Po*tn'na oiafan« v cetovini Leto LVK. V UubMpni, v sredo, dne 6 februarja 1929	Št. 31
St.2 Ofn
Naročnina
Dnevna izdaja
za državo SHS
meset.no 23 Din polletno 130 Din celoletno 310 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nede.jska nda|a ceiole no v Jugo-slavlll 1Z0 Din, za Inozemstvo 140 d

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov ■ sio.p. pein-visia mali oglasi polSO intO.veCtl oglasi nad 43 mm v Sine po Din Z-ou. velllcl po 3 .n 4 Din, v uredn ikcmdelu vršilca no iu Dir o Pr wcern o naro- iu .-.spust
Iz.de oo 4 ztunai
razen pondeliKO in drtevo do orožniku
Ureanli tvo /e v Kopitar) c v t ulici št. 6111 Rokopisi ae ne vračalo, neirankirana platna se ne sprcfctnafo Uredništva telefon it. 20HO. apravnlttua »t. 2329
Boj proti poroti
Avstrijski ministrski svet je naročil ju-stičnemu ministru dr. Slami, da izdela zakonski načrt, po katerem naj se porota odpravi, na njeno mesto pa po nemškem ozoru postavijo velika prisedniška sodišča, obstoječa iz treh poklicnih sodnikov in šestih laičnih pri-sednikov. Ta nova sodišča naj bi ne sodila le o vprašanju krivde, temveč bi tudi določala višino kazni. Korak avstrijske vlade je vzbudil v vsej javnosti največji odmev in kakor ču-jemo, so tudi pri nas predlagali že nekateri sodniki v Belgrad, da se porota odpravi.
Priznati je treba, da morejo nasprotniki porote navesti precej tehtnih vzrokov za njeno odpravo, ker so bili večkrat pravdoreki porotnikov takšni, da so vzbudili opravičen odpor. Baš pred kratkim je oprostiev Pdffla, ki je usmrtil žurnalista Wolfa, razburila javnost in bila tudi povod za sklep avstrijske vlade. Siičnih presenetljivih pravdorekov je bilo še več in tudi naša javnost se je včasih čudila, da je porota koga oprostila, ko je bila njegova krivda skoraj dokazana. Ali ti negativni dokazi proti poroti ne zadostujejo, kajti vsi vemo, da so tudi že redna sodišča zagrešila dosti justičnih umorov in vendar vsi ti justični umori ne morejo biti noben argument za odpravo rednih sodišč. Je pač tako, da niso vsi slučaji enako jasni in zato bodo zmotne sodbe vedno mogoče in jih ne morejo preprečiti niti porote, a tudi ne redna sodišča. Vendar pa je v tem velika razlika, ki silno govori v prilog porote. Ljudski sodniki ne bodo skoraj nikdar obsodili koga na smrt, če ni slučaj skoraj čisto pojasnjen, ker je znano, da ljudski sodniki raje obtoženca oproste, kakor pa da bi si ob težili vest z obsodbo nedolžnega. »Kaj pa, če je obtožcnec nedolžen«, to vprašanje je pri po-.rotniku vedno odločilno. Ne igra pa te vloge pri poklicnem sodniku, ker so zanj indicije vse bolj veljavne, ko pa za porotnika. Vsekakor pa je boljše in pravičnejše, če je krivec j oproščen, kakor pa, če je nedolžni obsojen.
Ali porote imajo še drugo veliko prednost. Sodba porotnega sodišča je ljudska sodba, ki silno utrjuje avtoriteto rednih sodiič. Če v ne čisto jasnih slučajih izreče porota vsaj krivdorek, potem ta drži in vsaka debata je izključena. Nobenega očitka ne more biti na naslov sodišča, ker sodbo je izreklo ljudstvo samo po svojih zastopnikih.
Posebno važno je to pri političnih de-liktih in zaradi tega je tudi v prvi vrsti prišlo do porote. Takšne delikte sodi sodnik, ki mora upoštevati le suhe paragrafe, naravno čisto drugače, ko pa zastopnik ljudstva. Ta bo uva-ževal tudi motive obtoženca, ta bo upošteval tudi njegov namen, dočim bo poklicni sodnik sodil le po suhem paragrafu. Porota za politične sodnike je zato nekakšno jamstvo, da ne bo vpliv oblasti v političnih procesih premočan in v tem je tudi njegov veliki pomen.
S težkimi boji je bila porota priborjena in ko je bila pred dobrimi šestdesetimi leti uveljavljena, je veljalo to kot ena največjih ustavnih pridobitev državljana. Tudi na ta pomen porote se ne sme pozabiti, ker lahko je že pridobljene pravice izpustiti, težko pa izgubljene zopet dobiti nazaj.
V teku svojega obstoja pa je seveda tudi porota pokazala svoje hibe. Od teh je gotovo največja ta, da se inteligenčni sloji vedno bolj odtegujejo porotniški dolžnosti, vsled česar tudi stalno pada nivo porotnikov. Večinoma obstojajo danes porote samo iz ljudi, ki so v svojem poklicu možje na mestu in ki so tudi kot ljudje vsega spoštovanja vredni, ki pa žal nimajo posebnega znanja o zakonih, vsled česar tudi ne morejo prav soditi. Izkušnja pa uči, da zadostuje, Če je le eden od dvanajstih porotnikov poznavalec zakonov in potem se ni bati, da bi bila sodba porotnikov čudna in nerazumljiva.
Iz tega pa sledi, da je treba poroto reformirati, ne pa jo odpraviti. Inteligenčni sloji se ne smejo več odtegovati porotniški službi in vrste porotnikov treba osvežiti, da ne bo samo en sloj opravljal porotniške dolžnosti. Enako je napačno, da sodijo delikte, ki jih razume le mestni človek, porotniki z dežele in obratno. Skratka, poroto treba reformirati in potem nc bo razočaranj.
