijo očitki, da »se na tem področju premalo naredi«.
V diskusiji se je ugotovilo, da je sklep koroške deželne vlade protizakonit, saj bi moral biti po koroškem šolskem zakonu iz leta 1959 s spremembami seznanjen in k posvetovanju pritegnjen tudi inšpektor za dvojezično šolstvo. Ta - inšpektor Tomaž Ogris - pa do danes ni dobil nobenega uradnega sporočila o namerah zaprtja, kaj šele, da bi se kdo z njim posvetoval.
Odborniki so ugotovili, da so namenjene ukinitve samostojnih šol in njihova sprememba v ekspoziture dejanje, ki ni brez nevarnosti za bodočnost. Medtem ko se samostojnih šol ne da ukinjati kar tako, pa se to z ekspoziturami, podružnicami, lahko kaj hitro in lahko zgodi.
Poleg tega pa si nihče, očitno tudi v ministrstvu za šolstvo ni na jasnem, kakšno definicijo ima naslov »ekspozitura« in kaj pomeni. (Na vsak način si od te spremembe ne bo nihče nič prihranil, saj bi odpadel le dodatek za ravnatelja, narasli pa bi drugi stroški, npr. kilometrina za ravnatelja in učitelja, ki bi se morala voziti od matične šole do podružnice in obratno.)
Na vsak način pa je bila razglasitev o namrevanih spremembah očitno zavestno v poletnih mesecih, času dopustov (18. julija), ko se ljudje pač ne ukvarjajo preveč s šolo. Čas za pritožbe poteče 29. avgusta.
Deželni šolski referent ravna očitno precej samovoljno. Medtem ko je za šolo v Slovenjem Plajberku obljubil, da bo ostala, za Radiše naj bi odlok umaknili (nič pismenega ni še, je le obljuba), pa pušča ekspertiza ministrstva očitno več vprašanj odprtih kot pa jih pojasnjuje.
Potrebna je povezava prizadetih občin in pa staršev, ki so zaskrbljeni zaradi zapiranja šol - in to ne le na dvojezičnem
ozemlju. Poleg tega zahtevajo odborniki pisno zagotovitev, da bo dvojezična ljudska šola najmanj v vsaki bivši občini iz leta 1958, šola pa mora ostati, kjer je vsaj sedem učencev. Čeprav je glavni cilj ohranitev samostojnih šol, pa mora priti s strani dežele oz. vlade obvezna za-
gotovitev, da se morebitnih ekspozitur ne bo ukinjalo.
Odborniki so se odločili za podporo občini, ki bo vložila pritožbo, vendar pa se morajo pogovori nadaljevati na političnem parketu, pritožba na ustavno sodišče mora ostati izhod v sili.	5. W.
NSKS predstavil politične načrte
1/četrtek, 16. avgusta, sta V predsednik in podpredsednik NSKS, Bernard Sadovnik in Reginald Vospernik predstavila jesensko politično delo organizacije, tematika je bilo tudi šolstvo.
Železna Kapla je konec minulega tedna doživela pravcati »kulturni boom« z velikim številom prireditev, pa tudi obiskovalcev. Več na strani 4.
Predsednik Sadovnik je sprva poudaril, da Narodni svet seveda naprej ostaja pri politiki dialoga, pa čeprav ga nekateri silijo v bližno določene stranke, in se znotraj organizacije formira opozicija. Cilj te politike je »konsenz z deželno vlado in krepitev manjšine«. Na tej poti da ga podpira večina Korošic in Korošcev, poleg tega pa da so politični rezultati, kot sklad za vrtce in zakon o radiju, mejniki v boju za uresničitev dolgoletnih zahtev koroških Slovencev. Ti rezultati krepijo jezikovno kompetenco manjšine.
Jeseni bo NSKS ponovno tematiziral zastopstvo Slovencev v deželnem zboru, odločitev naj bi padla še pred volitvami. Na dnevnem redu naj bi bili tudi dvojezični napisi.
Za obstoj ogroženih šol zahteva Sadovnik politično rešitev še pred začetkom pouka. Vospernik je informiral, da pravna ekspertiza dunajskih strokovnjakov o statusu šol omogoča ekspoziture, s tem pa tudi ukinitev šol. Z ekspoziturami ne bi prihranili nič denarja, ker bi nastali drugi izdatki. Najmočnejši argument za obstoj šol pa je, da ležijo v močnih slovenskih območjih, iz katerih bi otroci v primem ukinitve bili iztrgani. Vprašlji-vost odloka o ukinitvi šol dokazuje primer Radiše, kjer je za novo šolsko leto prijavljenih že nad 20 otrok, torej dosti več, kot jih je potrebno za obstoj šole.
Franc Wakounig
PREBLISK
71 v prejšnji številki smo pi-JLsali o skrpucalih, ki si jih mnoiično dovoljujejo na Koroškem, ko gre za »dvojezičnost«, na katero so potem nekateri še ponosni.
Odnos do slovenščine nam ne sme biti vseeno. Je le res, da tudi »praslovenci« dela-(mo)jo napake, vendar se večina zaveda, da se pač pokliče na pomoč koga drugega, ki to obrt bolje zna, kadar gre beseda v javnost. Prevajalci (»ta-zaresni«) bi lahko naštevali še in še primerov, ko so razne brošure, letaki, spisi in podobno v jeziku, ki mu pri najboljši volji ne moremo reči slovenščina. V prevajanje se daje često nekomu, ki »zna slovensko«, pa je. Med znati jezik in biti dober v njem pa so svetovi.
V celovškem majhnem časopisu me je spravila do smeha vest, da so ukradli sliko Zorana Musiča, ki je Avstrijec (rojen l. 1909 v Gorici, ki je bila tedaj pod Avstroogrsko). Ha, moja stara mama, Do-
0 sagen in sägen
lenjka, tudi, čeprav ni znala besedice nemško! Da je bil Slovenec, bi morebiti taki slikarski korifeji škodovalo, ali kaj? In da je Musič Mušič, tudi ni vatno. Kot ni vatna razlika med sägen in sagen.
Čakam še, da bo kdo izgovoril slikarjevo ime »Soren Mjuzik«.	5. W.
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV IN PRIJATELJEV PROTIFAŠISTIČNEGA ODPORA
vabi na izlet
v soboto, 15. 9. 2001
V Mežici se bomo poklonili spominu padlega komandanta 3. Koroškega bataljona Franca Visočnika-Falenta in borca Jožeta Blajsa, predvojnega tajnika SPD »Zarja« v Železni Kapli.
Nato se bomo pri »Treh kraljih« na Pohorju udeležili vseslovenskega partizanskega mitinga, ki bo letos posvečen 60-letnici 0F in začetka bojev proti okupatorjem ter 10-letnici samostojne države Slovenije.
Po prireditvi bomo v Slovenskih Konjicah imeli kosilo in ogled vinske kleti.
Prijavite se najkasneje do 5. septembra pri Milki Kokot,
Ta rviser Straße 16/1, tel. 0463/514300-40, kjer boste prejeli tudi vse podrobne informacije.
Zakaj kompromisi v dvojezičnem šolstvu
po KHD/FPÖ-jevskem polira tičnem prepričanju in po smernicah za dosego končnega cilja vodena akcija učiteljev, podpisnikov »platforme«, je premišljen poskus agiranja v smeri ločevanja šolarjev po jezikovnih kriterijih. Akcija še ni zaključena. Spremlja jo nekaj ukrepov kot: neupoštevanje dvojezičnosti za vse predmete v javni dvojezični ljudski šoli po šolskem oddelku deželne vlade, imenovanje ravnateljev brez kvalifikacije za pouk v slovenskem jeziku, namera ukinitve majhnih podeželjskih šol,... Mi pa se veselimo, da smo v dunajski komisiji uspeli onemogočiti namere »platforme«.
Zavedajmo se, da je bila naivna akcija »platforme« velikega strateškega pomena za KHD. Po nepotrebnem je zaposlila mnogo naših odgovornih oseb in jih odvrnila od razmišljanja o nastalih resnih problemih ne le v šolstvu. Zadevo »dvojezičnost za 4. razred« je rešilo ustavno sodišče in ne šolska komisija. Ta seje obvezala za izdelavo smernic ob nameščanju ravnateljev na dvojezičnih šolah. Tega pa se komisija še ni lotila. Naši ne zahtevajo takojšnjega zasedanja komisije.
Z javno obravnavo platform-skih zahtev in nekim kompromisom v šolski komisiji je uspavanje naših odgovornih oseb izvrstno uspelo. Nastal je videz, kot da so nam na Koroškem zaenkrat zelo naklonjeni. V resnici pa se spotikamo v in čez vedno nove ovire, pogosto protizakonite ukrepe ter smo vseskozi prisiljeni v neke kompromise.
Ob korektnem ukrepanju vladnih struktur na Koroškem npr. v šolstvu nikoli ne bi bilo treba iskati kompromisov. Nekdo je zainteresiran za vzdrževanje protislovenskega ozračja na Koroškem, zato premišljeno in načrtno, zadnja leta bolj previdno, hujska in trosi med ljudi neresnice ter z neutemeljenimi trditvami zagovarja protislovenske ukrepe.
Čeprav smo vedno vsi vedeli, daje treba javno dvojezično ljudsko šolo obravnavati specifično, kar je nedavno ugotovilo tudi dunajsko zvezno ministrstvo za šolstvo, nastajajo na Koroškem vedno nove oblike ukrepanja v našo škodo.
Posebno me moti, da odgovorni šolski referent in koroški deželni glavar Haider govori o »šolah slovenske manjšine«. Tako poimenovanje dvojezičnih šol je to, kar KHD že desetletja hoče - uvesti posebne ljudske šole za slovensko manjšino. Takih ljudskih šol na Koroškem ni.
Po letu 1945 so dvojezične šole nastale, da bi se na šolskem področju koroškim Slovencem popravile preko desetletij storjene krivice. Ljudske šole so javne avstrijske šole s posebnim statusom, ustanovljene z namenom, da bi se tam srečali nemško in slovensko govoreči, se skupaj učili in živeli prijateljsko sožitje. FPÖ in KHD so bile te šole vedno trn v peti in sta mnogokrat zavzeli stališče proti skupni ljudski šoli na Koroškem. Je sedaj drugače?
