Št. 12.
V Trstu, sabota 22. junija 1878.
Tečaj III.
,Edinost" izhaja vsako drugo in četrto sabota v»ak«-ga meseca in velja za Trst vse leto gl. 2 kr.— zunaj Trsta po posti vse let« ,2 „40 w „ » polu leta , 1 * 20 . četrt . . 70 Za oznanila, kakor tudi za „poslanice" se plačuje za navadne tristopne vrste:
8 kr. če se tiska 1 krat 7 . • , * 2 krat 6 , , , , 3 krat Za veče črke po prostoru.
romtnetn« številke «e doliivajo po 7 kr. v tabakarnah v Trstu pri posti, pod obokom tik Kaltstrove hiše, na Uelvederu pri g. Bertolinn, V okolici: Na Opčinah v loieriji. na Proaekn pri g. Gorjupu, v Har-koli pri g. Ani Taknn in v Bazovici priAniTuS, v Hkednji pri Kr. Snncin M. Magdaleni zg. J. Jcin.
Naročnina in vsa pisma naj se pošiljajo uredništvu v Trstu.
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.
,V odlnoHl je moi':*
Vabilo na naročbo.
S prihodnjo št. stopi naš list v drugo poluletje; poživljamo tedaj vse č. g. naročnike, kteri se še niso naročili, naj to hitro store. Mnogo jih je, ki niso še naročnine plačali, prosimo jih, naj zaostalo pošljejo, kajti naše podvzetje nij spekulacija, ampak narodni namen, da budimo narod iz narodnega spanja, ter ga krepimo za narodni duševni boj proti nasprotnikom, kteri segajo po svetinjah našega naroda. V nevgodno-stih, z velicitni troški boreči se, ne more se od nas zahtevati, poleg ranozega dela in potov, še materijalna škoda. Trst je pred-straža na Adriji, ktero moramo narodno vtrditi, da more odbiti vse napada zunanjih i notranjih sovražnikov, liodoljubje, podpirajte nas in mi bomo vedno v prvi vrsti možato svoja prsa narodu v zavetje postavljali. Onim, kteri so z naročnino zaostali, naredili smo modro črto na zavitek.
Opravništvo i uredništvo.
Uboštvo državi nevarnost!
Za srečnega se ima premožni kmet, hodeč ob praznikih in nedeljah po polji, prešteva na prste z veselim obrazom pridelke, ktere mu je zemlja rodila. Nasinehlja se brhki čedi, ktera se zdrava po livadah pase, okrog hiše petelin vodi raznovrstno kurjo krdelo, iz kuhinje pa naznanja prijetna vonjava, da v tej hiši ni pomanjkanja.
Srečna občina, srečna država, v kterej se nahaja blagostanje, ni se bati uporov in zarotb državi nevarnih, človeštvu škodljivih. Francoski kralj Henrik X. je rekel, da hoče do tega pripraviti, da bode imel vsak kmet lahko vsako nedeljo kokoš v kozici, in res je v svoje veselje sam učakal vresničeno to željo; dan danes pa je mnogo takih kmetov, kteri še kozice nemajo, da bi jo k ognju pristavili, ako bi imeli kaj vanjo deti, kajti davek požira vse, letine so slabe, države so postale vojašnice, delajo se novi topovi, nove trdnjave, po nekaterih uradih je dosti uradnikov, kteri največkrat od dolzega časa zijajo ter so dobro plačani, njim ne pobije toča ne vzame slana, njih plača je gotova, kmet pa mora plačevati davke in priklade od leta do leta tako, da je oglojen do kosti. Obupno premišljuje tak siromak, kako bi si zlajsal hudo breme. Otroci jokajoč pro-
sijo kruha, očetu se srce trga, ker ga jim nema dati.
Siromaštvo v državi je rak, ki neprenehoma gloda zdravo meso. Državni kolovodji, kteri so vzrok siromaštvu, obečajo vedno lepšo i boljšo bodočnost, mej tem pa davke povišujejo i zapravljajo milijone državljanom, vladni prikimovalci so zavdali državi in ljudstvu.
Slabih izgledov, katere dajo vladni slažabniki, imamo dovolj in preveč; le en pogled na vstajo v Boki znači, kako se zapravlja državna edinost in čut, kako se je potratilo 13 milijonov in zgojilo sovraštvo sled Wagner Francevega ,,10118", kteremu je znani general Wagner še krono z visli-sami postavil.