Prisedniška sodišča so dejansko že nekaka reforma porote, samo vprašanje je, če ne gre ta reforma predaleč. Kajti politični sodnik bo imel v prisedniškem sodišču, če se bodo prisedniki jemali iz istih vrst prebivalstva kot porotnikij tako veliko moralno premoč, da bodo imeli edino in glavno besedo le sodniki, dočim bodo prisedniki le pritrjevali. To pa bi pomenilo dejansko odpravo porote
va le vKopliarlevt ut.it.O Ceh ovni račun: Lfubl/ana Stev. 10.65« In tO.349
uprava i
*a Insctale. Sata/no it. 7 563, Zagreb M. 39.011. Praga In Dtina; SI. 24.797
Reforma uprave najvažnejša naloga
Upravno vprašanje v vseh državah najaktualnejše -« Proti sistemu „bumage" — Že na sestavo
novega proračuna naj vplivajo upravne reforme
Belgrad, 5. februarja. (Tel. »Slov.«) Pri vseh velikih političnih spremembah, ki naj bi ustvarile nekaj trajnega, smo opazili, da je bila prva skrb novega režima posvečena upravi. Veliki Napoleon se ni nič manj pečal z upravo, kot z vojaško strategijo. V starem načinu uprave, s kafero je hotela pomesti revolucija, je začel Napoleon iskati nova pota. Zgodovina mu je dala za to, ko je rešil upravno plat francoske države, priimek enako velikega jurista kot stratega Podobno stremljenje smo videli tudi druged, v Italiji, Špa-■iji in Rusiji. Borbe za upravo so na dnevnem redu tudi v drugih državah. V Nemčiji nič marj kot v Avstriji, Cešl-osiovaški in Poljski. Povsod hoče biti uprava nekako zunanje ogledalo vlade, ki stoji na čelu države. Po upravi se presojajo državniški talenti in da-lekovidnost.
Vprašanje ureditve vsaj delno zad-vclji-ve uprave je v sedanji vladi najvitalnejše, čeprav ni ne' aj novega. Ne1 aj splošnih smernic smo dobili iz predsedništva vlade in posameznih ministrstev. Vsakdo si je na jasnam, da z okrožnicami, danim uradništvu, vpeljavo de-ljencra delovnega časa cd 8 do 12 in od 2 do 6, prepovedi intervencij, obiskov, kuhanja kave, še ni izražen pravi namen tca, kar bč se hotelo doseči, ker je to dru^ovrstnea potre-lia. Za to se pred odobritvijo bedočea proračuna razmišlja največ o tem. ali bi se že s prihodnjim proračunom pričelo s temeljito preosnovo državne uprave.
Zvedeli smo, da se resno de'a na upravni preosnovi. Do te-a nas niso prisilile pritožbe iz inozemstva. Tu intervencije različnih po-
slaništev, združene z grožnjami, da ne dobimo nobenega posojila, če se tujim državljanom ne bodo vpoštevale njih pravice, ker da je inozemstvo izgubilo vero v našo upravo, ampak, kar je še najznačilnejše: pritožbe so se v naši drŽavi sami tako posplošile, da so se dvignili tudi tisti kraji, kjer se prebivalstvo sploh ni brigalo za počasno delo uprave.
Posamezna ministrstva, ki proučujejo načrte o razdelitvi poslov po drugih državah, so ugotovila: da pri nas ni urejen način dela, da dela na eni in isti stvari preveč oseb, zlasti so to računi, da vrši ena kontrola nadzor nad drugo, da ni delo koncentrirano, da je delo deljeno tam, kjer bi ne smelo biti, in sicer v nižjih upravnih enetah. Vse preveč je ta!:o zvanih arhivskih, oziroma v prečanskih krajih pisarniških del in oseb. Akti se vpisujejo v silno število knjig, in sicer ne samo v centrali, ampak tudi v posameznih oddelkih. To jo sistem »bumage« (papirja), kot je vladal poprej v carski Rusiji. Za vsako stvar je treba prešnje, kot bi hoteli nezaupanje gojiti naravnost umetno. Zato je za vsairo tako malenkostno rešitev potreben kredit, ki dejanskemu ruzvoju niti najmanj ne odgovarja.
Temu sistemu so odgovarjali nekateri zakoni, o katerih se sedaj naravnost sumi, da so imeli tudi postranske namene, kot n. pr. zakon o državnem računovodstvu, ki je vsak resen polet ubijal in dajal možnost zlorabam cd strani gospodarskega sveta in uradništva. Težo vseh teh razmer pa nosi finančno ministrstvo.
Sedaj je najvažnejše vprašanje, ali bomo /, novim proračunom pričeli s temeljitimi
Na železnicah se ie stanje zboljšato
Številni stroji pokvarjeni ~ Mednarodni vlaki ne vozijo več iz Bolgarske, temveč se sestavljajo v Belgradu
Belgrad, 5. febr. (Tel. »S'ov.<) Snežni viharji in mraz, ki so zadnje dni divjali in razsajali po naši državi in ki so zlas/ti ovirali železniški promet, so danes ponehali. Na železniških progah se dela z vsemi napori, da se promet vzpostavi in redno nadaljuje. Vendar so še kljub temu nekatere proge, na katerih še ni mogoče obratovati Te proge so: Z?ječar— Paračin, Lika—Zagreb ter nekateri deli prog v južni Srbiji, zlasti okrog Prile-na.
Zanim'vo je ugotoviti, koliko je trpela železniška služba in kolika je materijalna škoda. Viharji in mraz so v območju zagrebškega ravnateljstva pokvarili 30 strojev, v ljubljanskem 5, v belgrajskem 5, v sarajevskem 6, v suboti-škem 5. Da je v območju zagrebškega ravnateljstva pokvarjeno tako veliko število strojev, je vzrok pač ta, ker mora vzdrževati pro^o Sušak—Split, ki je izpostavljena največjim vi-
harjem in zametom. Pokvarjenje strojev zelo otežkočuje čiščenje prog.
Zanimivo je nadalje, da je Bolgarija, ki je trpela prav tako radi viharjev in metežev, te dni vlrke enostavno ustavila. Med~ar-dni vlaki so se sestavljali Scle v Belgradu, ker preko Bolgarije noben vlak ni pripeljal.
Druga zapreka oziroma nevarnost pa preti od tod, če bi se slučajno vreme spremenilo. V tem slučaju bi brli naši kraji izpostavljeni velikim nevarnostim. Zato se je ukrenilo vse, kar se je dalo storiti, vendar se vsakemu slučaju ni mogoče izogniti. V sredrji Evropi je padlo toliko snega, da bi zadostovalo le par toplih dni, pa bi reke v svojih sdrugah ne mogle zadržati velikih vodnih množin. Nasipi so trdni, to-da mnogo je rek, ki so brez nasipov. Glavno vodno ravnateljstvo jc v zvezi s nodrejenimi organi in zasleduje vremenske prilike.
Kralj pride v Zagreb
Zagrebški župan dr. Srkulj je bil sprejet v avdienci od Nj. Vel. kralja. Po avdienci je izjavil dr. Srkulj zagrebškim dopisnikom to-le:
»Nj. Vel. kralj me je sprejel v avdienci, ki sem jo zaprosil kot načelnik mesta Zagreba, da poročam Nj. Vel. kralju o potrebah mesta in o \ razpoloženju prebivalstva. Nj. Vel. kralj je z zadovoljstvom vzel moje poročilo na znanje ter napovedal, da bo v doglednem času prišel za i dalj časa v Zagreb.«	i
Z Nj. Vel. kraljem je govoril dr. Srkulj ! tudi o novi upravi mesta Zagreba in je dobil prepričanje, da bo imenovanje nove ujifavc iz- | vršeno v par dneh.