V povezavi z dvojezično šolo na Koroškem je treba govoriti o »javnih avstrijskih šo-
lah na območju naselitvenega prostora koroških Slovencev«. Treba je poudarjati njihov pomen za koroške Slovence ter možnost spoznavanja sosedove kulture in slovenskega jezika za nemškogovoreče obiskovalce take šole. Se na Koroškem sliši kaj takega iz ust odgovornih politikov?
Na Koroškem smo daleč oddaljeni od političnega dogajanja, ki bi upoštevalo potrebe manjšine. In to kljub temu, da mladi večinoma ne nosijo v sebi sovraštva do Slovencev. Zal je premalo takih na politično odgovornih položajih. Premnogi se ravnajo po »koroškem ozračju«.
Kakšno to je, spoznamo npr. ob vključevanju manjšinske problematike v predvolilni boj. In ker so v demokracijah vsaj vsako tretje leto kake volitve, protislovenska propaganda ali protislovensko ukrepanje nikoli ne preneha. Za to poskrbi vedno vsaj ena od koroških strank.
Kompromisi v manjšinskih vprašanjih nikoli naj ne bi bili potrebni. Nastajajo pa takrat, ko se ukrepa proti manjšini, se ta brani in nazadnje zaradi izsiljevanja nima drugega izhoda, kot da na nekaj pristane. Navadno se ob takih kompromisih stanje za manjšino poslabša. Nekateri od nas tudi take kompromise imenujejo dosežke. Preden gremo v nova »pogajanja« bi bilo treba dobro razmisliti in upoštevati »nasprotnikovo« taktiko. Pravočasnega resnega ukrepanja z naše strani ne bi smelo manjkati. Pri tem pa se zamuja.
Franc Kukoviča
ZARADI POSLEDIC HUDE SUŠE
SIK zahteva, da dežela pomaga kmetom
Skupnost južnokoroških kmetov nadalje poziva pristojne deželne politike, na čelu kmetijskega referenta Wurmit-zerja, naj zaradi pričakovanih izgub preventivno priskrbijo sredstva, s katerimi bojo lahko
podprli kmete pri nakupu potrebne krme.
Po besedah zborničnega svetnika SJK Štefana Domeja grozijo večje izgube pri koruzi, koruzni silaži, soji ter sončnicah.
W mečki pregovori sicer pravi-l\jo, da mora meseca avgusta sonce krepko pripekati, če naj bo letina dobra. A pregovor je ena plat medajle, suša pa druga. Posledice suše, ki zdaj že kar precej časa pesti naravo, postajajo vse bolj zaskrbljujoče za kmetijstvo. Predvsem pri krmi so izpadi že občutni, kar je seveda dodatno udarec za govedorejce, ki se od splošnih posledic parkljevke in slinavke odnosno bolezni norih krav še niso prav opomogli. Vrhu tega je cena za govedino zelo nizka.
Da bi škodo, ki so jo in jo bojo utrpeli kmetje, čim bolj ublažili, zahteva Skupnost južnokoroških kmetov hitro in nebirokratsko pomoč prizadetim kmetom. Dežela naj potrebna finančna sredstva potegne iz sklada za katastrofe ali pa naj odpre svoje finančne zaloge. Poleg tega je treba kmetom dovoliti, da površine z zeleno praho koristijo za pridobivanje krme.
Posledica suše: koruza se že suši
Nekaterim je ta naveza očitno hud trn v peti
PRED OBČNIM ZBOROM SJK
Nekateri hočejo avtoritaren model vodenja
junija 1996 v Modesto-.vem domu v Celovcu. Popoldne ob pol treh je deželno zborovanje Skupnosti južnokoroških kmetov. Na dnevnem redu sta izvolitev glavnih kandidatk in kandidatov (točka 6) in izvolitev predsedstva SJK (točka 8).
Zborovanje je vodil dr. Matevž Grilc. Prve tri kandidate so udeleženci zborovanja volili posamič. Za glavnega kandidata in vodjo frakcije SJK je bil izvoljen inž. Štefan Domej iz Rinkol, Janko Zwitter iz Za-homca na drugo mesto liste. Na tretje mesto je bila izvoljena ga. Iva Müller iz Vogrč.
Letos so spet volitve v Kmetijsko zbornico, a okoliščine so bistveno drugačne. Deželno zborovanje SJK bo jutri, v petek, 24. septembra zvečer v Tinjah, torej dobre tri mesece pozneje kot pred petimi leti. Volitve v zbornico bojo 18. novembra 2001, kar pomeni, da bo volilna kampanja znatno krajša.
Najbolj zaskrbljujoče pa je, da določena skupina v SJK načrtuje dramatično spremembo volilnega postopka in izbire kandidatov ter kandidatk SJK. Volilni postopek, kot si ga predstavlja večina te skupine, krepko zaudarja po »firer-principu«, saj močno odstopa od načel demokracije. Ta postopek namreč dopušča ter podpira avtoritarno in samopašno nastopanje glavnega kandidata. On bi, če obvelja ta postopek, imel takorekoč absolutno pravico, da predlaga kandidate od 2. do 6. mesta. Na ta način bi se lahko zelo elegantno znebil njemu neljubih oseb. Kandidate od 7. do 72. mesta pa bi porazdeljeval skupno z
volilnim štabom SJK, »upoštevajoč strokovne, regionalne in strukturalne kriterije. Upoštevati je treba tudi primerno zastopanost žensk in mlajše generacije«. Zanimivo je, da ti kriteriji ne veljajo pri izbiri prvih šestih kandidatov. Delegati pa bi bili ponižani na raven dvigovalcev rok. Pred petimi leti so prav oni bili tisti, ki so aktivno izvolili prve tri kandidate SJK. Zdaj pa naj bi posamič voliti le glavnega kandidata, v ostalem pa naj bi potrdili predloge od zgoraj. Na ta dvomljiv volilni postopek seje v torek, 14. avgusta zmenila skupina z inž. Štefanom Do-mejem na čelu.
Na krajevnem in volilnem sestanku SJK v Šentjakobu v Rožu v torek, 21. avgusta, so predlog volilnega postopka skupine inž. Domeja odločno odklonili in ostro obsodili. Kmetje zahtevajo, da morajo vse tri doline, Rož, Podjuna in Zilja, biti enakovredno upoštevane pri sestavi liste in da obveljajo demokratična načela in strokovna merila izbire in potrditve kandidatov. Za Šentja-kobčane je popolnoma nesprejemljivo, da bi ena sama oseba imela toliko oblasti v kmečkem zastopstvu. Mladi kmet Franc Baumgartner je svoje pomisleke izrazil takole: »Podjunčani hočejo diktirati, Ziljani in Rožani pa naj bi bili le za štafažo«.
Še je čas, da se pri SJK odpovejo skominam in željam po oblastnosti, in se zavedajo prvobitne naloge Skupnosti južnokoroških kmetov: to je demokratično, močno in složno zastopstvo kmetov. Kako je že dejal ravno kar izvoljeni glavni kandidat inž. Štefan Domej leta 1996: »Pozivam vas, da stopimo skupaj, da bomo pri jesenskih volitvah dosegli čim več mandatov ... Skupna pot bo merilo našega delovanja«. Tem besedam ni kaj dodati, sledijo pa naj dejanja. Franc Wakounig
Obvestilo izseljencem
Kakor smo že ponovno objavili, lahko v Nemčiji vložijo prijavo oziroma prošnjo za popravo škode žrtve nacističnega nasilja osebe, ki so bile prisilno poslane na delo ali v času preganjanja še otroci.
Opozarjamo, da je rok za vložitev tozadevnih prijav podaljšan do konca leta 2001.
Zato bivšim izseljencem, ki izpolnjujejo pogoje za prijavo škode, pa prošenj še niso vložili, svetujemo, da to napravijo čim prej. Nasvete oziroma pomoč nudi Zveza slovenskih izseljencev ob ponedeljkih in četrtkih od 9. do 12. ure na sedežu organizacije v Celovcu, Tarviserstrasse 16/1, tel. štev. (0463) 514300-60.	Zveza slovenskih izseljencev
r koraj ne mine teden, da v tej J ali oni obliki lov ne bi bil vsebina medijskih poročil. Pred dnevi šele je deželo obšla vest, da so varnostne oblasti prijele dve osebi, ki sta osumljeni skoraj desetletnega krivega lova. Storjena škoda se menda približuje milijonu šilingov. Toliko suhoparna dejstva, ki pa seveda upravičeno razburjajo javnost in vselej znova odpirajo vprašanje o smislu in etičnosti lova ter o mestu lovcev v družbi, čeprav pri omenjenih osumljenih osebah ne gre za lovca, ampak res za divja oz. kriva lovca.
Z vprašanji lovske etike in osmišljenosti lova se je, tudi prav zaradi nekorektnosti in prekrškov, ki so jih storili in jih delajo lovci, ukvarjala posebna delovna skupina pri Koroški lovski zvezi. Sad tega je razvoj-no-etični kodeks koroških lovcev (po nemško: Leitbild der Kärntner Jäger).
Koroška lovska zveza je s tem prva deželna lovska organizacija v Avstriji, ki si je sama odredila okvire, v katerih naj bi v prihodnje bil umeščen lov kot del družbene stvarnosti in raz-
LOV IN DRUŽBA
Novi pristopi Koroške lovske zveze
voja. Geslo razvojno-etičnega orožja, trofej in znanja o lovu zgledovala po Slovenski lovski kodeksa je »Lov je odgovor- do lovske kompetence. Knjižico zvezi, ki ima že nekaj časa obve-nost-lov je veselje«!	kodeksa bojo po pošti dobili vsi zen etični kodeks za svoje člane.
Paleta vprašanj in točk, zaob- člani Koroške lovske zveze.	Koroška lovska zveza pa ni
jetih v kodeksu, sega od lovske Koroška lovska zveza se je prva v Avstriji le pri kodeksu, pravičnosti, trajnosti (Nach- pri izdelavi in formuliranju raz- ampak tudi sicer prednjači v haltigkeit) preko lovske kulture, vojno-etičnega kodeksa očitno lovskih zadevah. Koroški izpit-
ni režim je najstrožji in najzahtevnejši od vseh zveznih dežel (lov je deželna stvar) in poleg slovenskega sodi med najzah-tevneješe v Evropi.
Prav tako je kot prva avstrijska lovska zveza skupno z deželno vlado Koroška lovska zveza izdelala računalniško podprt digitalni lovski kataster dežele. Ta ne omogoča le točnega pregleda nad lovišči ter nad staležem divjadi, ampak je tudi neobhodno potreben instrument prostorskega načrtovanja.