Splošno siromaštvo je krivo, da se polnijo ječe, v kterih so zaprte osobe, ki so le po sili postale tatje, roparji in ubijalci. Siromaštvo je krivo, da brhka naša dekleta pohajajo po svetu ter brez nadzorstva, od sladkoustnežev zapeljana, gube poštenje in sramotno žive; siromaštvo je krivo, da sicer dobri sinovi, od vojaštva prišedši, postanejo pustolovci, postopači i nazadnje hudo-delniki.
Kedo ni še videl kmečkega posestva, ki ima na boben priti? kako družina, ko vidi, da posestva ne more več oteti, začne lahkomištjeno zapravljati, nič več ne skrbi za celokupnost hiše, dela brez premislika troške, dolg raste, obresti požirajo denar, vojak začne pogostoma dohajati, da se iz-tirja zastali davek, cenilna komisija pride in — posestvo gre na boben. Gospodar, kteremu je posestvo po dražbi ceno v vlast prišlo, gospodari drugače, za izgled ima svojega prednika, kterega početje mu je v živih podobah vedno pred očmi. Kakor v rodbini, enake i še veliko hujše nasledke ima uboštvo v državi.
Siromaštvo je državi nevarno, ker se cimi iz siromaštva vse slabo, zatira ljubezen do domovine, udanost do prestola, pospešuje nered, neti hudodelstva, polni ječe i podira vse stebre, na katerih sloni država. Le pogledimo na Nemško. Milijarde je prinesla Nemčija z Francoskega, ker pa jih je rabita za bajonete, na katerih je oprta, a sesti nanje ne more, a ne za ljudsko blagost; zato se zdaj gode tam reči, pred katerimi vsak posten človek trepeta ter z veliko bojaznij o gleda v bodočnost.
Avstrija od leta do leta bolj siromasi, kredit na zunaj zgubljava, v domači hiši se ne čuti mogočna, razpor vlada huji in huji, 8ejej° ga nekateri vladni služabniki, straur karski Nemci in oholi Madžarji, da bi_,osta-lo še dalje gospodstvo v njih rokah. Dispo-sicjonski zaklad privoljujejo vladni
ma-
meluki zato, da židovsko^asnjkarstvo liva-liza puhlo trohnelo početje vladnih kolovodij, kteri zavaževajo vladni voz v blato.
Siromaštvo koraka vedno dalje in gazi pred saboj moralno in fizično moč države mej tem, ko se generali zgubljenih vojn z mastno penzijo maste.
Siromaštvo v državi rodi skrivna pro-tivladna in rcvolueijonarna društva, kterih niti so zapletene v vsakovrstnih stanoviti in krajih. Znano je, da sc siromašni človek lahko pridobi za vsako početje, kajti siromak nema ničesa zgubiti, živenje njegovo nema cene in čisla. V sosednjej nemški državi je zbudil pok zadnje puške vse državno krmilstvo, ker je na Nemškem, v deželi milijard in bogahoječnosti, marsikaj gnjile-ga. Pok puške na nemškega cesarja je našel odmev po vsej Nemčiji, in Bog daj, da ni segel tudi čez mejo v našo državo, v državo širom aštvu in milijonov dolga, državne enakopravnosti na papirju, kjer ima §. 19. držav, osnovnih postav veljavo zlata pod zemljo. Dunaj, Gradec, Buda-Pest in druga mesta imajo dovolj delalcev, kteri so bili v zvezi skrivaj z svojimi nemškimi tovarši in kteri so državi nevarni.
Siromaštvo še bolj pospeši 60 milijonov, ktere je Andrašiju privolil državni aparat, kajti državni zastop ga ne inoremo imenovati , ker ne zastopa večine državljanov. — Mi ne moremo verovati, da gospod minister s temi 60 milijoni tako preplaši poslance na berolinskem kongresu, da bi zarad tega drugače sklepe delali.
Siromaštvo je državi nevarno, to uže vsak vrabec na strehi poje, le v visokih krogih se malo menijo za to, davkoplačevalce denar se rabi za strankarstvo, za omiko pa se premalo skrbi in tako raste greben zmaju, kteri je v Nemčiji še le z repom zmajal. Dokler se siromašenju ne postavijo meje, pojde v Avstriji vse na slabše.