•	I
in uničenje ljudske pravice, ki je za "ugled sodišč nujno potrebna.	I
S težavo je bila priborjena porota, zato ne gre, da bi bila z lahkim srccm opuščena. Temveč treba je dobro prevdariti ne samo napake porote, temveč rešiti tudi vprašanje, kaj bo mesto nje postavljeno. Jasno pa je, da redna sodišča porote ne morejo nadomestiti, prisedništva pa le v tem slučaju, če bo absolutno zasigurana premoč laikov v prisedniškem sodišču. V tem slučaju bomo dobili nekaj boljšega, v tem slučaju je mogoč napredek, v nasprotnem slučaju pa zaidemo le v reakcio-narnost, kakor jc vladala ta takrat, ko ni bilo porote in ko je bilo ljudstvo brez vsake poli-I lične pravice.	i
Kredit za izplačilo razlik železničarjem odobren
Belgrad, 5. febr. (Tel. »Slov.«) Kredit za izplačilo razlik uslužbencem v območju prometnega ministrstva je odobren. Vsem posameznim enotam so se poslale okrožnice z navodili, kako naj se krediti oziroma razlike izplačujejo.
Proti vsakemu protekeionizmu
Belgrad, 5. febr. (Tel. »Slov «) Glavno ravnateljstvo za posiredne in neposredne davke pri fiitančnem ministrstvu je izdalo na vse finančne uprave razpis, da morajo plačevanje davkoy strogo zahtevati po zakonu, ne da bi se o&rale na kakšne protekciije ali intervencije, 'ki-'so se pod prejšnjimi režimi vršile. Posebno pozornost naj se posveti tistim osebam, ki so se na protekcijo obračale, in na tiste, ki so protekcijo vršile. Zakon mora biti nasproti vsem enak.
Zadrugarji za načrt o kmetijski banki
Belgrad, 5. febr. (Tel. »Slov «) Načrt o kmetijski banki jc gotov. Kmetijski minister dr. Frangeš ga jc, ker se je mnogo bavil z zadružništvom .poslal v Zagreb in ga predložil
zagrebškim zadružnim krogom, da naj stavijo morebitne predloge. Od Glavne zadrivne zveze smo zvedeli, da sc načrt slrinja z njenimi
zahtevami..
upravnimi preosnovami. Zdi se, da! Finančni minister je izdal na vsa ministrstva okrožnico, kako naj se sestavljajo proračuni, da morajo biti najmanj za 20% nižji od prejšnjih. Večina ministrstev je preračune že končala, bodisi da jih je že sestavila in predložila, ali pa da jih že ima vsaj izdelane. Pri vsem tem se je pokazalo, da gredo nekatera ministrstva za tem, da finančno ministrstvo samo odloči, ker se njegovih navcdil o znižanju kreditov ne more držati. Ce bo finančno ministrstvo vztrajalo na svejem programu, da treba upravne stroške v preračunih znižati, potein ni dvoma, da bodo ministrstva, ki bi mislila, da brez sedanjih oddelkov ne merejo vršiti tekočih poslov, postavljena pred gotovo dejstvo.
S tem bi se pristopilo k splošnemu obravnavanju preosnove državne uprave. Izvršile bi se rcdukcijo oddelkov in oseb. Vlada pa mora, če se naj boljše vrši državna uprava, iu m to je poklica-a, izdelati nov upravni sistem. Zoper u!;inilev posameznih oddell ov so se oglasila gospodarska ministrstva, ki trr' jo, da toliko ra?a, dokler se stvari no spravijo v končni red, bo trrba oddelke šo povečati. Ti oddelki pa se bodo potem, ko se bo uprava uredila, sami v sebi stepili. 0'avni problem, pravijo, je v hPri upravi in hitrem sodstvu. To sta dva pogrja "espedars" e in kulturne po-vzdige. Tre'a je rešiti vprašanje, kaj je s kvalifikacijo strokovnega uradništva, ker so in-dustrijci ulovili, da je v naši drža\i visok odstotek strokovno izct raženca tujega osebja, domala pa sploh primanjkuj?, in kdaj se bo pri nas izvršila specializacija dela.
Pravo pojmovanje jugos'ovanstua
Zagreb, 5. fe':r. (Tel. »Slcv.«) »Obzrrc razpravlja o narodnih ednešr j h med Srbi, Hrvati in Slovenci in pravi: V začetku našega državnega živl'en'a se je z vsemi silami šlo za tem, da bi se nniyi i rezultati tisočletnega zasebnega narodne ara živlien a prečanskih, posebno pa hrvatrkih krajev. Pri tem to uničevanje ni imelo tega mmena, da bi se na razvalinah preteklcfti sestavila sintetična komponenta sestavnih delov države Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki bi po svoji vsebini bila boljša, kakrr pa je vsebina pojma hrvat-stva in slovenstva. To prizadevanja je izzvalo pri Hrvatih reakcijo. Zato je kralj izrekel dopisniku Reuterjevemu zgodovinsko važne besede, da ne namerava z novi.n stanjem uničiti posebnih narodnih individualnosti Hrvatov, Srbov in Slovencev. Te besede so zgodovinsko važne radi tega, ker se z najvišjega mesta naglaša, da bo nova driavna urelitev računala z dejstvom po.3cbno individualnosti j Hrvatov, Srbov in Slovencev, česar videvdan-ska ustava ni napravila. Nova državna ureditev bo s tem resno računala. To se vidi iz na-j daljnih kraljevih bered, da bodo Hrvati ostali Hrvati, Srfci Srli, Slovenci Slovenci, da pa bodo vsi trije ponosni Jugoslovani. Te besede nam dajejo upanje, da se bo nrva državna ureditev postavila na druge temelje, kakor jo je postavila vidovdanska ustava. Njena tendenca je bila popolnoma naspretna temu. kar je izrekel kralj. Vidovdanska ustava je namreč hotela izbrisati tisočletno individualnost hrvatskega naroda, in sicer na pclno korist velikosrbskih oziroma srbskih strank.
Jutri konec procesa zaradi An*l. irbanr.e
Belgrad, 5. febr. (Tel. :>Slov.<) Dnn*s ?e je nadaljevala obravnava v zadevi Angleške trgovinske banke.Zaslišani so bili izvedenci glede staresti črnila. Dalje je bil zast Tan Utješincvič g'ede svejega poslovanja v banki. Zanimiva je izjava, da Angle?ka trgovinska bapka sploh ni delovala z lastnim kapitalom, marveč je bil ves kapital domač. Notranji red v tej banki ni bil ta!', kot je predpisan za druge banke. Za jutri se pričakuje konec razprave in razsodba.