Precejšnjo pozornost posveča lovska zveza projektu »Na-rava-šola«, ki naj služi osveščanju mladine o ekoloških in lovskih zakonitostih, navezovanju stikov med lovci in ne-lovci, odpravljanju predsodkov ter tudi krepitvi ugleda lovcev.
Strokovno sodelovanje med lovskima zvezama Koroške in Slovenije je že dolga leta zelo plodno in tesno ter sploh zgled prekomejne kooperacije. Predvsem skupne gojitvene površine na področju Karavank so postale zgled drugim evropskim prekomejnim gojitvenim projektom.	Franc Wakounig
IX onec minulega tedna se je l\pri Pušniku v Ločah vse vrtelo okoli ovac. Bekštanjski občinski odbor Skupnosti juž-nokoroških kmetov je od petka, 17. avgusta naprej vabil na pokušnjo ovčjih specialitet. V nedeljo, 19. avgusta, je bila prodajna razstava ovčjih izdelkov. Paleta je segala od sira do kož, od odej do klobukov in noga-
OVČJI DAN V LOČAH
Zanimanje za ovce narašča
vic. Zanimanje za ovčje specialitete, ki so jih okusno in mojstrsko pripravili pri Pušniku ter za ostale produkte, je bilo pre-
cejšnje, predvsem pa je vladalo prijetno vzdušje. Ovčji dan v Ločah pa je ovčerejcem nudil tudi možnost za strokovni pomenek in za navezovanje potrebnih stikov. Soglasno so ugotovili, da zanimanje za ovčerejo narašča. Na sliki Edi Volina iz Podkraja, ki Joška Wrolicha prepričuje o dobrih lastnostih odeje iz ovčje volne.
Edi Volina in Joško Wrolich sta pokazala, kako koristna je ovca
SPZ - k & k ŠENTJANŽ GORNJESAVSKI MUZEJ JESENICE
vabijo na odprtje razstave
»Slovensko plavžarstvo 20. stoletja«
v soboto, 1. septembra 2001, ob 18. uri
v k & k centru v Šentjanžu v Rožu
Razstava bo na ogled do 14. oktobra.
Prisrčno vabljeni!
Herman Jäger -75-letnik
Te dni v Škofičah praznuje svojo 75-letnico znani kulturnik, zadružnik in komunalni politik Herman Jäger. Njegovo preteklo in tudi sedanje delo je bistveno zaznamovalo življenje in obstoj slovenskega življa ne tem koncu Gur. Herman je že 32 let predsednik škofiške Posojilnice-Bank, Slovensko prosvetno društvo »Edinost« je vodil 24 let, kar 25 let pa je bil tudi vodja škofiške frakcije Enotne liste in bil kot njen predstavnik tudi občinski svetnik.
Poleg mnogih sorodnikov, prijateljev in znancev mu »Na zdravje« kličemo tudi iz uredništva Slovenskega vestnika!
Gorski izlet v ostenje zahodne Košute
IX do ni že slišal za najvišji vrh Ixgorske verige Košute, za Košutnikovega turna. Manj znani pa nič manj obiskani pa so ostali vrhovi 10 km dolge Košute.
Tokrat predstavljam krožno gorsko turo skozi Hajnžev graben na Veliki vrh, naprej na Kladivo ter skozi Škrbino nazaj v dolino. Z avtom se zapeljemo v Zgornji kot v Selah, kjer lahko pri Mlečnikovi žagi parkiramo avto. Pot lahko potem nadaljujemo peš ob Hajnževem grabnu in čez poldrugo uro pridemo do zapuščene kmetije Hajnž. Kdor pa se hoče bliže pripeljati z avtom, se lahko zapelje do kmetije Gornik, od koder lahko peš pridemo v desetih minutah do kmetije Hajnž. Od Hajnža nas pripelje lepo speljana pot deloma po gozdu deloma po meliščih v poldrugi uri do Hajnževega sedla (imenuje se tudi Korošica, 1701 m). To sedlo, ki se nahaja med vzhodno ležečim Velikim vrhom ter zahodno ležečo Košutico, je včasih služil kot prehod iz Koroške na Kranjsko. Po celotnem grebenu Košute poteka državna meje med Avstrijo in Slovenijo. Za manj urjene planince je priporočljiv podvig na sosednjo Košutico, ki je je brez težav dostopna v slabi uri. Na vzhodnem zaključku sedla pa se začne direktni pristop v ostenje Velikega vrha. Ta del poti do vrha Velikega vrha je priporočljiv samo za izurjene planince. Prva polovica poti je dobro zavarovana s klini in jeklenimi vrvmi. Drugi del pa ni toliko izpostavljen in zato tudi ni zava-
rovan, kljub temu pa zahteva zelo pazljivo kontrolirano hojo. Čez dobro uro dosežemo vrh Velikega vrha (2088 m). Ta nam ponuja lep razgled na Savsko dolino, Rož ter sosednje vrhove. Tu je tudi vidna tipična struktura Karavank, blaga južna travnata pobočja ter strme severne prepadne stene. Pot nadaljujemo po lepo speljani ter netežavni grebenski poti proti vzhodu. Čez pol ure pridemo do vrha Kofce gora (1967 m), ki se nahaja severno nad znano planino Kofce, kjer sta tudi dve zelo obiskani planinski koči. Od Kofce gore imamo še dobre pol ure do vrha Kladiva (nem. Hainschturm, 2094m). Nato v dvajsetih minutah sestopimo v Škrbino (1869 m). To je izrazita zareza, ki loči zahodni del Košute od vzhodnega dela Košute. Iz Škrbine sta možna dva sestopa na severno avstrijsko stran. Prvi nepriporočljivi sestop poteka direktno skozi ozko Škrbino in ni zavarovan. Drugi lažji sestop se nahaja nekaj deset metrov vzhodno od Škrbine in vodi po delno markirani poti do prvih melišč izpod Škrbine. Tu se izgubijo markacije in tu zavijemo po lovski stezi proti vzhodu. Čez eno uro hoje prispemo na sedlo Pešinca. Odtod sledimo markirani poti do Malejeve planine in čez pol ure pridemo do gostilne Škarbina. Do te gostilne pripelje iz Srednjega kota lepa, na novo asfaltirana cesta. Mi pa se moramo vračati preko kmetije Ziher do Hajnža, nato pa še do Gornika ali pa v dolino k Mlečnikovi žagi. Za celotno krožno pot bomo potrebovali približno 7 do 8 ur in dosti kondicije. Ker je opisana krožna tura deloma zelo izpostavljena in deloma slabo ali pa sploh ne-markirana, je priporočljiva samo za izurjene planince.
Marian Micki
DOLINA BELE-PRAZNOVANJE
Poskus prekoračevanja meja in
Qraznovanje ob 40. obletnici Mladje, kinopredstave, žegna-I godbe v Železni Kapli je nje idr.
mimo. Tenor organizatorjev, ki Težišče praznovanja pa je so poskrbeli za pester in razno- bilo preteklo nedeljo na šestih lik glasbeni, kulturni in družab- odrih v osrčju Železne Kaple, ni spored, ki je privabil številne kjer so obiskovalci sledili pe-obiskovalce in obiskovalke iz stremu kulturnemu dogajanju, vseh kapelških grap, sosednjih Nastopile so skupine iz Slove-
zala pri gostilni Lotte, legendarna romska skupina »Ruža Nikolič-Lakatos & familiy« je navdušila publiko s hitrimi ritmi in z globoko življenjsko izpovedjo romske narodnostne skupnosti, nastopil je ansambel »Korenika« iz Podjune, »Črna mačka« iz Slovenije in mnogi drugi.
Na glavnem trgu so bile stojnice društva gorskih kmetov »Coppla kaša«, predstavilo se je tudi čebelarsko društvo z medenimi izdelki, Kneipp društvo, tesar Ernst Romano je rezljal lesene maske, klovn Leonardo je navdušil predvsem otroke, mlajši so imeli igralni kotiček, gostinci pa so skrbeli za dobrobit obiskovalcev. Povsod je bilo kljub neznosni vročini dobro počutje in veselo razpoloženje.
Mnenja:
Župan Železne Kaple Peter Haderlapp, Franziska Lippusch od združenja	Pobudnik praznovanja in pred-
»Coppla kaša«, župan Solčave Vojko Klemenšek in podžupan Engelbert	sednik godbe Adolf Welz:
Ojster s soprogami (z leve)
Člani Čebelarskega društva Železna Kapla z medenimi izdelki
občin, tudi onstran meje, Celovca, je nadvse pozitiven.
Zamisel, vključiti v praznovanje domača društva obeh narodnosti, je obrodila.
Pogumni predsednik domače godbe Adolf Welz in projektni vodja Zdravko Haderlap sta v kooperaciji s tržno občino Železna Kapla, z domačimi gostinci, kulturnimi društvi in iniciativami organizirala za ka-pelško regijo enkratni kulturni dogodek, ki je nudil za vsakogar nekaj: ljudsko kulturo, umetnost, literaturo, dvojezično bogoslužje, družabnost, kulinariko in zabavo.
Od petega avgusta so se vrstile razne prireditve: pohod na Obir v spomin H. Velika in V. Polanška, vernisaža N. Klavore, literarno branje in dia show, razstavi na glavnem trgu, dela keramičarke N. Novak in strugarja F. Merkača, lovska razstava, kratki filmi, Film
nije, Madžarske, Koroške in Avstrije.