Nemsko-madžarski pritisk na druge narodnosti napravi, da bode nezadovoljnost Slovanov od dne do dne rastla. Mogočna država je bila Avstrija, vladalo je blago-
stanje in zadovoljnost, a danes je siromaštvo in nezadovoljnost v domači hiši, in kakor Turčiji, tako se bliža tudi njf^ojadifc —»kose ne opomore. Tega pa mogoče nij, dokler nčTHobe v resnici enakih pravic vsi narodi in dokler ne bode Avstrija imela Slovanske oblike, dotle bode siromaštvo napredovalo in državo gonobilo, ali Slovani ostanemo, naš rod še ne pogubi.
V
Brez obraza.
Kadar mestni ljudje hodijo zunaj mesta po cestah, čudijo se potrpežljivej dol-gouHcsnej živali s križem na hrbtu, da more nositi toliko tovora i prenašati toliko psovk. Ako očitajo kmetom i kmeticam, da tako neusmiljeno delajo z ubogo živaljo, odgovarja se jim: Osel je, trpi vse, ima debelo kožo, brez obraza je.
Druge vrste živalij so užc bolj občutljive, zvesti pes pobesi rep, ko mu gospodar očita kako nerednost, beseda speče v pasjo vest in zapomni se očitanje.
Po širokem svetu bivajo ljudje različnega plemena in ako jemljemo v poštev le našo državo, ločimo lahko toliko razredov v značajih, da bi jih težko bilo našteti.
Potrpežljivega ljudstva je v Avstriji največ in nahajajo se tudi na visocih sedežih osobe brez obraza, oblečene v kožo, kte-ra nosi znamenje križanih črt, ktera voljno prenaša psovke in očitovanje. Ko človek prebira razprave državnega zbora, čudi se in nikakor ne more umeti, da vse pušice, ktere so letele v minolem zasedanji ministrom na srce, nijso jih mogli prognati z sedežev.
Na ministerskih stolih se mogočno zi-bljejo možje, kterih imena so učakala žalostno slavo, kajti zavozili so državni voz propadu na rob* Delali.so z ljudskimi pip-meni, kakor s živaljo brez obraza> prikratili so deželam pravice s tem, da so deželnim zb8rom tako stisnoli meje, da se v njih ne morejo več gibati i da zato peša blagostanje po vseh krajih ter se širi uboštvo, da je človeka strali i groza.
Da bi lažje vladali, ustvarili so si | državu i zbor po svojej, a ne po ljudskej volji, a celo ta zbor jim nij bil do konca zvest. Ce tudi sede v njem največji njihovi privrženci i mnogo tacih, ki žive ob drob-tinah ki padajo od njihove mize, taki možje, ki so brez obraza ; vendar so so v državnem zboru vedno bolj gostili oblaki, da je nazadnje vstal vihar, ki je minis'.erske stole tako omajal, da nij več varno sedeti na njih. lves je, nagodba z Ogri je sklenena v našo žalost i škodo, to čutimo vsi i bomo vsak dan bolj čutili; to žalostno slavo radi pripuščamo umirajočemu ininisterstvu, katere-■ mu se je s klopij državnega zbora očitalo, i da dela cigansko politiko.
liczobttMHm JieHfct je pretrgal edinost države, ločil jo v dva taborja, da prej propade ; na eiiej nogi jo1 žuli madžarski čevelj, na drugi čuti bolečine kurjih očes, ki so jih povzročile nemške oižrne.
Sedanje ministerstvo je remena z nova se bolj nategaolo, pa meni, da bodo zdaj noge državo lažje nosili!
Meni ! Tega menda ne; imelo je le to potrebo, ker iz zadreg i zanjk, v katere se je zapletlo, nij bilo druge poti.
A ta pot je menda tudi pot v zasebno feivenje, ker vsa brezobraznost i debela koža se je gotovo uže naveličala prenašati pretežke tovore čez neprehodne propade, ki od vseh strani zijajo vedno nevarniše i po-gubniše.
Javna morala je prvi steber vsake države; kam pa je prišlo z javno moralo v zadnjih letih, to pričajo krahi, šabrusi, sodniške preiskave zoper visoke vradnike, splošna podkupljivost, nezvestoba v državnih uradih i sto druzih žalostnih reči.
Kako se je ohladilo avstrijsko mišljenje V Gradci, glavnem nemškem mestu notranje Avstrije se je pokazala potreba, da se na tamošnjem vseučelisči ustanovi društvo, ki ima gojiti avstrijsko mišljenje !! Žalostni časi, še žalostnejša bodočnost, da je treba na avstrijskih vseučiliščih gojiti avstrijsko mišljenje !
