PRI SLOVENSKI MATICI Ena takih knjig je gotovo Slovenska ZA 1991. LETO glasba v evropskem prostoru dr. Drago- tina Cvetka. Zahtevna in obsežna tema Letošnja bera pri Slovenski matici je zahteva zelo širok razgled tako po doma-povsem slovenska - od znanstvenih in či glasbeni umetnosti kot po tujem doga-strokovnih del pa do leposlovja. Najsi janju, kamor je vpeta slovenska glasba, gre za zelo različna področja, morda tudi Dragotin Cvetko je bil bolj kot kdo poza različno težo tega, kar so posamezni klican, da uresniči celovito razmišljen avtorji prispevali po aktualnosti in dose- prikaz o slovenski glasbi v evropskem ženosti, nobeno od del, ki so izšla ni take prostoru. Najsi je slovenska glasba še narave, da bi bilo potrebno vljudnostno tako skromna, vendar je vredna spošto-ovinkariti, prej obratno. Slovenska mati- vanja in je del tega, kar se je dogajalo ca je ostala tudi v tem zvesta, da skrbi za v glasbenem prostoru Evrope. Avtor je natis knjig z različnih področij,.še pose- upošteval ob znanih virih tudi novejša bej povezanih s slovenskim prostorom in odkritja, dopolnitve. Vsebinsko je poraz-časom. V tej, recimo kar tradicionalni delil dognanja v kronološkem zaporedju, usmeritvi v dobrem pomenu, pa tako začenši z glasbeno situacijo v srednjem prej kot sedaj izstopajo posamezna dela veku, nadaljeval je s 16. stoletjem, nato posebnega pomena. s stilnimi spremembami in novim raz- 985 986 IgorGedrih merjem. Vzpon baroka 17. in do srede 18. stoletja vključuje tudi Academio Philharmonicorum. Pri poglavju o razvojnih dilemah govori o situaciji cerkvene glasbe in o gledališkem predstavljanju. Stilni prelomi podajajo nove razvojne vidike in ponazarjajo glasbeno reprodukcijo v času klasicizma. S stilnimi spremembami klasicizem ni zamrl, reprodukcija je živela dalje, vstopila pa je romantična glasba. Klice narodne orientacije so se kazale v preprostih pesmih, v preprosti glasbeni izpeljavi, po razvojnih prenovah sledi razvidni romantizem. Tedanje čitalnice z besedo so odprle glasbene sveže možnosti, tudi Dramatično društvo je omogočilo glasbene predstave, ustanovitev Glasbene matice (1872) pa je začrtala še drugačne glasbene možnosti. Avtor ugotavlja, da je cecilijanstvo težilo k reformi cerkvene glasbe, sovpada pa z na-rodnoprebudnimi težnjami tudi v glasbi, kar ni bilo prikladno, saj je »cecilijanstvo sredstvo, ki je agresivnemu nemštvu koristilo, večalo je njegov pritisk na prebujajoči se slovenski nacionalizem« - ugotavlja avtor. Romantizem v skladateljski praksi razodeva bolj bogata prizadevanja, kot jih sicer poznamo iz tedanje glasbene težnje in realizacije. Kot bi ustvarjalni mladi rod hotel nadomestiti, kar je bilo prej v domači glasbi zamujeno. Ob koncu 19. stoletja začne izhajati prva, posvetni glasbi namenjena revija, Glasbena zora. Na stilne premike v 80. in 90. letih ter v prvem desetletju 20. stoletja je treba gledati enako v poustvarjanju in ustvarjanju na pevskem in orkestralnem področju. Avtor ugotavlja, da »se slovenski in nemški koncertni sporedi« stilno med seboj niso razlikovali, ne v načelu ne v praksi. Odnosi med slovenskimi in nemškimi glasbenimi krogi pa so postali napeti. Pozneje se z glasilom Novi akordi odpirajo kritične razmere do glasbenih del in hkrati znamenja za potrebo po preosnovi oblikovalne prakse. Tako je vstopal nov rod slovenskih glasbenikov. Po prvi vojni se kaže slovenska