Folklorna skupina SPD »Zarja« je navdušila s plesi na odru na glavnem trgu, znana avstrijska pop band »Blue-spumpn« je pritegnila veliko mladih na oder za cerkvijo, skupina »Glasbeniki« z bobnarjem Emilom Krištofom je dže-
»Osebno sem več dosegel, kot sem si to pričakoval. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno, obisk je bil zadovoljiv, prireditve je obiskalo okrog 2.000 ljudi z vse južne Koroške. Kar se tiče sodelovanja med obema narodnostnima skupinama, nam je uspel kvantni skok. Večina je to vrsto praznovanja odobrila in
lastne sence je uspel
tudi mi smo naš jubilej dostoj- let, bo občina tudi v prihodnosti no proslavili. V prihodnosti nas podprla.« čaka še veliko dela pri snovanju Gostilničarka Ani Wutte: projektov, ki jih denarno podpi- »Praznik je bil velik uspeh, ra EU s programom Interreg Sem zelo zadovoljna, imeli smo III. Obrobna regija lahko samo polne roke dela. Vso čast orga-preživi, če bodo ljudje odkrito nizatorjem! Ljudje so bili prav sodelovali na gospodarskem, začudeni nad uspehom. Tudi
Jazz skupina »Glasbeniki« iz Koroške
kulturnem in ekološkem po- vreme nam je bilo naklonjeno dročju tu in onstran meje. Veli- in upam, da bo drugo leto še ko ljudi mi je čestitalo s solza- boljše.«	M. Š.
mi v očeh. Jaz bom z vsemi močmi delal naprej.«
Podžupan Železne Kaple Engelbert Ojster: «Bil je lep praznik in vsa čast predsedniku godbe na pihala Adolfu Welzu. Vse prireditve je obiskalo daleč nad 2.000 ljudi. Občina je podprla ta projekt po lastnih močeh. Prebivalci so tako praznovanje rade volje sprejeli. Praznik je bil prispevek za boljše sožitje med obema narodnostnima skupinama.
Prišli so tudi občani iz sosednjih občin in pa z Jezerskega. Clowna Leonarda so pri žongliranju občudovali Projekt, ki teče pet predvsem otroci	Foio:«ukeii
SVEŠKI 21. SLIKARSKI TEDEN
Letos tudi z jezikovnim tečajem
V	nedeljo, 26. avgusta, se bo ob sedmih zvečer začel 21. Sveški slikarski teden. V Gor-šetovi galeriji v Svečah se bojo predstavili letošnji umetniki, za glasbeni okvir pa bosta poskrbela beneška Slovenka Paola Chiabudin iz Špetra Slovenov ter Tržačan Aleksander Ipavec.
Slikarski teden je že 21 let največja kulturno-umetniška naloga sveškega prosvetnega društva »Kočna«, obenem pa najboljša vizitka društva ter neodtujljiv del vaške skupnosti.
V	teh letih sta dva predsednika, sprva dr. Janko Zerzer, zdaj pa dr. Tatjana Feinig, bila glavna nosilca bremen in nalog, ki so povezane z izvedbo tedna. Ta teden je od vsega začetka usmerjen v alpsko-jadranski prostor, od vsega začetka je bil most za preseganje političnih, ideoloških, jezikovnih, kultur-
nih, predvsem pa umetniških meja in mejnikov. In v tem svojstvu se je uveljavil. Svojčas mu je ob strani stalo še obirsko srečanje pisateljev, zdaj pa to nalogo vrši sam. Posebnost in čar tega tedna pa je, da ga pripravlja in v celoti nosi vaško društvo, Slovensko prosvetno društvo »Kočna«.
Predsednico SPD »Kočna« Tatjano Feinig smo prosili za kratek pogovor o tednu.
Koliko umetnikov bo letos sodelovalo in kaj so težišča tedna?
Letos sodeluje pet umetnikov. Iz Furlanije-Julijske krajine prihaja Paolo Cervi, ki je bil že na L slikarskem tednu. Vseskozi smo bili v stiku in lani je izrazil
željo, da bi rad ponovno sodeloval, ker ga na Sveče veže toliko lepih spominov.
Iz Slovenije prihajata dva umetnika. Breda Varl, na Koroškem znana lutkarska umetnica. Pri nas pa se hoče izključno posvečati slikanju. Drugi pa je Mirsad" Begič, rojen Sarajlija (Sarajevčan), ki že dolgo živi in ustvarja v Sloveniji. Tudi njemu Koroška ni tuja.
S Koroške pa smo letos povabili Izidorja Sterna in Markuša Orsini-Rosenberga. Izidor Stern bo odprl novo stran tedna, saj bo kot prvi slikal na porcelan. Markuša Orsini-Rosenberga pa nam je posredovala gospa Marija Šikoronja, za kar se ji prisrčno zahvaljujem. Sprva je malce okleval, zdaj pa se
veseli dela pri nas.
Zakaj ste letos povabili »le«
pet umetnikov?
Število se razlikuje iz leta v leto, lani smo jih imeli celo devet. Letos smo pa zato razširili ponudbo okvirnega spopreda. Mislim pa, da spremembe ne škodujejo. Seveda pa ne odstopamo od stalnice, da sodelujejo umetniki iz treh sosednjih dežel. To je bila in bo posebnost ter poper sveškega slikarskega tedna.
Kakšen pa je okvirni spored? Naj začnem pri večernih prireditvah. V torek, 28. avgusta ob
19.30	bo v galeriji Gorše literarni večer. Brala bosta Fabjan Hafner in Tim Wüster; v sredo.
29. avgusta ob 20. uri bo pri Adamu džezovski večer. Tonč Feinig bo predstavil svojo prvo zgoščenko. V četrtek, 30. avgusta ob 19.30 pa bo, prav tako pri Adamu, predstavila založba Sanje iz Ljubljane svoj program. Sodelovala bo znana slovenska dramska igralka Jerca Mrzel.
Posebnost tega tedna pa je jezikovni tečaj, ki smo ga vključili na splošno željo in ker je letos leto jezikov. Tečaj za mlado in staro bo dnevno od 16.-18 ure v stari šoli, vodila pa ga bo mag. Andreja Sturm. Prve prijave smo že dobili.
Od torka, 28. avgusta od
9.30	ure naprej pa bo, pri stari šoli, kreativna delavnica na temo »Svet rož«. Vodili jo bosta Andreja Lepuschitz in Snježana Rehak-Višnjič.
Hvala za pogovor!
Franc Wakounig
ŽITARA VAS
Kulturno pester, kulinaričen in družaben 5. open air
»Trta« je pretekli konec tedna izvedla že petič zaporedoma na čudovitem farnem dvorišču tradicionalni kulturni festival pod milim nebom.
Letos so marljivi društveniki zaradi organizacijskih in tehničnih razlogov organizirali open air tri večere zaporedoma, kar je številna publika tudi sprejela. Sveti Peter pa je bil le-
tos organizatorjem zelo naklonjen, na vseh večerih je bilo suho in toplo.
Folklorni večer so oblikovali plesalke/plesalci in godci Folklorne skupine KUD »Franc
Ilec« iz Loka Rošnja pri Mariboru. Skupina deluje že od leta 1987, goji pa predvsem plese s področja Dravskega in Ptujskega polja. Zato so člani skupine tudi oblečeni v narodne noše s
tega področja, posebnost je bel lajbič, svetla ženska obleka in ruta-peča. Skupina, ki ima tudi že nekaj let prijateljske stike z domačo folklorno skupino, se je predstavila s plesnim spletom. Godci, ki delujejo v okviru folklorne skupine, so navdušili z igranjem na nenavadne ljudske instrumente in ljudskim petjem. Skupina je reden gost na evropskih festivalih. Pozdrave iz Dalmacije je prinesla moška klapa »More« iz Splita. Mehki zvoki tamburice, rahločutno in melanholično petje in primerna odrska slika je popeljala publiko v pisani življenjski svet prekrasne dalmatinske obale. Med nastopi so natakarji in natakarice stregli gostom okusne ribe, kalamare na žaru in dalmatinsko vino.
Sobotni večer je bil v znamenju rock in pop glasbe z domačo skupino »Bališ«, ki je pritegnila in navdušila predvsem mlajšo generacijo.
Festival je dostojno zaključila vrhunska vokalna skupina »Voice factory« iz Štajerske, ki jo sestavlja pet izvrstnih pevcev z igralskim talentom. Ritmični elementi so sestavljeni izključno iz glasov in ročnih tolkal. Tako nastane neverjetna dinamika skoraj čisto sama po sebi. Repertoar skupine je zelo širok in je obsegal zimzelene popevke, evergreens, pop klasiko, spirituale, super uspešnice in lastne kompozicije ter kabaretne vložke. Publika je bila nad sporedom do kraja navdušena.
Predsednik SPD »Trta« Slavko Einspieler: »5. open air je bil zelo uspešen; obiskalo ga je okrog tisoč ljudi na vseh treh večerih. Prišli so predvsem domačini z vse južne Koroške. Prireditev naj nudi nekaj, kar med letom pač ni mogoče. Z načinom organizacije, namreč tri večere zaporedoma, nameravamo nadaljevati tudi prihodnje leto.«	M. Š.
ČRNA NA KOROŠKEM
Pohod po poteh Koroškega bataljona
v
"Te tradicionalnega pohoda po L partizanskih poteh v zaselkih okolice Črne, ki ga tukajšnja borčevska organizacija pripravi ob občinskem prazniku, se je v soboto, 18. avgusta udeležilo preko sto pohodnikov iz Mežiške doline , ki so se jim priključili tudi Savinjčani. Tokrat so domačini, ki jim partizanskih pohodniških idej oz. možnosti ne zmanjka, izbrali gorski zaselek Javorje, kjer so kmetije posejane na okrog tisočsto metrih nadmorske višine, mladi rod pa obiskuje svojo šolo.
Pot je vodila skozi gozdove, gostoljubni domačini pa so poskrbeli za okrepčila pri Potočniku, Kavniku, Piku in pri Me-žnarjevi kmetiji, kjer je bila ob lepo vzdrževanem spomeniku, posvečenem sedemindvajsetim žrtvam narodno osvobodilnega boja med Javorci, spominska slovesnost. Partizansko razpoloženje so ustvarjali mladi domačini s pesmimi in glasbo.