Globoko smo pali, i časi so tako osorni i težki! Država je podobna trohnelej stavbi, krog katere razsajajo hudi viharji. Kde najdemo moža,. ki ima toliko moči i toliko razuma, da jo zopet vtrdi? jga Bog nam ne pošlje, ne najdemo ga več.
Iz 1Sisa na Srbskem dne 6. junija.
Karate me, da Vam tako malo pišem — aH to zato — ker sigurno Vam niso tež-koče poznate dandanašnjega dopisovanja. Mi še zmirom z napetim petelinom na puški stražimo, še se ni golob z vejico miru prikazal, pa vsled teh viharnih časov je dopi-savanje oštriji kontroli podvzženo. Ne mislite, da je temu lenost kriva, o ne! moje največje veselje bi bilo, da mili moj narod z bratovskim narodom po mogočnosti vpoz-nam; pa saj nam je to najglavniji zadatek, najvažniši nalog, ker le v slogi je moč. Na žalost ima v naši sredini ljudi, kteri, če tudi se s ponositim imenom Slovani kličejo, vendar v njih prsih trohli mažarski — ali svab-ski duh kraljuje — pa zastran teh nesramnežev mora naj rodoljubnije srce v svojem razvitku trpeti. — Kar se Srbije tiče — verujte — da je ona v popolnoma dobrem stanju, pa i ako je vže štiriletno vojskovanje temu bratovskemu narodu marsiktero rano zadalo, tisoč in tisoč hrabrih borcev za sveto celj izginolo, milijoni in milijoni bili za slavno idejo potrošeni, vendar srbski narod duhom ne kloni, on je sedaj bolj ohrabren nego je bil prej, pripravljen na vsake žrtbe.— Živeža in lirane ima v osvojenej zemlji toliko, da se lahko vsa srbska armija še dve leti samo od te hrane izdržava, ne da bi se iz notrajne kneževine dovaževala; bojnega materijala ima toliko, da, ako bi še eno leto vojskovali, brez pomajnkanja ostanemo. Zem-
lja je rodovitna in mnogoplodna. Osvobojeni narod je srcem in duhom majki Srbiji udan in hvaležen. Radost in veselje, posebno med kmetovškimi ljudmi, je brez kraja. Večkrat sem zapazil sivega starčka ali staro majko, kako jima od veselja solze v očeh igrajo, tu zdihne in reče: „Fala ti Bože mili, fala ti kralj Milane za spašenje našega naroda, i nam je žarko sunce zasijalo — sad pa mogu umreti« — pa še celo Turki se slobodniji čutijo, in zadovoljnije žive.
Da, lahko je, piskariti v obližnjih avst. mestih, ktere so si taki podkupljeni nesramni mažarski in švabski dopisniki za arsenal tolstih laži izbrali, ter take bombe v svet mečejo, da jim ni prosti človek več ne veruje — nekoliko takih golanferjev je bilo i v Srbiji — to se ve da, taki potepnhi samo za novce delajo; za novce jih Mažari ku-pujejo, za novce švabam ali Turcim proda-vajo pero. Vlada je to drhal uže lani iz Srbije zapodila, ali poslej so se vstanovili po levej obali Save in Donave, kjer jih ma-žarska vlada v nesramnih lažeh še podpira. — No — drugače ve ceniti žrtovanje, vojevanje proti sovražniku, proti ojstrej zimi, snegu in ledu po divjih arnavtskih planinah oni, kteri je s tem bratovskim narodom vse te muke in trpenja bratovski delil, drugače bo zgodovina sodila, saj njej nič zakritega ne ostane.
Srbija z veseljem pozdravi zaželjeni mir, ako do tega pride, ona pa tudi tako isto z veseljem pozdravi grmenje prvega topa na kosovskem polji. Vtihnol je strašni orkan na balkanskem poluostrovu; grmenje toliko sto topov in ogromno število druzega smrtnonosnega orožja, ktero je od jadranskega pa do črnega morja in dalje po zelenih kavkaskih planinah trepet in strah prosipalo — vmirilo se je. — Ne sliši se več bojne trombe glas, niti se zemlja treae pod divljimi hordami čerkeza, zrušene so pekljene verige, ktere so nam sto in sto let kosti žulile, razbite so krvopije, ktere so nam srečo in blagor sisale, uklanja se poganski mesec zlatemu križu, na starih srbskih gradovih južno slovanski prapori vihrajo — ali — grob slavnog cara Lazara jošte v naših rukah nije.
Janko.
