__    2    ._
Gospodarstvo.
Solnčnic a.
Solnčnica  je   v   naših   krajih   že   dolgo ; udomačena.   Prvotna   domovina ji je,   kakor j krompirju, Amerika.  Dobili smo jo semkaj iz province Peru. Pri nas se seje večinoma med krompirjem   ali   koruzo   in pa ob robu njiv. j
Pred vojno je njeno seme služilo večinoma M   krmljenje   perutnine in svinj. Med in po vojni   pa   se   je   že   pridelovala    v   večjem obsegu z» izdelovanje olja, ki sicer ne dosega j okusnosti   bučnega   ali   mu je precej slično. . Nekateri   trdijo   celo,   da   je   to oljše boljše, ; kakor bučno. Pa to je stvar okusa in navade. • Sigurno se   ga porabi veliko pod firmo bučnega olja, ker ga večje oljarne spretno zme- ; šanega s slednjim spravijo v splošen konzum. ! V južni Rusiji, na Ogerskem in v pokrajinah ob spodnji Donavi se pridelujejo solnčnice v ! velikem   obsegu   po večini za izdelavo jedil- j nega   olja.   Ruski   vjetniki   ao   pravili, da v i njihovi   domovini   ljudstvo   rado   vživa   tudi j jedrčje solnčnic.
Solnčnica zahteva isto podnebje kakor ' mak ; glede zemlje je pa že manj zbirčna. ' Raste na vsaki zemlji, če jo le dovolj gnojna ; i vendar ni njen donos na plitvih zemljah isti, \ kakor na globokih, kjer razvije cvete velikega j obsega posebno, ako se jo seje v večjem raz- J dalju med druge sadeže, bodisi med krompir i ali koruze, kjer ima prostora dovolj za raz- j vitek. Če se jo pa seje samo za se, ostanejo j cveti bolj mali. V tem slučaju naj bodo vrste ] eden meter narazen, rastline v vrstah pa pol ; matra ena od druge, da se lahko povoljno j razvijajo.
Ker solnčnici slana škodi, se soj tedaj, I ko se ni več bati mraza.                                     i
Na 1 ha   se rabi 10 do 12 kg   semena, j Na   vsakem   prostoru se naj pusti samo eno steblo.   Vsakemu   steblu je pustiti le 3 do 4 cvete,    postranske    poganue    pa  je  obirati, da  se   cvetje, oziroma seme lepšo razvija in ložje dozori. Ti poganjki so dobrodošla piča j za   svinje.   Ostale   liste   obirati v času rasti, j kakor to delajo po nekod, pa ni dobro, kajti ) to gre vse na račun semena.
Kakor   mak,   je   tudi   solnčnice dvakrat j okapati in   enkrat osipati. če so med krompirjem ali koruzo,  se to delo opravi ob enem z onim pri teh sadežih.
Nekdaj   v   oktobru je seme zrelo. Tedaj j je semenjače porezati in postaviti ali razvesiti j na primernem zračnem prostoru, da se dobro posuše. Potem se seme zruši z roko ali iztepe s palico.
Na   ha   ga  lahko   priraste okoli 7 do 9 meterskih stotov semena.
Zo   prihodnjo   setev  je  izbrati največje in najtežje glave z najpopolnejšim semenom.
Solnčnic  je   več   vrst,   ki se razlikujejo po barvi semena, ki je ali bela, siva, temno-
I rujava   ali   črna.   Neke   vrste   nastavijo   več j | majhnih,   druge   zopet   samo  en  veliki cvet. ]
Seme   vsebuje 25 do 50 odstotkov   olja. ! Za izdelavo   olja je  preje jedrčje izluščiti iz j luskin. Če je suho seme, se to delo z lahkoto opravi   na   žrmljah.   To so navadni, domači mlini na roko.
Pred no pride v oljarno, je izluščeno jedrčje dobro posušiti. Ostanek pri izdelavi olja, takozvane perge ali tropine so izdatno krmilo za živino in  svinje.
Solnčnicam šKodujo neka vrste rje ; obje- j da jih ena vrsta gosenic sovk; pa tudi razni S tički jim pridejo v goste.                                    i
Za krmljenje ptičic po zimi je seme solnč- { nic posebno pripravno.                                        j
Kakor makovo cvetje, krasijo tudi solnč- j niče našo poljane ; sicer ne tako lepo, pa za j to dalje časa.                            Jos. Zupane.