glasba sila različno, posebno v dvajsetih letih. Vstop v moderno pa je pomenil tudi uveljavitev mnogo bolj prodorne glasbene miselnosti in glasbenih ustvarjalnih dosežkov. Z najvidnejšimi glasbenimi deli so posamezniki dosegli evropsko raven. Dragotin Cvetko je segel do povojne generacije, navajaje nove razvojne pogoje in ustvarjalno situacijo ter posamezne predstavnike. Za zaključni del je avtor osvetlil razvojna razmerja v času in prostoru, strnil je vse bistvene ugotovitve. Povzetek v angleščini v prevodu An-ne Čeh je potreben že zavoljo tujih m lzi-kologov. Andreja Mejač pa je poskrt ;la za lepo knjižno opremo. * V zbirki Slovenska filozofska misel je kot peta knjiga izšla Tragična etika svetosti Tineta Hribarja. K temu je treba dodati podnaslov Sofoklova Antigona v evropski in slovenski zavesti. Gre za eno tistih razprav, ki vključuje etično, filozofsko in literarno v specifični luči in povezavi. Tine Hribar izhaja iz prepričanja, da je temeljna sestavina evropske zavesti krščanstvo, na nastanek krščanstva pa sta vplivala judovska reliogiozna in starogrška filozofska misel. To pa so mu hkrati osnovne koordinate - obogatene s sodobnimi filozofi - ki se navezujejo na Antigono od Sofoklesa do Dominika Smoleta. V literarnem in miselnem območju je Tine Hribar prvenstveno izhajal iz Sofoklesa, pozneje se je posvetil Dominiku Smoletu, izpustil pa je možnosti, da bi soupošteval Antigono Jeana de Rotrouja, pozneje Jeana Anouilha in Walterja Hasencleverja. Ne gre toliko za literarno primerjavo kot za možnosti spoznanja filozofskih in etičnih temeljev, kot se kažejo pri omenjenih pisateljih. Avtor je najprej razložil, kako pojmuje posvečenost mrtvih, nato je širše podal Avtonomnost svetega in legitimnost države v soodnosu Sofokles - Hegel. Pri Razliki med božjim in svetim pa mu je osnova v relaciji Sofokles - Heidegger. Pri tragični etiki svetosti pa se sooča z Lacanom. V poglavju Antigona pri Slo- 987 Pri Slovenski matici za 1991. leto vencih je avtor širše obravnaval Dominika Smoleta. V okviru zamisli in razpravljanja očitno ne pride v poštev fragment Mirana Jarca Vaška Antigona, o čemer je pisal že Evald Koren. Interpretativno glede Smoletovega besedila pa se je scela oprl na Andreja Inkreta. Seveda pa je Hribar našel dovolj možnosti za svoje miselne ugotovitve, navedel tudi primerjave s Cankarjem ali pa z drugim dramskim delom Smoleta, pesmijo Prešerna, kolikor je to komplementarno k zamisli celotne analize in sinteze. Zakjlučno poglavje govori o estetičnem, etičnem in religioznem, kar v jedru izhaja že iz S. Kierkegaarda. Avtor da tem kategorijam svoj pogled. Opombe k celoti so kar potrebne. Oprema knjige je standarizira-na in je delo Irene Tršar. Andrej Capuder se je kot književnik zapisal v spomin zhlasti s kratkim romanom Bič in vrtavka. Sedaj je pred nami štiridelni roman Iskanje drugega, ki ga lahko kot nadaljevanje pred devetimi leti izšle Rapsodije. Pisatelj je uporabil različen aspekt, od prvoosebne pripovedi z bolj osebno barvitimi toni, pa do tretje-osebnega podajanja. Čas dogajanja je razpet med začetkom druge svetovne vojne in do povojnih časov, torej zajame težke čase osebnih in splošnih preizkušenj in dilem, kar samo po sebi omogoča določeno mero notranje napetosti, Capudru pač ne gre za zunanjo dramatiko. Že to, da je težišče dogajanja naslonil v glavnem na štiri osebe, dva moška, dve