V Ljubljani dne 6. junija.
Sijajen je bil sprevod vrlega slovenskega skladatelja Antona Ilajdriha, vdele-žilo sc je ogromno število gospode vseh stanov, kar priča, da je bil ranjki čislana osoba. Pevci so mu pred hišo zapeli, da je m arsikteremu igrala solza po licu, ko se je začel sprevod premikati od hiše. Kakva je bila z venci pokrita, pred njo sta nesla dva pogrebca dva jako lepa s trobojnimi trakovi opisana venca, ktera so poslali enega tržaška čitalnica in druzega tržaški Slovenci. Poprej sta visela tržaška venca v sobi na vsakem kraji odra na steni, kar je prav lepo pristovalo.
Po duhovnih opravilih so zapeli pevci nagrobnico, prijatelji metali prgišče prsti na rakvo. Tužnim srcem smo zapustili go-
milo, ▼ kterej počiva slovenski ženij domačih skladb. Bodi mu zemljica lahka!
('eatV.ee.
----
Kritični politični pregled.
Državni zbor je odložen na negotov čas ,* imel je britko i neslavno nalogo, ker je nam povišal zopet davke i potrdil z Ogri nagodbo, katera nam je škodljiva v deuar-stvenih zadevah sploh, v trgovini in obrtniji posebe. Mejnarodna vez mej Avstrijo in Ogersko visi le še na tanjkej niti, ter je nam Damoklev meč, nit, na katerej visi, mora se prej ali slej pretrgati. Zabadava so se upirali slovanski poslanci zoper nova bremena, nove nadloge, nove nevarnosti; njihov glas je bil glas vpijočega v puščavi; da so jih ustavaši z nesrečnimi Poljaki vred preglasili, tega nijso oni krivi; delali so pošteno, hvala jim za trud i poštenje!
čuje se, da naše ministerstvo hoče odstopiti ; mi se temu ne čudimo, ker zreli sad mora pasti. Ko je stopilo to ministerstvo na krmilo, takrat je bila državna ladija še na planem morji; če tudi so jo viharji močno zibali, vendar je bil še čas, iskati varne luke, danes pa tičimo mej škrbinami, izmej katerih nas le Bog more oteti.
Znano je uže povsod, da se po več krajih nekoliko vojske kliče pod orožje, a ne vsa vojska. Iz tega se ne more še sklepati, da bode res vojna ; le minister Andraši misli s tem pritiskati v berolinskem kongresu na zastopnike druži h vlad, da bi njegova beseda več veljala; ali pa porabiti vojsko, ako mu kongres da kako naročilo, da ga izvrši. Mi imamo sedaj malo upanja, da Andraši doseže svoje namene; ko je palo Plevno, takrat je bil čas zasesti Bosno i Hercegovino, zdaj pa utegne uže prepozno biti.
V Berolinu so se sešli velicih držav ministri zunanjih zadev z mnogim spremstvom v sijalnej, dracenej obleki — ubogo ljudstvo je s krpami zadovoljno — da rešijo orijentalno prašanje. časopisi na dolgo i široko pripovedujejo, kake hlače so imeli, kako so se pozdravljali, kako so jeli i pili, a o tem, koliko so uže storili za mir, za občno blagostanje, o tem je trd molk. Prodirajo sicer nekatere vesti iz zaprtih skrivnih sej, o katerih se pa ne more še reci, ali so resnične, ali ne; tako pravijo zadnje novice, da Avstrija zahteva zase preveč, i da večina vlad odbija Andraševe zahteve. Če je to res, potem Addrašu kongres, kateri je on prvi zahteval, kisel sad obrodi. Govorica gre, da Avstrija oponira najbolj Rusiji ter hoče, da ruska vojska ne sme posesti bulgarskih trdnjav, da Črnagora ne sme dobiti nobene primorske luKe i sploh dela take nasvete, kateri se ne ujemajo z ne-od visnoetjo i svobodo krščanskih dežel. Mi ne vemo, je li to resnica, ali ne, zelo neverjetno vendar nij, ker so na Turškem slovanska ljudstva, Madžarom tako pristudna in oskutna, da bi jih najrajši popolnem uničili. Ali kar Madžari Slovanom tako žele,
to se najprej spolni nad njimi; oni sejo drakonove zobe, naj se tedaj ne čudijo, ko pride čas, da iz te setve požene sad, ter pogubi tiste, ki so ga sejali, kajti, še stari Bog plačuje i kaznuje.