šibenik, 5. febr. (Tel. »Slov.«) Jutri sc tu otvori r.ovo škofijsko semenišče. Blagoslovil ga bo škof Jcronim Mileta v navzočnosti kapitlia in duhovništva. Zvečer sc bo vršila akademija, šibeniško je tretje katoliško semenišče v Dal-1 maciji.

Korupcija v policiji
Pismo iz Londona.
30. januarja 1929.
Z velikim zadovoljstvom je javnost sprejela ©fcsouuo bivaka višjega policijskega uradnika, ki Je bil obscjtn na jeco m denarno kazen radi koiupUje, ki jo je uganjal pri izvrševanju službe. Le Si»uraj tri leta se je govorilo in šepetalo o nepraviuiCBiih v policiji, ki je pred vojno bila na visoki moralni višini. Vendar pa sc na pristojnih mcsuii ni dajalo posebne važnosti ta*im giascncm o brezvesmosti uradnikov, češ, da so oni že radi samega svojega poklica izpostavljeni neprijateijskemu ogovarjanju in obrekovanju.
Kes so od časa do časa podvzeli kake ukrepe, da bi se preprečila zloraba avtoritete od saani pojedinin redarjev, ki imajo vedno pravico in mežnest, da kakega državljana, ki se je pregrešil proti zakonom, aretirajo ali tle, Bili so slučaji, da so krivci bili izpuščeni, oziroma, da so dobili pravočasno migljaj, da naj izginejo, ker so podkupili redarja, bili pa so tudi slučaji, da so nedolžni državljani bili privedeni na stražnico in da so jih obtoževali dejanj, ki jih nikdar fliso storili, ker je proti njim edin dokaz bila izpoved kakega stražnika. Oni bi se lahko izognili vseh neprijetnosti, če bi stražniku ponudili vsebino svoje mošnje.
V takih slučajih se je vodila stroga preiskava in so krivci bili kaznovani, vendar pa se v samem vrhovnem uradu policije, v tako imenovanem Scotland Vard, ni verjelo v korupcijo višjih policijskih uradnikov kakor je bil na primer nadzornik Goddard, o katerem govori danes vsa Anglija. Prihajala so proti njemu anonimna pisma, pa se vendar rti verjelo Njegova dolžnost je bila, da pazi na red v nočnih klubih, ker je sploh prepovedano točenje alkoholnih pijač po 11. uri zvečer. Nekaj takih lokalov, ki so biti pod njegovim nadzorstvom, pa je stalno kršilo zakon — to je bila javna tajnost za London. Gcddarda pa nihče ni obtožil. Zdi se, da civilni šefi policije niso bili sposobni ali pa niso mogli izvršiti objektivne preiskave proti njemu.
Ta irt slični slučaji so dali notranjemu ministru Siru \Villiamu Joynsoti Hicks-u velike skrbi irt posla. Zato se je on končno odločil in izročil vodstvo in nadzorstvo nad policijo v vojaške roke.
Čim je general Lord Byny postal šef, je bil oktobra lanskega leta Goddard odpuščen iz službe. Kmalu liato je bil pozvan na odgovor, odked in na kak način je mogel prihraniti vsoto 12.000 funtov šterlingov, ko je vendar imel samo 5 funtov tedenske plače. Celih sedem dfti je Goddard pred sodiščem objasnjeval, odkod ima- to bogastvo, ali zaman, ker je bilo včeraj dekazanp, da je on sprejemal ogromne vsote t~d--lastnikov barov, da jih ne bi ovadil radi kršitve zakonov.
To je samo eden od težjih slučajev, s katerim se mora baviti general Byny; z vojaškimi metodami, ki jih je upeljal, si je že pridobil hvaležnost in zaupanje občinstva, ki sedaj zaupa njemu, da bo upeljal vojaško disciplino povsod v policiji in da bo angleški »policeman« zopet postal oni idealni čuvar reda in zakonitosti kakor nekdaj, ko je užival radi tega svetoven sloves.	A. C.
Erdely obsojen na dosmrtno ječo
Budimpešta, 5. febr. (Tel. »Slov.«) V procesu proti Beli Erdely, proti kojemu se je vršila razprava radi umora soproge od 17. novembra 1928 do 31. januarja 1929, je bila danes izrečena razsodba, s katero je bil obtoženec obsojen v dosmrtno ječo. Obtožen je bil, da je svojo soprogo, igralko Ano Forgacs večkrat poskusil umoriti in jo končno pri Milstattskem jezeru na Koroškem zadavil in pahnil v prepad. Ker je obtoženec dejanje tajil in ni bilo direktnih prič o dejanju, je moralo sodišče soditi na podlagi indicijev. Erdely je bil obsojen tudi radi cele vrste prestopkov, ponarejanja menic in pa goljufije.
12 oseb ponesrečeni h
Varšava, 5. febt. (Tel. »Slov.«) Davi ob 7.30 je trčil D-vlak Krakov—Katovice—Poznanj pri postal Janina ob osebni vlak Ostro-vo—Katovice. Obe lokomotivi sta farbiiti, več osebnih voz se je zvrnilo po nasipu. Ranjenih Je deloma težko 12 oseb. Vzrok nesreče jc popolna zmešnjava v voznem redu radi Zamud tlakov pri tem mraza.
Boji v Afganistana
London, 5. febr. (Tel. »Slov.«) »Daily Te-legraph« poroča iz Pešavarja: Aman Ulah namerava povzdigniti Kandahar za glavno mesto Afganistana, tudi če bi zopet zavzel mesto Kabul. V pokrajini Gazni je prišlo do bojev med plemenom Gilzaj, ki so za Ali Ahmed kana, in med četami Aman Ulaha. Letala Habib Ulaha mečejo V faznih delih države med ljudstvo proklamacije S pozivom, da pošljejo v Kabul svoje odposlance. Vse trgovsko življenje v Ka-bulu je popolnoma utihnilo. Nekoliko časa so bile sicer odprte nekatere trgovine, bile pa so takoj izropane. Ruftke pilote Aman Ulaha so v Kabulu strašno mučili.
Dunajska vremenska napoved. Jasno, na gorah relativno toplo, v dolinah pa velike razlike v temperaturi, v enem ali dveh dneh nekoliko topleje.