Številnim pohodnikom, starejšim se pridružuje vse več mladih, so zadovoljstvo izrazili župan Črne Franc Stakne, gostje iz Savinjske doline, podžupan Žalca Janko Kos, predstavnika borcev Janko Zupan in Čevnik Franc, ki so položili venec k spomeniku žrtvam, Karel Polanc, v imenu borcev Mežiške
Mladenič na pohodu
doline in Roman Kogelnik borcev iz Prevalj. Predstavnik glavnega odbora ZZB iz Ljubljane, sicer domačin Boris Florjančič, pa je dolgoletnemu predsedniku črnjanske borčevske organizacije Otu Križanov-skemu izročil srebrno plaketo organizacije in čestital ob uspešnem pomlajevanju le-te med Črnjani. Tako je bil osrednji govornik Gvido Jančar, triintridesetletni predsednik 00 ZZB. Ne smemo dovoliti pozabe na trpljenje in junaštva med drugo svetovno vojno, ko se je tkala naša svoboda in naš slovenski prostor pod soncem, ...vsaka hiša v Javorju ima lepe in žalostne spomine na tisto obdobje ... z osamosvojitveno vojno pa smo dodali piko na i«, je med drugim dejal. Opozoril je na procese asimilacije na avstrijskem Koroškem, čemur bi se morala matična Slovenije odločneje postaviti po robu. Podelil pa je plaketo Partizanska kmetija gostiteljem kmetiji Mežnar in se zahvalil županu in darovalcem, ki omogočajo organizatorjem delovanje. S. Š.
gusta, že drugič izvedli pomembno kulturno-umetniško sporočilo, ki sta ga imenovali »tri poti-trivium-drei wege«. Ob bogatem sporedu, ki je zaobjemal ogled izkopanin, soočanje in doživljanje razstavljenih umetniških objektov ter poslušanje glasbe in pisane besede, pa tudi pokušnjo jedače in pijače, je končna izbira poti bila prepuščena osebni presoji obiskovalcev. Kot možna opcija so se ponujale časovne dimenzije preteklost -zdajšnjost - prihodnost.
Za objektne inštalacije in s tem za vizualno plat so poskrbeli Rudi Benetik, Gerhild Tschachler-Nagy in Anne Nost, slušno ali besedno in glasbeno dalj in globino večera pa so skušali izmeriti Janez Gregorič (kitara), Gilbert Sabitzer (saksofon), ter pesnika Anne Nost in Fabjan Hafner. Tišina in zbranost, ki sta med igranjem in branjem vladali v Hemini cerkvi, sta potrjevali, da so se navzoči zamislili nad geslom večera in se poskušali poglobiti v sporočilo skladb in pesmi. Za katero od treh poti so se odločili, pa je bilo prepuščeno edinole njim samim.
Franc Wakounig
TRI (ALI VEČ) POTI V OSRČJE PODJUNE
Meditativen umetniški večer pri sv. Hemi
r^a ta dežela ni le kljukasta i^in da iz njenega ropotajočega nemira, eventovske zasvojenosti in prireditvene senzacionalnosti očitno le vodijo poti k umiritvi in vsaj začasni kontemplaciji, sta nakazala SKD »Globasnica« in pa globaška fara. Pri in v starodavni cerkvi svete Heme, kjer se stekajo sledovi zgodovine in zdajšnjosti, sta omenjeni ustanovi v torek, 14. av-
Lučke ob poti v cerkev in iz nje
SLOVENIJA - ZANIMIVE KNJIGE
0 cesarju in Prešernu, stranišču in garjah
"Zgodovinarji in vsi, kijih za-/Lnima preteklost, se bodo prav gotovo razveselili Slovenske kronike 19. stoletja, ki je na začetku poletja izšla pri Založbi Nova revija v Ljubljani in se priključila leta 1995 izdanima dvema deloma Slovenske kronike 20. stoletja, ki je bila zaradi drugačnega pristopa k prikazovanju preteklosti pri bralcih dobro sprejeta. Slovenska kronika 19. stoletja zajema obdobje od leta 1800 do 1860, na njegovo nadaljevanje, ki bo poseglo v drugi del stoletja, pa naj ne bi čakali dolgo.
Preteklost, v tem primeru prvih šestdeset let - nič več prejšnjega - 19. stoletja avtorji niso prikazali kot zaporedje pomembnih zgodovinskih odločitev in dogodkov, temveč si v časovnem zaporedju sledijo kratke zgodbe o med seboj povsem različnih temah -gospodarskih, političnih, kulturnih, o tehnoloških iznajdbah, ki so jih prispevali izumitelji slovenskega rodu, pre-
cej zgodb pa je tudi s področja, ki si je svoje mesto znotraj utrdbe zgodovinske vede pod vplivom francoskega zgodovinopisja priborilo šele v zadnjem času. To so zgodbe o najbolj vsakdanjih dogodkih in ljudeh ter njihovi kulturi in načinu življenja, kot na primer zgodba o preganjanju garij, uvedbi stranišč na Slovenskem, bloških smučeh in panjskih končnicah ali o nezakonskih rojstvih. Med številnimi že uveljavljenimi avtorji je kar nekaj zgodovinarjev mlajše generacije - Janez Cvirn, Andrej Studen, Rok Stergar, Igor Grdina - ki raziskujejo predvsem teme s področja tako imenovane zgodovine vsakdanjega življenja.
Na 480 straneh knjige velikega formata so zajete zgodbe s celotnega območja slovenskega kulturnega prostora in iz tistih bolj oddaljenih političnih in kulturnih centrov, ki so bili za Slovence v preteklosti še posebej pomembni.
Za bogato opremljeno in oblikovano knjigo, v kateri je objavljenih 364 gesel in 643 enot različnega slikovnega gradiva, boste morali odšteti 24 tisoč tolarjev.
Irena Destovnik
PRIREDITVE
PETEK, 24. 8.__________________
TINJE, v domu - Skupnost južnokoroških kmetov
19.30	Deželno zborovanje
ZGORNJE LIBUČE, v šotoru -MoPZ Kralj Matjaž
21.00	Libuško žegnanje 2001. Mega Musič Night; igrajo: Black Summer in Die jungen Kärntner
NEDELJA, 26. 8.________________
SPODNJE GORIČE pri ROŽEKU 9.30 Drugi koroški sejem uporabnih konj
ZGORNJE LIBUČE, v šotoru -MoPZ Kralj Matjaž
9.30 Libuško žegnanje 2001. Maša in pranganje
11.00	Opoldanska zabava z Godbo na pihala iz Šmihela
14.30	Kulturni program. Nastopajo: Ansambel Mihelič, Godba na pihala Cerknica z mažoretkami in Martinom Krpanom, Kvintet iz Podjune, ansambel Matjaža Kokalja, Kati Marketz, Karla Haderlap in drugi pripovedovalci smešnic ter povezovalec Peter Grilliz; nato igra ansambel Matjaža Kokalja
OBIRSKO, pri Jerebu - Alpski klub Obir
14.00	18. tekma koscev. Kulturni spored: Vokalni kvartet iz Šmarjete v Rožu, Vidrinke, Šmarješki trio V primeru slabega vremena bo prireditev 9. 9. ob istem času
SVEČE, galerija Gorše - SPD Kočna
19.00	Otvoritev 21. slikarskega tedna; glasbeni program: „Poklon Astorja Piazzoli»: Paola Chia-budini - klavir in Aleksander Ipavec - harmonika
TOREK, 28. 8.__________________
SVEČE, galerija Gorše - SPD Kočna
19.30	Literarni večer z domačima avtorjema: Fabjan Hafner in Tim Wüster bereta iz svojih del
SREDA, 29. 8.__________________
SVEČE, pri Adamu - SPD Kočna
20.00	Večer jazza - Tonč Feinig Jazztett. Koncert in predstavitev nove zgoščenke
ČETRTEK, 30. 8.________________
SVEČE, pri Adamu - SPD Kočna 19.30 Večer z založbo Sanje iz Ljubljane: predstavitev zgoščenk založbe: France Prešeren: Poezije in Fran Levstik: Martin Krpan; nastop z igralko Jerco Mrzel
PETEK, 31. 8.__________________
SVEČE, pred galerijo Gorše -SPD Kočna
Kulturni društvi ProjektBeton in Kočna vabita na domači večer s piknikom na vrtu
SOBOTA, 1. 9.__________________
PLIBERK, v šotoru SPD Edinost
10.00	Pliberški jormak. 9. Srečanje upokojencev. Za ples igra Trio Korenika
ŠENTJANŽ, k & k - k & k, SPZ, Gornjesavski muzej Jesenice
18.00	Odprtje razstave »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja«. Razstava bo na ogled od 1.9. do 14. 10. 2001
SVEČE, v farnem domu - SPD Kočna
18.00	Predstavitev otroških del
19.00	v gostilni Adam zaključna prire-ditev in prezentacija umetnin
NEDELJA, 2. 9._______________
PLIBERK, v šotoru SPD Edinost
11.30	Pliberkški jormaL Koncert Godbe na pihala Šmihel
13.00	Otvoritev sejma
16.00	Ples in zabava ob glasbi. Igra ansambel »Vasovalci«
PONEDELJEK, 3. 9.____________
PLIBERK, v šotoru SPD Edinost
12.00	Pliberški jormajc. Igra Trio »Korenika« iz Šmihela
17.00	Ples in zabava ob glasbi: Igra ansambel »Vasovalci«
NEDELJA, 9. 9._______________
LOBNIK pri Železni Kapli -Zveza koroških partizanov, SPD Zarja, SPD Valentin Polanšek
7.30	Pohod po poteh Gašperja in Lenarta, odhod od Prušnikove domačije
Noč animejev -japonskih risank
kdaj: v petek, 24. avgusta ob 20 uri kje: IKUC-Balkan klub prireditelj: kakkoi info: kakkoi@gmx.at www.8ung.at/kakkoi 0664/8639669	Prost vstop!
ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV
vabi na izlet in srečanje
z Društvom izgnancev Slovenije v Brestanico
v soboto, 29. septembra 2001
z ogledom muzejske zbirke o slovenskih izgnancih, obiskom Čateških toplic (kosilo) in družabnim srečanjem Cena: 260,- šil. na osebo Izseljenci, sorodniki ter prijatelji prisrčno vabljeni! Prijave do petka, 14. 9., pri Milki Kokot, tel. 0463 /514300-40.
Točen program bomo prijavljencem pravočasno sporočili.