Turki so 15. t. m. zopet napali Črnogorce, ali ti so jih odgnali i mnogo ujeli. --
Domače stvari. Telegram „EDINOSTI".
* S Proseča 20. junija. Gospod Vojvoda Wiirttemberg počasti proseško veselico ▼ nedeljo z vso B. kunovo godbo.
Odbor.
Poročilo
političnega društva „Edinostu obravnav v X VIII. občnem, zboru v Škcdnji 5, maja 18 78, (Dalj«).
G. Nabergoj odda predsedništvo g, Dolencu, govori o tej zadevi in mu je oboje prav, vendar pravi, da, ko bodo Primorci društveni udje, mora biti tudi vsem enaka pravica, on pravi, da ne stavi sicer nobenega predloga, podpira vsacega. Kar je pa g. Purič omenil, da se je bati, da ne bi kateri okraj sebično volil, zato treba ozir na vse jemati.
G. Dolinar: Mnogo smo uže razpravljali o tem, mislim, da jo prav spreten predlog g. Dolenca, kteri edini je pravilen in primeren društvu, saj odbor gotovo ne sprejme nobenega v društvo, kteri ni dober Avstrijec, Lahoni nemajo vstopa pri nas, in naši narodnjaki ne bodo nikdar iskali posebnosti, toraj nam je zagotovljena dobra volitev, saj gre za narod, a ne za druge namere, še enkrat priporočam, naj se sprejme ta predlog.
G. Dolenec, ko poročevalec, predlaga konec debate in ima zadnjo besedo. Pojasne vse razloge, vseč so mu razna raenjen-ja in razlogi. Da se prvosednik voli v občnem zboru, to je častno in koristno. Temeljit je nasvet g. Dolinarja, naj bo društveno središče in letni redni občni zbor v Trstu, ker to pripomore še bolj, da mora predsednik stanovati v Trstu ali v okolici, pa tudi polovica odbornikov.
G. Nabergoj; Ker je konec debate, in ker je bilo rečeno, da se §. 7. tako pre« drugaci, da mora biti redni občni zbor v Trstu, ter predsednik in polovica odbornikov mora stanovati v Trstu ali v okolici, moram ta predlog, kakor tudi onega gg. Puriča in Sancina na glasovanje dati.
Gg. Purič in Sancin se vjemata s predlogom g. Dolenca in vzameta svoje predloga nazaj.
Pri glasovanji je bil predlog g. Dolenca soglasno sprejet.
IV. točka posamezni nasveti in predlogi gg. udov.
G. Sancin : Nisem se namenil staviti predloga, ali opozarjam si. zbor na stvar v glavni mesnici, ktera je zaradi vžitnine ali daca važna, ne le okoličanom, temuč tudi meščanom; potem prebere pismeno memorijo.
G. Nadlišek, podpira g. Sancinovo izjavo, ter izreče, da bi se izročilo to odboru, kteri bi stvar v pretres vzel in povabil g.
Sancina k temu delu. (Dalje prihodnjič). --
* Križ čez usta. Naši čitatelji nam ne vzemo za zlo, da jim v mobilizaciji nič ne moremo pisati, ker nam je to z dekretom policija prepovedala. Zapoved je sveta in treba se je po njej vesti.
9 Nova krasna železniška kolnica.
19. t. m. se je z veliko slovesnostjo odprla nova krasna železniška kolnica v Trstu. Spomina vredno je pri tem, da so prvi vozovi prišli vanjo iz Laškega, i tudi na Laško odpravili se prvi. Mislimo, da je Trst danes še na Avstrijskem, i gnjusi se nam, da nas skoraj vsaka posebna slovesnost tako očito spominja prevelikega prijateljstva do sosednje države. — Tudi vsi napisu so laški na prvem mestu, da slovenskih nikder i nikodar nij, to je samo ob sebi razumljivo. — Slovenci so le takrat jemljo v po-štev, kadar se svojo krvijo pribojujejo zmage.
" Edinost, politično društvo, je pravila tako prenaredila, da bode zbore po vsem Primorskem imela, to je od Lošina pa do Koroške meje. Teško delo, ali strašiti se ga ne smemo. Pravila je vlada uže potrdila in kakor se čuje, bode 19. občni zbor v sosednji Istriji v Dolini.