Upor na Španskem udušen
Sanchez Guerra izgnan
Pariš, 5. febr. (Tel. >Slov.«) p0 poročilih lenciji vkrcan na torpedovko, ki j« odplula

od Španske meje se je vladi sicer posrečilo uduSIti upor, ppložaj pa je še dalje rosen. Najmanjša neprevidnost Primo de ftivere bi položaj takoj popolnoma izpremenila. Celo v polkih, ki so ostali zvesti, se graja njegova strogost. Mnogi častniki hočejo zapustiti vojaško službo. '
Madrid, 5. febr. (Tel. »Slov.«) Sanchez Guerra je bil včeraj ponoči v pristanišču v Va-
neznani smeti, — Smatra se, da bo Sanchez GuerrA izgnan v kako severnoafriško mesto ali
pa na kak otok pred Marokom.
Lcndcn, 5. febr. (Tel. »Slov..«) Angleške ageriture porcčffjo IzGndaje, d« je' naSpati* skem izbruhnila nova revolta med civilnim prebivalstvom in voj«Stvem. Po vftfrj Sjpatiljf vlada najstrožja časnikarska cenzura.
Zbližanje med Jugoslavijo m Bolgarijo
Sofija, 5. febr. (Tal »Slov.«) Kekor do-znava Vaš dopisnik iz zanesljivega diplomatskega vira, se jutri brez pridržka ukine zapora jugoslovanske meje proti Bolgariji, ki jc bila odrejena meseca oktobra 1927 po umoru jugoslovanskega generala Kovačeviča. Jugoslovanski poslanik g. Ljuba Nešič, ki s« je vče-
raj vrnil iz Belgrada v Sofijo, je ta nalog prinesel s seboj in je o tem že obvestil zunanjega ministra Burova. Burov ln jugoslovanski poslanik sta sc dogovorila, da bosta ukinjenje zapore meje jutri razglasila v Belgradu in Sofiji v enakih komunikejih. Ta ukrep omogoča, da se odnošaji med obema državama ublažijo.
Pred podpisom Litvinovega protokola
Bukarešt, 5. febr. (Tel. »Slov ■ «) Romunski poslanik Davila v Moskvi je dobil nalog, da dne 7. t. m. skupno s Poljsko podpiše Litvinov protokol h Kellogovemu paktu, ker je sovjetska vlada sprejela romunske pridržke in dala Zaželjend pojasnila. V izjavi, ki jo je zunanp minister Mironescu podal listom, označuje Mi-foftesču ta podpis kot uresničenje miru v vzhodni Evropi.
Romunske finance
Bukarešt, 5. febr. (Tel. »Slov.«) Romunski finančni minister Popovici je včeraj dospel v Bukarešt, kijer so mu splošno čestitali, da se inu je posrečilo zunanje posojilo. Popovici je izjavil, da j»e je znesek posojila od 72.5 milijonov zvišal na 76.5 milijonov dolarjev, ker se vršijo pogajanja s Češkoslovaško, da svoj delež zviša od 1 na 5 milijonov dolarjev. Popovici je zelo hvalil naklonjenost Poincareja, Brianda in francoskega finančnega ministra.
Pariš, 5. febr. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Agence economique et financielle«, bo namestnik guvernerja francoske narodne banke Rist poslan za tri leta v Romunijo kot finančni svetovalec. Londonska City je radi tega nevoljna in se boji, da bi se s tem ne povečal francoski vpliv na škodo angleškega.
Berlin, 5. febr. (Tel. »Slov.«) Zunanji odbor nemškega državnega zbora je po daljši razpravi, katere se je udeležil tudi dr Strese-mann, brez ugovora odkazal trgovinsko-poli-tičnemu odboru dogovor o poravnavi finančnih spornih vprašanj med Nemčijo in Romunijo. Nato je zbornica odobrila Kellogovo pogodbo.
Centrum za veliko koalicijo
Berlin, 5. febr. (Tel. .»Slov.«)Boj za veliko koalicijo je stopil v odločilno stanje z izjavo eentruma, s katero reklamira centrum zase pravosodno ministrstvo in ministrstvo ža zasedene kraje, sicer pa grozi, da odpokliče svojega sedanjega edinega ministra, prometnega ministra Guerarda.
Nemiri v Indiji
London, S. febr. (Tel. »Slov.«) V Bombayu in okolici so nastali nemiri in boji proti patan-cem, divjemu gorskemu plemenu ob indijsko-afganistanski meji. V bojih je bilo ubitih osem oseb, nad 50 pa je bilo ranjenih. Nemiri so se začeli radi neresničnih vesti, da so Patanci ugrabili otroke za verske žrtve. Nad 100.000 delavcev v tovarnah v Bombayu je v znak protesta zapustilo delo. Kjer se pokažejo Patanci, jih prebivalstvo napada. Položaj je zelo napet. Večina tekstilnih tovarn in tri železniške delavnice so zatvorjene. V Bombayu je pred bolniš-nicb kralja Edvarda prišlo do pravcate bitke. — Govorice o ukradenih otrocih so izmišljene,
Italija ža znižanje vojne odškodnine
Dunaj, 5. febr. (Tel. - Slov.«) »Neues Wie-ner Abendbl&tf« poroča iz Sofije: Italijanska vlada je obvestila Bolgarijo, da bo italijanski ekspert na reparacijski komisiji sprožil vprašanje znižanja reparacijskih dolgov Bolgarije, Madjarske in Avstrije.
Ureditev predvojnih dolgov
Praga, 5. febr. (Tel. »Slov.«) Kak'>r poroča »Prager Presse« se bo pariška konferenca o ureditvi predvojnih dolgov vendarle vršila še meseca februarja. Merodajna mesta v reparacijski komisiji so pozvala narodne države, da pogajanja pospešijo tako, da sa bo v Pariz sklicatna konferenca titogla vršiti Se ta mesec.
Tekma za Dewisov pokal
Pariz, 5.- febr. (Tel. »Slov.«) Določitev vrstnega reda tekem za Dnwisov pokal sc je izvršila danes popoldne v Elizeju pod predsedstvom Doumerguea tako: Avstrija ; Čeftkoslo-vaška. Belgija ; Romunjis, Danska : Nemčija, Grška : Jugoslavija, Norveška : Madjarska, Finska : Egipt, Holandska : Portugal,
Varšava, 5. febr. (Tel. »Slov.«) Po uradnem poročilu je danes opoldne poljski poslanik Patek obiskal v Moskvi zunanjega ministra Lit vino va in mu po nalogu svoje vlade izjavil, da sta Poljska in Romunija pripravljeni podpisati protokol h Kellogovemu paktu ob terminu, ki ga je predlagal Litvinov na dan 7. februarja v Moskvi.