PRAZNUJEJO! Marija Kuneth iz Apač - 80. rojstni dan; Travdi Rudolf iz Vidre vasi - okrogli jubilej; Marija Brumnik z Rebrce - rojstni dan; Marija Krautzer iz Šentpetra pri Šentjakobu -90. rojstni dan in god; Martin Polesnig iz Vogrč - 26. rojstni dan; Olga Jug iz Železne Kaple - 40. rojstni dan; Ana Pasterk iz Bukovij pri Dobrli vasi - rojstni dan; Helena Vavče iz Strpne vasi - rojstni dan; Ernst Wölbl iz Globasnice - rojstni dan; Jože Partl z Bistrice pri Pliberku - rojstni dan; Mirko Čušin iz Črgovič - rojstni dan; Rozi Kristan z Bistrice pri Pliberku - rojstni dan; Mili Smrtnik iz Kort - 80. rojstni dan; Ljudmila Wernig iz Dobrle vasi -rojstni dan; Ivanka Kordež iz Podjune
-	rojstni dan, Rozalija - Miklavžinja iz Celovca - rojstni dan; Ana Kraiger iz Bukovij - 80. rojstni dan; Kristijan Zeichen s Korena na Kostanjah - rojstni dan; dr. Ludvik Karničar z Obirskega
-	rojstni dan; dr. Štefan Jelen iz Železne Kaple - rojstni dan; Sabina Buchwald iz Nonče vasi - rojstni dan; Dl Gregor Mak - rojstni dan; Ludvik Lesjak ml. z Brega pri Rožeku - rojstni
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 24.8. I 18.00 Zrcalo kultura: Ameisen reisen zeilenweise 18.45 Poročila 19.00 Proud to be loud 20.00 BBC News 20.06 Teen Beat Attack 22.00 Rdeči Boogie / glasbeni magazin 23.00 Glasba 24.00 Soundtrack tedna: Along Came A Spider 1.00 Zrcalo kultura (pon.) 2.00-6.00 Glasba -jazz/world 5.45-5.50 Na današni dan
SO 25.8. I 18.00 Svet je vas 18.45 Poročila 19.00 Special: Europa von unten - Dario Fo 20.00 BBC News 20.06 Yugo-Rock 23.00 Siesta 1.00-6.00 Glasba -jazz/world 5.45-5.50 Na današni dan
NE 26.8. I 18.00 Nedelja drugače 18.45 Poročila 19.00 Musič for the Masses / glasbeni magazin 21.00 The Rest of the Day 22.00 For Those About to Rock 24.00 Glasba - jazz/world 1.00 Nedelja drugače 2.00-6.00 Glasba - jazz/world 5.45-5.50 Na današni dan_________________________
PO 27.8. I 18.00 Zdrava ura: Dr. Inzko 18.45 Poročila 19.00 Ta mera / ženski magazin 20.00 BBC News 20.06 Glasba
21.00	Take the Jazz Train 23.00 Context XXI 24.00 Forum: Symposion "Reisen" -Hajo Eickhoff 1.00-6.00 Glasba -jazz/world 5.45-5.50 Na današni dan
TO 28.8.1 18.00 V pogovoru: Tonč Feinig 18.45 Poročila 19.00 Kakkoi 20.00 BBC News 20.06 Noche Latina 21.00 Svet je vas (pon) 22.00 Special (pon.) 23.00 Vešča / Nachtfalter 00.30 Glasba 1.00 V pogovoru (pon.) 1.15-6.00 Glasba -jazz/world 5.45-5.50 Na današni dan
SR 29.8.1 18.00 Literarna kavarna: Novi-ne 1-2 18.45 Poročila 19.00 Voz Latina
20.00	BBC News 20.06 Ruff Radio / Hip Hop 22.00 Mad Force / Hip Hop 24.00-
6.00	Glasba - jazz/world 5.45-5.50 Na
današni dan____________________________
ČE 30.8. I 18.00 Po Koroškem: študijska šolnina 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today 20.00 BBC News 20.06 Freak Show
21.00	Izven zakona 22.00 Ta mera (pon.)
23.00	Literarna kavarna (pon.) 24.00 Glasba - jazz/world 1.00 Po Koroškem (pon.) 1.15-6.00 Glasba - jazz/world 5.45-5.50 Na današni dan
Za 12. rojstni dan hčerke Mateje Micki ter 35. rojstni dan žene Vesne Micki želi vse najboljše oče in soprog Mariani
dan; Manfred Tolmaier z
Radiš - rojstni dan; Pepi Pasterk iz Dobrle vasi - rojstni dan; dr. Albert Sima iz Celovca - rojstni dan; Črtomir Jank iz Kotmare vasi -rojstni dan; Ludvik Perda-cher iz Rožeka - 77. rojstni dan; Fani Schuster iz Rožeka - 83. rojstni dan;
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 « faks -71
UREDNICA
Sonja Wakounig.........................(-50)
E-mail: sonja.wakounig@slo.at
Tajništvo ................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba............Milka Kokot (-40)
Prireditve .............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
VSI
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
VESTNIK

RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 23. 8. | 18.10 Rož - Podjuna - Žila
PE 24. 8. | 18.10 Utrip kulture______
SO 25. 8.118.10 Od pesmi do pesmi ...
NE 26. 8.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten!
18.00 Glasbena_______________________
PO 27. 8. | 18.10 Kratki stik________
TO 28. 8. | 18.00 Otroški spored_____
SR 29. 8.118.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored_________________
RADIO DVA - 105,5
DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA:
6.00 Dobro jutro 9.00 Sol in poper 12.07 Žurnal, nato glasba 3 krat 3 13.00 Klub Radio dva 15.00 Lepa ura 17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem_________________________
Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku, ob vsakih pol ure - poročila Radia dva v slovenščini__________________
SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak 9.00 Sobotno dopoldne 12.00 glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v enem tednu 13.23 glasba 14.00 Slovenske po-pevkel5.00 Farant________________________
NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom 10.00 Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 narodnozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 26. 8.113.30 ORF 2 • Po »žegnanju doline Bele« je cilj trajnostni razvoj občine: Bilje praznik za prihodnost! • »Trivi-um - Drei Wege - Tri poti« na gori svete Heme: Kulturno doživetje z glasbo, literaturo in oblikovanjem prostora. • »Uspehi zavezujejo«: Open air festival v Žitari vasi je bil vrhunski dogodek. • 4. farant v Globasnici: Zaključek delovnega dne so proslavili z veselico na cesti. • Skupina NOMOS in ansambel STERZ s koncertom ob očarljivi kulisi Hodiškega jezera._____
PO 27. 8.13.50 0RF2 15.55 TV SL01 (Pon.)
ORF-teletekstu, stran 299._____________
Internet: http://volksgruppen.orf.at
SJK Skupnost južnokoroških kmetov in KIS - Kmečka izobraževalna skupnost vabita na
ekskurzijo na Pomurski sejem v Gornjo Radgono, (največji slovenski kmetijsko-živilski sejem) v sredo, 29. avgusta 2001
Program: ob 10. uri: prihod v Gornjo Radgono, do 14. ure: prosto za ogled razstavišča, ob 14.30: odhod na kosilo.
Odhod iz Gornje Radgone ob pribl. 17. uri; prihod v Pliberk: pribl, ob 20. uri; prihod v Bilčovs: ob pribl. 21. uri
Zbirališča in odhodi:
Bilčovs - Zadruga, ob 6.00 Bistrica v R. - gasilski dom, ob 6.05 Borovlje - glavni trg, ob 6.15 Miklavčevo - avtobusna postaja, ob 6.40 Dobrla vas - pred cerkvijo, ob 6.45 Čepiče - gost. Juenna, ob 6.50 Šmihel - gost. Loser, ob 6.55 Pliberk - Zadruga, ob 7.00
Cena: (avt. podjetje Sienčnik), prevoz, vstopnina in kosilo: 250 šil.
Veselimo se vaše prijave, ne bo vam žal! Prijave sprejema tajništvo SJK (Justina Hribernik) tel.: 0463/54079
Ni še dolgo tega, ko se je Tonček Uršič udeležil seje Zveze koroških partizanov, katere član in odbornik je bil. Kakor vselej je tudi tedaj aktivno posegal v razpravo in vnašal svoje tehtne prispevke. Res prav nič ni kazalo, da mu je odmerjena le še kratka nit življenja. Kajti v četrtek, 16. avgusta popoldne, se je po Rožu in med slovensko koroško srenjo raznesla trpka vest, da je Tonček Uršič umrl, da mu je nenadoma odpovedalo srce.
Pogreb Tončka Uršiča, ki je umrl v 72. letu starosti, je bil v soboto dopoldne v Ločah. Množica pogrebcev je potrjevala, kako znan in priljubljen ter spoštovan je pokojni bil.
Pred mrliško vežico je MePZ »Rož« zapel prekmursko »Vsi so venci bejli« pokojnemu v slovo. S tem zborom so Uršičevi bili vselej zelo tesno povezani. V cerkvi in ob odprtem grobu pa je pel MoPZ »Jepa-Baško jezero«. V tem zboru je Tonček Uršič dolga leta prepeval.
Domači župnik Stanko Olip je v pridigi orisal lik pokojnega. Nanizal je nekaj pomembnih točk iz njegovega življenja, začenši pri najostrejši zarezi; to je pregnanstvo aprila 1942. Tončku Uršiču je uspel beg iz taborišča v Nemčiji, prebil se je domov, in »ker mu ni preostalo nič drugega, ter iz prepričanja, se je pridružil partizanom«. Po osvoboditvi je nekaj časa pomagal doma, kjer se je priučil tudi opekarske obrti, ki jo je prilič-no in po potrebi izvajal vse do prerane smrti. Pozneje je vstopil v službo pošte in bil do upokojitve pismonoša. Pokojni je imel velik dar pisanja in pripovedovanja, in s tem darom nikoli ni skoparil, bilje
velik kulturni delavec, prepričan zadružnik, človek prijateljske ter odkrite besede. Neustrašno se je postavil za vrednote, ki so mu bile drage. Med vrednotami, ki so zazna-
LOČE PRI BAŠKEM JEZERU
Nepričakovana smrt Tončka Uršiča
movale njegovo življenje, so bile materina beseda, narodna zavest, družina.
V imenu domačega SPD »Jepa-Baško jezero«, Zveze slovenskih izseljencev in v lastnem imenu je ob odprtem grobu od rajnega vzel slovo Franci Černut. Prikazal je življenjsko pot rajnega, pregon družine in partizanstvo, njegovo zagnanost pri povojnem
oživljanju slovenskih kulturnih, gospodarskih in organizacijskih struktur in njegovo pokončnost ter neomajno narodno zavest.
Za Zvezo koroških partizanov je spregovoril predsednik inž. Peter Kuhar, ki je poudaril vestno sodelovanje pokojnika v partizanskem zastopstvu. Inž. Tonči Schlapper pa se je pokojnemu v lastnem pa tudi v imenu krajevne posojilnice zahvalil za ves njegov doprinos k rasti in krepitvi splošne blaginje. Vrzel, ki jo je zapustil, bo težko moč zapolnili. V slovo je Tonči Schlapper pretresljivo citiral iz Prešernovega »Krsta pri Savici«.