ženski, nazorsko značajsko, in miselno neistovetne, daje možnosti za »komorne« členitve življenjskih usod, odločitev, pa vsega spremljajočega, kjer je človek nemočen v sklopu ujetosti v čas in krute razmere. V takem zarisu dogajanja in premen v življenjih protagonistov pisatelj ni enosmeren, ne želi poenostavljati, prej obratno. Miselni sklop v romanu je ponekod osebno (z osebo) obarvan, izogi-baje se poenostavljanj, naj gre za slovenstvo, politiko, umetnost ali ne nazadnje za čisto človeške vezi med ljudmi, vključno z erotiko. V blagi meri se pozna vpliv modernega romana, a je sodobna naraci-ja brez fabulativnih poenostavljenih sklopov v ospredju. Iz Capudrovega romana veje humanizem, trpka zavest o človeškem trpljenju in negotovosti, tudi osebna pisateljeva drža je dovolj zaznavna. Knjigo je solidno opremila Neva de Reggi. Zgodovinar Ferdo Gestrin je ponudil razpravo Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem. Pisec se je omejil na 16. stoletje in vse bistvene pojave v preseku tedanjih gospodarskih možnosti, ko se je razvoj prevesil iz srednjeveških okvirov v novoveške. Tedaj je na površini 24.000 km2 živelo približno 800.000 ljudi. 94% prebivalstva so bili kmetje. Mesta in trgi so imeli malo prebivalcev, večji del teh je bilo tujega rodu. Slovenski prostor je bil pod vplivom severa in juga, humanistične ideje so pritekale z obeh delov, študenti so bili posredniki novih idej, mnogo jih je študiralo na tujem, mnogi so dosegli visoka univerzitetna mesta. Reformacija na Slovenskem je naredila temeljni premik k pismenosti, razvila zavest o potrebi šol. Gospodarsko, kot tudi drugo, je bilo tedaj naravnano sorodno kot drugod v srednji Evropi. V 16. stoletju je na Slovenskem poleg kmečkega gospodarstva pričelo uspevati rudarstvo, manufakturne delavnice, pa seveda večji obtok trgovine, rokodelstvo je dobilo pomembno mesto v mestnih središčih. Tranzit se je povečal. Denarno gospodarstvo dobi novo osnovo. V takih prepletanjih je slovenska dežela mnogo bolj povezana z Zahodom kakor pa v Vzhodom. Na koncu razprave najdemo povzetek v nemščini, prevedla je Marjeta Pretnar - Čop. Za italijanski prevod pa je poskrbel Tulio Vianello. Skladno knjižno opremo je naredila Andreja Mejač. Prav pa bi bilo, ko bi v vseh takih primerih, kjer gre za delno ali polno uporabo grafike, iluminacije ipd., navedli, kdo je 988 IgorGedrih avtor in kaj delo predstavlja; s tem lepa avtor sistematično zbral, preučil in dog-knjižna oprema ne bi ničesar izgubila. nal. Kritično je analiziral dosedanje vire ter metodično razporedil snov in na taki osnovi obdelal posamezna področja. Vse od obrambnih redov, fevdalne vojske, Tudi Vaško Simoniti s svojim strokovnim kmečke obrambe, najemnikov, taborov delom seže v 16. stoletje, seveda na dru- itd. Podal je tudi položaj Hrvaške in go območje zgodovine. Podobno kot F. vlogo slovenskih dežel. Razpravo dopol-Gestrin je tudi V. Simoniti podal izvirno njujejo skice zemljevidov, statistične ta-delo, kakršnega še nismo imeli. Simoniti- bele, dokumenti, grafike. Podana je lite-jeva Vojaška organizacija na Slovenskem ratura uporabljenih virov, na koncu pa v 16. stoletju ima sicer predhodne pre- povzetek v nemščini. Prevedel ga je Niko učevalce, posebej v zvezi s turškimi vpadi Hudelja. Knjigo je opremil Miljenko in organizacijo obrambe. Sedaj imamo Licul. kar se da kompletno podobo tega, kar je Igor Gedrih