Zopet atentat v Sofiji
V ponedeljek zjutraj je bil izvršen rta vojno ministrstvo atentat, Neki civilist je hotel priti v vojno ministrstvo. Ko ga je straža ustavila, je pričel atentator streljati iz samokresa. En vojak je bil pri tem težko ranjen. Atentator je nato pobegnil. Policija je takoj blokirala cel oddelek mesta in pri preiskavi odkrila celo zalogo manllherc in mnogo razstrelilnih snovi. Policija je mnenja, da so hoteli zarotniki a temi raz-streljivi pognati v zrak vojno ministrstvo.
Mešano češkoslovaško - modjarsko razsodišče r Haagu je v tožbi madjarskih državljanov proti agrarnim odredbam češkoslovaške države proti glasovom češkoslovaških sodnikov izreklo, da je za spor pristojno. — Razprava Je bila omejena samo na vprašanje pristojnosti ter »o češkoslovaški sodniki pri--javili manjšinski votum. Zastopnik Češkoslovaške ie izjavil v pismn na predsednika sodišča, da Je pooblaščen k Izjavi, da je češkoslovaška vlada odločena, v bodoče, kakor doslej, spoštovati češkoslovaške zakone o agrarni refoftni ln jih izvesti. V oficielnem komunikeju se izjavlja, da odločitev na noben način ne more vsiliti češkoslovaški državi kako obveznost. Češkoslovaška vlada bo sedaj Še tem odločneje izvajala zakon o agrarni reformi.
V zvezi z znano veliko sladkorno afero je bij včeraj aretiran grški bankir Mavromati, ki je imel v -Marseillu majhno banko.
Vesti Iz Hrvatske
Zagreb, 5. febr. (Tel. »Slov.«) Te dni jc prispel v Evropo kanadski škof Proudhommc, da bo v Evropi proučeval versko življenje. Kakor čujemo, bo prišel tudi v Zagreb, kjer bo gost hrvatskega nadškofa dr. Bauetja. Na Hrvatskem želi proučiti versko življenje, ker je v njegovi škofiji mnogo Hrvatov.
Zagreb, 5. febr. (Tel. »Slov.«) Radi silnega mraza je bil železniški promet zelo oviran. Radi tega ni bilo mogoče pravočasno dobaviti kuriva. V mnogih šolah je zmanjkalo premoga, zato so prekinile pouk do 11. februarja, da med jem časom dobe kuriva.
Zagreb. Viharji, ki so zadnje dni razsajali v Liki, so včeraj ponehali, Zagrebško ravnateljstvo je poslalo veliko število delavcev, da očistijo progo. Tako je upati, da se bo promet v dveh, treh dneh mogel vzpostaviti.
Zagreb. Usmrtitev Prpičevih tovarišev se je za par dni odložila, Kasacijsko sodišče je že rešilo akt o usmrtitvi, akt pa še ni prispel v Zagreb. Zato se pričakuje, da .«e bo usmrtitev izvršila koncem tega ali v začetku prihodnjega tedna.
„Jutrov" epilog h polemiki o Slovenski banki
Včerajšnje »Jutro« je v obširnem izvlečku priobčilo najprej cdprto pismo nekaterih vlagateljev -Slavenske banke« na justičtiega ministra dr. Srskiča, nato pa še odgovor konktiržnega upravitelja g. Ivice Kovačeviča.
Nato pa je zaključilo obe poročili s t.em epilogom:
»Polemika med odprtim pismom in kon-kurznini upraviteljem je tudi za širšo javnost jako zanimiva, za upnike Slavenske banke pa po n?ichi mnenju vstbuje opasnost, da sc bo konkurz nadaljeval...«
Kot objektivni informatorji smatramo za potrebno,' ua tudi ts »jutrov tpilOg zabeležimo. Komentar k tem epilogu pa prepuščamo zaenkrat javnosti.
Stanarine v ljubljanskih mestnih hišah
; Bivša SDS bi rada vse polomije, ki jih je it njena prevlada na ljubljanskem magistratu, j^revjitta. Misli, da je prevpila zadevo z obligacijskim posojilom, misli, da bo prevpila finančne polome, in trenutno hoče prevpiti škandalozno reševanje stanovanjskega vprašanja.
Stvarno odgovarjati skoraj lli kaj, ker bivši SDS niti v glavo ne padu, da bi se branila. — Kratkonialo vpije. Morda bo to vpitje zadostovalo i» kakega pravovernega bivšega SDSarJa, prav gotovo pa ne bo nič zaleglo pri tistih, ki morajo radi duhovite finančne politike SDS plačevati povišane najemnine.
Kako ljubljanska SDS nizko ceni svoje prijatelje, dokazuje dejstvo, da je »Nafcd« izvlekel v zagovor stanovanjske in finančne politike SDS vse cerkve, kar jih je v Ljubljani in njeni okolici, da napade misel, da bi se gradila cerkev na Posavju ali v Mostah ali v Hrastniku in da: končno zareži prav po kazinotskO na Dom duhovnih vaj. Mislimo, da je taka pisava mogoča prav samq v Ljubljani. Če bi bili Ljubljančani pravoslavni ali protestanti ali židje ali mo-hamedaui, bi list, ki bi imel med njimi le enega naročniki, ne upal tako pisati o njihovih verskih institucijah.
Pri vsaki stvari skuša bivša SDS najti tudi Sokrivca, češ, dobro, če sem jo že polomila, saj nisem sama. Tudi moj Sosed je kriv. Glede povišanja stanarin trdi, da jo je župan izvršil na podlagi sklepa gremija bivšega občinskega sveta. Podpisani prav točno in določno ve, da gremij občinskega sveta o tej stvari ni sklenil ničesar drugega kot to, da zaostale najemnine izterja in da se najemnine regulirajo na načelu, da tvori vsa zazidana glavnica en kompleks in »e najemnine določajo po kvaliteti stanovanja in oziraje se na socialni položaj najemnikov. To je bilo načelo, ki ga je postavil gremij, glede izvedbe pa noben organ bivšega občinskega sveta ni iinel prilike govoriti. V tem oziru vse, kar je storjenega, dela sedanja začasna občinska uprava sama na svojo odgovornost.
Podpisani sem stavil par nedolžnih vprašanj, pa nanje nisem dobil odgovora. Zavračajo me, naj grem na magistrat. Sam pa vi.m, da ml rta magistratu povedo, kar hočejo, ker danes nimam nobene pravice, zahtevati pojasnil. Informiran sem o vsem, kar se je godilo v bivšem stanovanjskem odseku, in ravno na podlagi teh informacij se mi čudno zdi, d« je prišlo do takega povišanja. Ugotavljam, da je bivši stanovanjski odsek o regulaciji stanarin pač razpravljat in sklepal, da pa sedanja povišanja ne odgovarjajo niti cddaleč stremljenjem hi hotenjem bivšega stanovanjskega odseka.