Preden je gomila zagrnila krsto, je zazvenela pesem »NTnav čriez jizaro«, ki jo je Tonček Uršič neštetokrat sam pel in jo z veseljem ter navdušenjem učil svoje vnukinje in vnuke.
Pokojnega Tončka Uršiča bomo ohranili v spoštljivem spominu in hvaležni, da je bil med nami, ženi, hčeram, zetom, vnukinjam in vnukom pa velja naše globoko sožalje.
F. W.
M
■ Pisno bralca
Prireditev na Komlju
0 poročanju v Slovenskem vestniku glede 22. spominskega pohoda na Komelj 22. 07. 2001 mi ni vseeno, kako in kaj se napiše v Slovenskem vestniku s strani uredništva, odnosno odgovornih urednikov, ali pa izdajatelja SV. V mislih imam predzadnji Slovenski vestnik in poročanje o pohodu na Komelj in spominsko svečanost pri spomeniku padle Domnove čete.
Ali se sploh zavedate, koliko truda, dela, žrtvovanja, zavesti in idealizma je potrebno, preden se izvede ali organizira kakšna takšna spominska prireditev na podeželju, in kdo naj bi ponesel naš glas, našo prireditev, glas naših govornikov -tribunov v svet, če ne »naš« Slovenski vestnik, vsaj tako si pač mislimo.
Vprašam Vas, zakaj ne objavite res dobrih govorov v celoti, kot sta jih imela Tonči Schlapper in pa naš veliki koroški kulturnik Mitja Šipek?, s
svojo Komandantovo oporoko. Zakaj vse te dobre in vsebinsko bogate besede ne smejo priti med ljudi in v svet? Kdo vse to zavira in sabotira? Smatram, da je to cenzura, katero odločno odklanjam, gotovih »bogov« kaj se lahko objavi ali ne. Ne domišljajte si, da je, kar zraste v glavah odločujočih res najbojši in zveličavno. Dopadljivi članki so pa lahko celostranski ali še več, čeravno je tudi med njimi dosti plev in tudi bi bili lahko krajši.
Več udeležencev te spominske proslave mi je reklo in pisalo, da njim naj pošljem res odlične govore govornikov Schlapperja in Šipeka, doma pa so preborni, da bi jih ob*' javili in posredovali širom naše zemlje in še preko, vržete v koš. Nikakor pa si organizatorji teh spominskih pohodov ne pustimo predpisovati, kaj naj bo vseboval spored spominske prireditve, ali na večkratno intervencijo pisca prireditve, da folklora ne sme nastopiti, češ to je spominska prireditev, in ne kaka veselica. Trudimo se, da bi
bil spored dober in vsem zadovoljiv, vsem pa nikoli ne bo prav. Ko pripravljamo letno to našo prireditev, se nihče ne zglasi preje, ob ali po prireditvi pa so najbolj pametni! Prosim Vas, ne podirajte nam že ustvarjenega, temveč, pomagajte, da bo drugič še boljše. Včasih smo rekli: ne otikavajte svojih jezikov zraven, temveč roke.
Verjetno, da mi boste rekli, da ni prostora ali pa da so bili govori predolgi. Moje mnenje je, da izpovedi manjših ljudi ali delo nimajo tiste teže, kot pa izpovedi dopadu-jočih. Tako je pač na žalost bilo in bo!
Zakaj niste navedli imensko tudi drugih odličnih in zvestih pohodnikov kot podpredsednika Državnega zbora Slovenije tov. Toneta Delaka? Zakaj ignoracija?
Za prihodnje predlagam, da kar sami napišete govore za govornike in bo vse črtanje ali prezir odveč. Pa tudi vse drugo delo in vso organizacijo prireditve sami prevzamite.
Lipej Kolenik
SLOVO OD NEKDANJEGA KOLEGA
Pogreb Franceja Košutnika v Trn ji vasi
Prejšnji teden, v petek, 17. avgusta 2001, je v Celovcu bil pogreb Franceja Košutnika, izseljeniškega sotrpina iz Globasnice in bivšega urednika Slovenskega vestnika. Pokojnemu, umrl je v 75. letu starosti, je zibel tekla v Globasnici v zavedni slovenski družini. Mati Matilda je bila hči znanega ljudskega pevca in pesnika Franca Ledra-Lesičjeka, in je tudi sama pisala poljudne igre (»Miklova lipa« in druge).
Košutnikova družina je zaradi svoje pokončnosti nacistom bila trn v peti in leta 1942 so jo pregnali iz domovine v taborišče Hesselberg v deželi Frankov. Mladi Francej Košut-nik, ki je vse do nasilnega pregona iz domovine obiskoval gimnazijo v Celovcu, je v taborišču priskočil učitelju Vitemi-ku na pomoč, ki je vodil zasilno šolo za otroke pregnancev. Po vojaškem zlomu nacizma in
po vrnitvi domov se je Francej Košutnik vključil v narodnopolitično delo koroških Slovencev. Sprva je prijel za delo na okrajni, pozneje pa tudi na pokrajinski ravni v Osvobodilni fronti (OF) kot član Zveze mladine, sodeloval je tudi pri SPD »Bisernica« v Celovcu.
Predvsem pa je več let bil tudi urednik Slovenskega vestnika. Prav v težki dobi, ko je časopis mogel izhajati le na Dunaju, je skrbno in zavzeto vodil celovško redakcijo Slovenskega vestnika. Pozneje je stopil v privatno službo in je svoj pokoj užival v Celovcu.
Pokojni Francej Košutnik je posledice nasilja, ki gaje nad njim zagrešil nacistični režim, občutil vse življenje. Nadarjeni dijak je kot mnogi drugi slovenskokoroški mladinci bil nenadoma in nasilno iztrgan iz šolanja in pahnjen v okoliščine suženjstva, ki so jih nacisti namenili slovanskim in drugim tako imenovanim manj vrednim narodom in ljudstvom. Z marljivostjo je pozneje kot samouk nadoknadil vsaj del tega, za kar je bil opeharjen.
Pogreba so se udeležili tudi zastopniki Zveze slovenskih izseljencev.
Rešitev
poletne križanke
VODORAVNO: 1. VROČINA 7. AVAL II. ROVINJ 12. REVA 13. EM 14. STIČNA 16. AB 17. MANTOVA 18. BARA 20. EN 21. OLAH 22. KRK 23. NI 24. TE 25. ORATAR 27. KOST 30. TRESK 34. ARARA 36. ANTARKTIKA 38. ANČI 39. RAS 42. MLAČVA 43. GA 44. SANKE 45. LIST 46. NI 47. KAL 48. ENAK 49. CA 50. BAJTA 51. ON 52. ANKARA 54. UDAR 56. START 57. LES 59. JAN 60. PETA 61. AREA 63. Al 64. OČE 66. GEO 68. AN 69. NO 70. MOLK 72. MEDVE 74. BOTER 79. RN 80. POLMESEC 81. RIŽOTA 82. NIKI LAUDA 84. GODBA 85. ZL 87. DACAR 88. DR 90. STAEL 91. PO 92. ITALEC 94. DA 96. OSP 98. JESEN
100. UJNA 102. KASKADA 105. TELE 106. KROP 107. NEBO 108. SINJINA 109. OC NAVPIČNO: 1. VREMENSKA NAPOVED 2. ROMANI-KA 3. OV 4. ČISTOTA 5. IN-TOLERANCA 6. NJIVA 7. ARABKA 8. VE 9. AVARKA 10. LABA 15. ČAHORČE 19. ARTERIJA 26. RAI 27. KAMNOLOM 28. ONLINE 29. STA 30. TAČKA 31. TKALKA 32. RT 33. EIGER 35. ANKARAN 37. RVANJE 40. ASTRA 41. STATIV 44. SKUTA 45. LATA 50. BSE 53. ANGELA 55. DANEC 58. SOLNICA 62. ROBIDA 65. ČK 67. EDMUND 71. ORNAT 72. MOL 73. ESAD 75. OŽBEJ 76. TOALETA 77. ET 78. RAZPELO 80. PIREJ 81. ROT 83. KALUP 84. GSPAN 86. LONEC 87. DISK 89. ROSS 93. CNN 95. AKO 97. SKI 99. SE 101. AE 102. DJ 103. Al
Slovensko romanje na Otok
Kot že nekaj let zaporedoma so se tudi letos slovenski verniki zbrali na romarski maši v cerkvi na Otoku na Vrbskem jezeru. Cerkev je bila nabito polna, edino slovensko mašo na Otoku je daroval ho-diški župnik Lovro Kašelj, hodiški cerkveni pevski zbor pod vodstvom Thomasa Sabotnika pa je z čudovitim petjem božjo službo še olepšal. - Na sliki župnik Lovro Kašelj pri bogoslužju.
W ako dragocen je režiser Jani l\Pate, ki je zaradi poškodbe manjkal, je pokazala tekma proti Mariji na Zilji. Domačini so igrali nemarno, brez sistema, poguma in idej. Gostje iz Ziljske doline so pričeli brezkompromisno, napadalno in so bili tudi v dvobojih močnejši. S pogumno in hitro igro so spravili prvouvrščenega kar nekajkrat v zadrego. Zadetek za SAK pa je stranski sodnik razveljavil zaradi off sida. Po pavzi SAKu ni uspelo najti linije in dati odločilnega gola. Obe moštvi sta se že zadovoljili z remijem. Toda v zadnji minuti so domačini »kasirali« nesrečen zadetek, veselje pri Ziljanih pa je bilo veliko.
Trener Lojze Jagodič je bil razočaran
Na lestvici sedaj vodi Lands-kron pred SAK, Nußdorf in Lendorf (vsak po devet točk).
Trener Lojze Jagodič: »Osebno sem moštvo svaril pred tekmo proti Mariji na Zilji. Gostje so igrali s 150 odstotno silo. Pri nas sta manjkala
KOROŠKA LIGA
SAK: Boječ poraz, v soboto proti Wietersdorfu

Ziljani so igrali telesno zelo dosledno, vmes pa tudi pretirano trdo. To je občutil tudi sredinski igralec Marjan Šmid (beli dres).	Foto:stukeii
poškodovana J. Pate in Th. Weissenberger, M. Zimmerling ki pa je igral, tudi ni bil stoot-stotno fit.Po štirih kolih imamo devet točk in to je kar v redu.