Društvo izda poziv na vse kraje Primorskega ter povabi vse odlične može, naj stopijo v društvo i naznanijo odboru težnje in želje. Društvo se bo nevstrašljivo potezalo za narodne pravice, ter bode zlasti ob času volitev vso pozornost na to obračalo, da se ne bode narodnim volilcem pravica kratila; vrejalo bode volilno agitacijo, izdavalo plakate in pozive, nasvetovalo dobre, zanesljive kandidate, ter pospešavalo narodno omiko in napredek. Zatoraj, slovenski Primorci! svetujemo, naj v vsakem kraji vsak, kedor je kolikor kaj zaveden, uže zdaj dela na to, da se zbira tvarina želj in potreb in naznani nemudoma društvenemu odboru ali tajniku, uredniku našega lista.
Naši sovražniki delajo s podvojeno močjo, mi ne smemo zaostati, s ze d i njeno močjo dosežemo sčasoma vse; zapomnimo si vsi, da je v edinosti moč, toraj krepko naprej !
" Užitnimi meseca aprila za Trst je znašala 16,923 gld. Vse to je magistrat po-tegnol.
° Vabilo na besedo, ktero napravi „Bralno društvo" v Prošeku jutri 23. junija pod milim nebom pri g. Gorjupu. Spored je zanimiv : Deklamacije in petje, igra: Dob iz Kranja in tombola. Po besedi pa bo jako zanimiva zabava pri g. Nabergoju. Vstopnina k besedi 20 kr., začetek ob 5 uri popo-ludne. Ker je ta dan tudi procesija v Pro-. seku, nadejati se je prav obilo gostov iz
* V morje je skočila pri sv. Andreju neka uboga žena zaradi velikega siromaštva ; nek dacar je izvlekel se živo ter jo odpeljal v bolnico.
9 Zblaznel je vojak, kterega je peljal korporal v bolnico, po potu mu je ušel, da so ga kraj morja jedva šo ujeli, da ni skočil v vodo.
— Zblaznel je nek mornarski kapitan na ulici, začel je metati obleko raz sebe, straže so ga odpeljale v blaznico.
° ( udna oblast, v Stnrem mestu zapazi patrola, da hoče mož svojo ženo skoz okno vreči, stražniki to zabrruiijo ker so po stopnicah v hišo prišli, a mož je rekel: Jaz plačujem stanovanje iti v svojem stanovanji smem počenjati, kar mi je drago; zaprli so potem grozoviteža.
" Pazite žepov! Žepni tatovi se vedno bolj množe, kjer je le malo gnječe, uže segajo po žepih onim, ki ne pazijo, ter zmi-kaj o, kar pod roko pride, uro ali denar.

Razne stvari.
" Hajdrihova zapuščina; narodni zaklad je gotovo zapuščina umetnikov, na ktero bi se moralo bolj paziti in skrbeti. Koliko se je našemu narodu pozgubilo pesmic in spisov, koliko umetnih del je prišlo v tuje roke ter se prilastuje tujim narodom! Naš narod ima vsakovrstne umetnike v slikarstvu, podobarstvu, pesništvu, v skladki, kakor, je bil zadnja zrtva smrtne kose gosp. Anton Hajdrih. Njegove skladbe so po sodbi strokovnjakov izvrstne in lepe, toraj se morajo ohraniti narodu. Da bo pa stvar vspešna in da bode vsa muzikaiična zapuščina vrejena, za to je poverila V. Koso-velja, tehnika in pevovodja Slovenije na Dunaji, gospica sestra rajnega. Ona mu vse spise odda, ki na svetlo izido v nekterih zvezkih. Prosimo vse čestite gospode, kteri so z rajnkim v dotiki bili, in imajo njegova dela, naj jih blagovolijo našemu uredništvu v Trst poslati. To nam je g. Ko-sovclj priporočil in prošnjo izrekel, naj bi tudi drugi časniki to priobčili.
" Ciklon na Kit^skeiu, to je strašanski vrtinec, ki ruje s korenino največja drevesa, vuičil je konec aprila, v malo minutah v Kantonu 2000 hiš. Poginolo je pri tej priliki nad 9000 ljudi in na tisoče ladij se je potopilo. Pri zidanem mostu je razrušil zgornji del, da si je bil ves iz vezanega kamenja. Nastal je ogenj in vničil v hipu 200 hiš.