Naj povem bivši SDS na" vsa usta: Ncčd-mo nobene demagogije, i Hoffimd stvarno- občin* sko gospodarstvo Nočemo pa, da bkubogi najrevnejši stanovanjski najemniki plačevali milijonske izgube, Če jih je morda cbčina res Utrpela kje drugod. Vemo, da v hišah za topničor-sko vojašnico povišanje ni opravičeno, in da 30 zasilne hišice v Koleziji, na Ižanski in na Vodovodni Cesti namenjene za najrevnejše ih bi tam najemnina ne smela presegati 200 Din na mesec za stanovanje.
Ravno zato, ker Vem, kako bi se to vprašanje moralo urediti, zato sem stavil vprašanje. Ker odgovora rti, bo »Slovenec« počasi odgovoril radovedni javnosti. Metod Golmajtr.
Be!$?afske vesti
Belgrad, dne 5. februarja.
Na predlog zartopnika zunanjega ministra, dr. Roste Kumanujlijii je imenovan za pomočnika zunanjega ministra minister dvora J e v -ti-č kot izvrševalec posl6v političnega pomočnika zunanjega ministra, Lujo B a k o t i č pa kot izvrševalec poslov upravnega pomočnika zunanjega ministra.
Radi velikega mraza srt t okolici Čačka zmrznile številne osebe. Tu še ne pomnijo tolikega mraza.
Prometnega ministra dr. Korošca je danes obiskal komisar zagrebške občine dr. Srka 1 j. Njegov obisk je v zvezi z razširitvijo zagrebškega tramvaja.
Glavni prosvetni svet se bo znova sestal c}'»f> 15. marca.
Dopoldne se je v glavnem železniškem ravnateljstvu vršila konferehea, ki je obravnavala pravilnik o veterinarski službi na naših obmejnih postajali. Koiiferenea pa se jo morala odložiti, ker so se delegatom predložili predlogi, katerih še niso bili proučili.
Trgovinski minister je poslal industrijskim zbornicam pravila Društva jtigoslovatu ske kovinske'industrije s prošnjo, da ga pregledajo irt morebiti Btavijo svoje predlog«.
Mažuraftifevo bivanje r Parizu se spravna v zvezo s teirt, da hoče MažtiraniC, ki obial;ti'fl rrtane politike in finahfnike v Parizu, Spra«. viti z dneVHega reda vprašanje naših predvojnih dolgov. To vprašanje se bo uredilo t maju.
Žrebanje državne razredne loterijo. Za.
dele so te-le srečke: 200.000 Dih št. 54.951, 80.000 Št, .120.410, 60.000 št. 34.500, 40.000 St 101.514, 30.000 št. 115.680, 20.000 št. 17.483, 10.000, št, 4379 in 75.447.
^^^Hsiei«..........
poravnali naročnino?
J(a
/ /
a//e novega
Koledar
Sreda, 6. februarja: Amand, Doroteja, Tit, Silvan.
Osebne vesli
•k Gospod župnik Vovko, v službi na župniji St. Peter pri Novem mestu, leži že več tednov na okulističnem oddelku v ljubljanski bolnici. Kakor se nam poroča, se njegovo zdravje ua očeh boljša, da že lahko čita vsaj velike črke. Zdravniki upajo, da bo v par tednih zapustil bolnico. To sporočamo njegovim številnim prijateljem.
•k Iz vojaške službe. Upokojena sta bri-gadni general Franjo Kerčelič in kapetan bojnega broda Mirko Cvitkovič. Slednji je obenem preveden v rezervo. — Ostavko na drž. službo je podal san. poručnik dr. Jožef Tajtel-baum. — Razrešena sta službe rez. častnika pehotni poročnik Jakob Bergant in topniški kapetan II. razr. Viktor Mrljak. — V našo vojsko so bili sprejeti naslednji rez. častniki av-stro-ogrske armade: pehotni poročnik Feliks Jordan; pehotna podporočnika Rudolf Konrad in Milrn Mikuž; topniška poročnika Leo Bihler in Robert Singer; v činu rez. topn. podporočnika topniški praporščak Ivan Fišerj v činu admin. podporočnika ekonomske stroke Feri Šandorič in Ignacij Kinč in v činu admin. podporočnika inž. tehnične stroke akcesist Frajdenrajh. — Po službeni potrebi so odrejeni v mornariško strojno šolo poročnik korvete Anton Jukas, tehnični poslovodja 3. razr. Ivan Sušteršič, tehnični poslovodja 4. razr. Rudolf Sibel in inž. poročnik, Vilko Eržen; na službo v pomorsko zrakoplovno šolo mornariško tehnični kapetan I. razr. Rudolf Sirola in inž. poročnik Ivan Rojnik; na službo v pomorsko vojno akademijo inž. poročnik Gvido Disoper; na službo na Nj. Vel. brod »Dragor« poročnik bojnega broda II. razr. Maks Petri; na službo na kr. brod »Orel« poročnik korvete Lojze Skufca in na službo v poveljstvo Ce'j-skega vojnega okrožja pehotni major Josip Krasnik.
Ostale vesti
•k V Uradnem listu od 4. februarja t. I. je
objavljen Zakon o pogodbi o trgovini in plo-vitbi in konvenciji o živalskih kužnih boleznih med kraljevino SHS in kraljevino Italijo in uredba osrednje vlade, ki vsebuje navodila za uporabljanje tega zakona.
•k Univerza na pragu letnega semestra. Izšel je seznam predavanj ljubljanske univerze za letni semester 1929. Instripcija v letni semester traja od 6. do 11. februarja. Letni semester traja do 28. junija t. 1. Akademske oblasti za ta semester ostanejo iste kot v zimskem semestru. Statistika o Irekvenci v zimskem semestru 1928-29 navaja, da je bilo v tem semestru vpisanih na univerzi 1316 rednih
Stare! in starke!
Revmatične bolečine Vam zagrenjujejo stare dni.

€€
za masiranje Vam to dala življensuo radost in svežost V lekarnah in drogerijah 1 slekl. z navodilom 16 Din
ir. 38 izrednih slušateljev, med temi je bilo 137 rednih in 17 izrednih slušateljic. Na filozofski fakulteti je bilo 326 rednih in 26 izrednih slušateljev, med temi 88 rednih in 14 izrednih slušateljic. Na juridični fakulteti je bilo 314 rednih in 7 izrednih slušateljic, med temi 23 rednih in 1 izredna slušateljica. Na medicinski fakulteti je bilo 94 rednih slušateljev, med temi 10 izrednih. Na tehnični fakulteti je bilo 485 rednih in 3 izredni slušatelji, med temi 16 rednih in 2 izredni slušateljici. Na teološki fakulteti je bilo 97 rednih in 2 izredna slušatelja.