Upam da bosta v soboto proti Wietersdorfu lahko igrala Pate in Weissenberger. Vsak posamezni se bo moral boriti, naš cilj pa je odnesti vse tri točke domov.«	M. Š.
4. krog (18./19. 8.): ATUS Borovlje - St. Andrä 1 : 2, SAK - Maria Gail 0:1, Welze-
negg - Wietersdorf 0 : 0, St. Michael/L. - Trg 0 : 2, Friesach - Nußdorf 2 : 3, Lendorf -Treibach 1 : 2, Landskron -Magdalen 6 : 1
Naslednji krog: Wietersdorf -SAK (v soboto, 25. avgusta ob 17. 30 na športnem igrišču v Wietersdorfu), Trg - ATUS Borovlje, Magdalen - St. Michael/L., Maria Gail - Landskron, Nußdorf - Lendorf, St. Andrä -Friesach, Treibach - Welzenegg
NOGOMET/PODLIGA-VZHOD
Bilčovs s suvereno zmago (3:0)
NI avijači iz Bilčovsa niso niti IV za minuto dvomili o zmagi svoje ekipe, saj je ta v Klopin-ju pokazala zrel nastop. Gostje so bili v vsakem oziru boljši, za odločilne tri zadetke pri 3 : 0 pa so poskrbeli Ronacher (22.), Weber (23.) ter Velačič (53.).
Rezultati: Žrelec - ASV 1 : 3, Liebenfels - ATSV Wolfsberg 0:1, Šmarjeta/R. - Metnitztal 0 : 3, Ruda - Mostič 2 : 4, Gre-binj - Velikovec 3:1, Launsdorf - Podkmos 2 : 0, Klopinj -Bilčovs 0 : 3
5. krog (25726. 8.): Velikovec - Ruda, ASV - Liebenfels, ATSV Wolfsberg - Grebinj, Mostič - Klopinj, Podkrnos -Šmarjeta/R., Bilčovs - Launsdorf, Metnitztal - Žrelec
1. razred D: Rikarjanom uspel bliskovit štart
Rikarja vas je zagotovo najbolj presenetljiva ekipa v razredu. S štirimi zmagami v štirih tekmah je moštvo vroč kandidat za vstop v podligo. V tem krogu je »žrtev« bil Labot - Rikarjani so zmagali s 3 : 0. Prvo zmago je končno slavila tudi Žitara vas, ki je pred sezono štela v ozek
krog favoritov. Prav do tedaj vodeči Šmihel je v slabi tekmi moral kloniti z 0 : 3. Železno Kaplo je zadetek Parteja pripeljal do tesne zmage z 1 : 0 proti Eitwegu. V Globasnici pa so napadalci slavili »praznovanje«: Tinje so poslali domov kar s 5 : 1, odločilen »motor« pa je tokrat bil Buchwald s kar tremi zadetki.
Rezultati: Železna Kapla - Eit-weg 1 : 0, Rikarja vas - Labot 3 : 0, Šentpavel - St. Stefan 0:1, Šmihel - Žitara vas 0 : 3, Globasnica - Tinje 5:1, Pokrče -Šentlenart 2 : 6, Metlova -Vovbre 0:0
5. krog (25726. 8.): Tinje -Šentpavel, Eitweg - Pokrče, Vovbre - Rikarja vas, Labot -Globasnica, Žitara vas - Železna Kapla, Šentlenart - Metlova, St. Stefan - Šmihel
2. razred E: Selani »blestijo« na vrhu lestvice!
S paradno predstavo se je ekipa iz Sel katapultirala na vrh lestvice. Proti Pliberku so igralci pokazali suvereno predstavo in že po prvem polčasu povedli z 2 : 0. Ob koncu so se Pliberčani vrnili domov s porazom 1 : 4, na strani Sel so zadeli Perč (2), Wassner in Dovjak.
Rezultati: Važenberk - Šmarjeta/R. 2 : 2, Dobrla vas - Prei-tenegg 2 : 2, Sinča vas - Frant-schach 1:1, Žvabek - M. Ro-jach 4 : 3, Šentpeter - Reichenfels 5:1, Galicija - Djekše 0 : 1, Sele - Pliberk II 4 : 1 5. krog (25726. 8.): Pliberk II -Važenberk, Djekše - Sele, Reichenfels - Galicija, M. Rojach - Šentpeter, Frantschach - Zva-bek, Preitenegg - Sinča vas, Šmarjeta - Dobrla vas T. C.
KOLESARJENJE
Nova pogodba za »Paco« Wrolicha
W onec tedna so bile podpi-IVsane pogodbe pri kolesarski ekipi »Gerolsteiner«, tako je tudi Peter Wrolich podaljšal svoj angažma pri nemškem moštvu.
Tudi iz športnega vidika je kolesar iz Loč slavil uspeh:
pri »HEW Cyclassic« v Hamburgu je po poškodbi z istim časom kot zmagovalec Erik Zabel osvojil odlično 18. mesto. Prihodnji konec tedna ga čaka spet naslednji izziv. »Dirka v Ziirichu je ena najtežjih na svetu. Nato pa sledi še ,Poitou Cherantes* v Franciji, kjer sem lani postal drugi«, pravi »Paco« o svoji tekmovalni prihodnosti v naslednjih tednih.
SLOVENSKI ŠPORTNI PABERKI
Ob dobri igri remi z Romuni
Q lovenska nogometna repre-3zentanca je minulo sredo na prijateljski tekmi v Ljubljani igrala z Romunijo 2 : 2. V prvem polčasu je selektor Srečko Katanec uigraval ekipo za pomembno kvalifikacijsko tekmo za SP z Rusijo (1. septembra v Ljubljani), ko zaradi kartonov ne bo igral Zahovič. Temu primerna je bila učinkovitost slovenskih napadalcev - štiri izjemne priložnosti, a brez zadetka. Bolj učinkoviti so bili Romuni in z zadetkom Niculaeja v 15. minuti povedli. V drugem polčasu je vstopil v igro Zahovič in v 56. minuti lepo podal Ačimoviču, ta je po preigravanju treh romunskih obrambnih igralcev v njihovem kazenskem prostoru preigral še vratarja Steleo in izenačil. Moldovan je v 66. minuti kaznoval grobo napako Marinka Galiča v obrambi in vzhodnjake še drugič povedel v vodstvo. Le devet minut kasneje je iz prostega strela za končnih 2 : 2 zadel Zahovič in potrdil, da se bo Sloveniji njegova odsotnost na tekmi z Rusi še kako poznala.
Mariboru derbi v Ajdovščini
Derbi 5. igralnega dne v ligi Si.mobil so v Ajdovščini dobili petkratni državni prvaki, nogometaši Maribora, za katere sta zadela Madžar Sztipano-vics in Šnofl. Častni zadetek za Primorje je dal Gregorič. Danes bosta HiT Gorica (ob 17. uri) in Olimpija (ob 19.uri) odigrali povratni tekmi pred-kroga pokala Uefa. Olimpija je tekmo doma proti azerbajd-žanski Safi dobila s 4 : 0, Goričani pa so pri Nefčiju igrali 0 : 0. Rezultati 5. igralnega dne v ligi Si.mobil: Koper -Olimpija 1 : 0, Primorje Ajdovščina - Maribor 1 : 2, Korotan Prevalje - Domžale 0:1, Publikum Celje - Rudar (Velenje) 3 : 2, Šmartno - Mura 3
: 2, Triglav Kranj - HiT Gorica 2 : 0; vrstni red: Maribor in Koper po 12 točk, Primorje in Publikum po 10, Šmartno, Olimpija in Triglav po 7, Korotan 6, Mura, Domžale in Rudar po 4, HiT Gorica 1 Pari 6. igralnega dne, 25. avgusta: Rudar - Koper (20.00);
26.	avgusta: Mura - Triglav, Domžale - Publikum, Primorje - Korotan (vse ob 17. uri); Maribor - HiT Gorica (18.00);
27.	avgusta: Olimpija - Šmartno (17.00).
Slovenski košarkarji nared za Turčijo
V okviru priprav na evropsko prvenstvo, ki se bo 30. avgusta pričelo v Turčiji, so slovenski košarkarji minuli konec tedna odigrali turnir v Novem mestu in dosegli tri zmage. Sprva so premagali Bosance (87 : 75), nato Nemce (83 : 67) in na koncu še Turke (75 : 72). Slovenski ekipi se je v zadnjem trenutku pridružil Arriel McDonald, ki je pred tremi leti prejel slovensko državljanstvo. Američan igra za evropske prvake, Maccabi iz Tel Aviva, in velja za najboljšega branilca v Evropi! Poleg njega so zvezdniki slovenske ekipe: Raso Nesterovič (Minnesota), Marko Milič (Real Madrid), Sani Bečirovič in Matjaž Smodiš (oba Kinder Bologna).
Slovenski orli letijo visoko
Minuli torek je bila v francoskem Courchevelu pred 10 tisoč gledalci tretja tekma za poletno veliko nagrado v smučarskih skokih. Zmagal je Avstrijec Andreas Widhölzl, med deseterico pa sta se uvrstila Damjan Fras kot sedmi in Igor Medved kot osmi. V soboto je bila še tekma v Stamsu. Tam je zmagal Italijan Roberto Cecon, Medved je bil tretji in Fras četrti. V skupnem seštevku vodi Poljak Adam Malysz (238 točk), Medved (142) je šesti in Fras (119) osmi. Evropski del turneje je končan. Na Japonskem bodo tekme 6. septembra v Sapporu ter 8. in 9. septembra v Hakubi.	D. T.
ŠAHOVSKI OREH Št. 167	Silvo Kovač
Rugiadini - Jakobsen / 1962
Črni kmet na polju f3 se je vklinil v belo pozicijo in onemogoča razvoj belih figur. Posredno ga varuje tudi črna trdnjava na f-liniji, zato se je črni, ki je na potezi, odločil za
abcdefgh
kombinacijo, v kateri si bo priigral odločilno materialno prednost. Varianto ni težko odkriti, je pa poučna!
Rešitev št. 166
Z napadom na belo damo s potezo l...Tc2! se prične zmagovita kombinacija črnega. Sedaj bi na 2.Lc2: sledilo
2..	.5e2 mat! Na 2.De3 sledi
2..	.5e2+ 3.Kf2 Sg4+ in šah in beli izgubi damo, s tem pa tudi partijo. Odlično medsebojno sodelovanje figur - posebno skakačev in dame - je botrovalu uspešni kombinaciji črnega!