" Debeli ljudje na razstavi v Parizu. Mej raznovrstnimi rečmi na razstavi v Parizu bodo tudi najdebeleji ljudje. Nek Anglež je spisal darila najdebelejim in sicer dobi najdebeleji 1000 gld. oni, ki naj več sne, tudi 1000 gld. Naj bi Angleži razpisali darila najbolj mršavim v Indiji, kjer jih je nad milijon za lakoto moralo umreti zato, ker jim vlada z ogromnim svojim bogastvom
ni hotela pomagati ; tukaj naj se naši nem-čurji in Madžari izgledujejo.
Domača umetnija.
Umetnike drugi narodi bolj cenijo in spoštujejo, nego je to pri nas. Nemci o tem pišejo polna predala v svojih listih, pri nas se malo kedaj kaj malega opomni, k većemu se naznani : ta in ta slika je na ogled razpostavljena. Najpotrebniša stvar je pri umetniji kritika, a te pri nas manjka. Zvon je prvi slovenski list, kteri ilustracije prinaša, ker ne moremo še imeti velikih ilustriranih listov, kakor jih imajo drugi narodi, ali narejen je s Zvonovimi slikami velik korak v napredek.
Podobe „liaja" Oroslava Subica mora vsak strokovnjak za izvrstne hvaliti, svitlo-ba in senca ste v lepem razmerji, obrazi južnih Slovanov popolnem zadeti, črte v izrazih, kakor žalost, pogumnost, srd, osveta in ubrana postavnost, v pravej obvidnosti.
Te podobe so v čast mlademu gosp. umetniku in malemu slovenskemu narodu. Z narodnim gibanjem raste tudi narodna umetnija in g. O. Subic slika narodno zgodovino v soglasji z napredkom, za kar mu bodo narod in zarod hvaležen.
F. . . k.
Književnost.
Galeb se imenuje list, kteri je začel v Bakru izhajati dvakrat na mesec, velja za vse leto 3 gld. 50 kr.
Epoche se imenuje nemški dnevnik, kteri je začel v Pragu izhajati, pisan je dobro.
V spomin Antona Hajdriha.
Nad Tvojo gomilo toči solze slovenska vila, omolknola je lira in prestal je mili glas srebernih strun. Tvoja druga domovina je bila na jadranskih obalih, šumenje sinje Adrije je blažilo dar umetnije in skladb, visoki Kras Ti je navduševal umetniško srce in Ilrcegovska „Orli rojeni na skali studeni donela je po društvih. Pozabil nisi za narod zasluženih mož, Lavriča si oslavil z izvrstno kantato, ustvaril si na tržaškem primorji pevsko vzajemnost, oživil pevski duh, po-
ložil splošni temelj narodnemu petju. Povsod spoštovan, mej učitelji brat, pevcem oče, domovini krepek delalec in umetnik, zapustil si veliko prezgodaj nas.
Jadransko morje bo še dalje bnčalo, žrjavi proti jugu jaderno letali, Hrcegovci se bodo rodili še dalje ko orli krepki, lu-nica mila bo sijala na Tvojo gomilo. In Tvoje ime bodo tržaški Primorci hranili rod za rodom; spomina dovolj si zapustil v dru-gej Svojej domovini, rojstni kraj Ti ni bil hvaleže n in ni pripoznal Tvojih zaslug. Počivaj v miru ! Tvoj duh bode navdajal naše pevce in ime Tvoje bode čislano mej našimi potomci, ko bo primorski Slovenec krep-keji ob obalih slovanske Adrije stražil domovino.
Zvesti prijatelji.
Zali valu.
Za obilo dokazov blagega sočutja, vsled smrti nam nepozabljivega gospoda
Antona Hajdriha, izrekamo vsem tržaškim Slovencem in čitalnici za skazano čast, da so poslali dva krasna venca na rakvo svojega nepozabljivega pevovodja, najprisrčnišo zahvalo.
V Ljubljani 7. julija 1878.
Žalujoča rodovina.
Pozor viličarji!
Kedor trto žveplja pridno, Vina bo imel obilno.
Podpisani se je letos z najboljšim rimskim žveplom preskrbel, siciljanskega nemam. Prodaja se v vrečah po 50 kil. in tudi na drobno po primerno nizki ceni. Okoličani in Kra-ševci, sezite po njem, doboste ga v Bazovici pri poštarju
Urbančiču.
Naznanilo preseljitve.
Vljudno naznanjamo P. T. občinstvu, da se je prenesla naša zaloga
galanterijskega blaga
v isto ulico sv. Nikola pri tleh v novo šolsko poslopje.
Adami in Frennez.
Lastnik, i z date Ij in odgovorni urednik: Ivan Dollnar.
Tisk avstrijskega Llojda.