•k Davkoplačevalcem! Za prijavo oziroma plačevanje neposrednih davkov kakor pridobnine, poslovnega davka, rentnine, zgradarine je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče tiskovine:
1.	Prijava dohedkov, ki so zavezani davku od podjetij (pridobnina) pola 1 Din.
2.	Prijava za pavšalno plačevanje davka na poslovni promet in slučajno opravljenega prometa, komad 1 Din.
3.	Prijava dohodka, ki je zavezan davku na rente, pola 1 Din.
4.	Prijava dohodkov od zgradb, pola 1 Din.
V tisku pa je Knjiga opravljenega prometa (za tiste, ki že plačujejo ta davek četrtletno).
■k NaSe sosednje države. Pod tem naslovom prične dr. Valter Bohince ciklus predavanj pe radiu. Kakor so bila njegova predavanja o naši državi silno zanimiva, tako bo tudi ta novi ciklus trez dvoma prav tako interesanten. Prijate'je radia opozarjamo na to. Prvo predavanje je v četrtek ob 19.
•k Pri Javni borzi dela v Ljubljani je v času od 27. januarja do 1. februarja 1929 iskalo dela 998 moških in 399 ženskih, skupaj 1397 brezposelnih. Pros.ih mest je bilo 55 moških in 7 ženskih, skupaj 62. Posredovanj se je izvršilo 52 moških in 6 ženskih, skupaj 58. Odpotovalo je 34 moških; odpadli pa so 3 moški in 10 žensk, skupaj 13 brezposelnih. — Delo išče: moški: 3 mauipulanti za lesno stroko, 1 ekonom, 22 steklarjev, 14 kovačev, 28 stavb, ključavničarjev, 12 kleparjev, 22 železolivarjev, strugarjev, 4 zlatarji, 38 str. ključavničarjev, 40 mizarjev, 3 urarji. 6 elek-tromonterjev, 3 kolarji, 2 puška rja, 7 Žagar ev,
5	sodarjev, 2 tapetnika, 29 krojačev, 25 usnjarjev, 1 brivec, 6 sedlarjevs 3 knjigovezi, 29 čevljarjev, 8 mesarjev, 25 pekov, 3 mlinarji, 15 natakarjev, 1 laborant, 52 zidarjev, 9 sobcsli-karjev, 1 stavb, risar, 37 strojnikov, kurjačev, šoferjev, 28 pisar, slug, 35 trgov, pomočnikov, 35 tesarjev, 3 knjigovodje, 45 zaseb. uradnikov, 1 slikar-karikateur, 2 bolniška s režnika, 25 hlapcev, 231 pomctžnih delavcev, 75 dninarjev, 7 vajencev; ženske: 13 pisar, moči, 1 knjigovodkinja, 2 kontoristinji, 4 prodajalke, 1 restavracijska blagajničarka, 7 natakaric,
6	šivilj, 1 šivilja perila, 10 šivilj za slamnike, 1 modistinja, 1 šteparica, 1 frizerka, 1 črkosli-karica, 91 tovar. delavk, 42 dninaric, 12 kuharic, 1 sobarica, 43 služkinj, 2 vajenki. — Delo je na razpolago: moškim: 12 navadnim delavcem, 2 Žagarjema, 10 železo-strugarjem, 2 livarjema, 3 čevljarjem, 1 hlapcu, 1 tapetniku, 1 brivcu, 1 slugi, 1 str. stavb, ključavničarju, 1 pekovskemu pomočniku, 1 mesarskemu pomočniku, 8 vajencem; ženskam : 1 restavracijski kuharici, 1 orožniški kuharici, 1 kuharici, 1 sobarici.
Od agentov osieparjeni hrvatski kmetje
Od časa do časa se pojavljajo sleparski izseljeniški agentje, ki spravljajo kmečke ljudi, posebno na Hrvatskem, v veliko nesrečo. Prav te dni so prijeli dvojico takih v Zagrebu. Sta sama hrvatska kmeta, ki sta hotela dru^c kmete spraviti v nesrečo, da bi sama zaslužila. Bilo fe tako-Ie:
Pred pol leta že je prišel k uradniku francoske linije v Zagrebu g. Milanu Abelu kmet Ivan Grubič iz Kupčine pri Karlovcu. Vprašal ga je, če bi hotel zaslužiti lepe denarje. To bi bilo mogoče, če bi pomagal spraviti nekaj kmetov preko Havane v Ameriko.
»Kako to?« vpraša Abel.
»Takole: Jaz bi dobavljal ljudi, vi bi jih pa pošiljali preko Dunaja v Havano.«
S takimi pred'ogi je Grubič prišel pozneje še večkrat. Naoosled mu je Abel rekel, naj privede ljudi. Dne 22. januarja 1929 fe prišel Grubič zooet in privede! seboj štiri kmete: Mate Vukoliča, Josipa Mujiča, Antona Lisca, Mate Holjeviča. Želel je, d« bi Abel dobil za potne liste teh štirih vizum za Avstrijo. Abel je potne liste res poslal izseljen i&kemu nadzorniku Rukav'ni. Ker notni listi v dveh dneh niso bili gotovi, je Abel naročil Grubiču, naj pride z izseljenci zopet čez štiri dni. Tedaj po}de sam na Dunai in jih vzame seboj.
»Vse je v redu, vi pa boste za vsakega, ki bo odšel v Havano, dobili 1000 Dan,« je še odgovoril Grubič.
Dne 28. januarja je Grubič res prišel in izročil Abelu nek list s prošnjo, da mu Abel ta list z Dunaja pošlje po pošti.
»Čemu pa to?« je vprašal Abel.
»S tem listom bom od okrajnega glavarja dobil potni list za Dunaj, sicer mi ga ne da,« je odgovarjal Grubič. List na.i bi dokazoval, da Grubič kupuje na Dunaiu poljedelski stroj, ki si ga pa mora saim ogledati. Poleg tega je Grubič še prosil Abela, naj mu na neki drug naslov brzojavi, kadar bodo kmetje odpotovali na Dunaj.
»Zakaj pa zopet to?« vpraša Abel.
»Zato, ker bom s to brzojavko dobil od očeta Mate Vukoliča še za vsakega izseljenca po 150 dolarjev, kakor smo se pogodili med seboj «
To se je Abelu zdelo sumljivo in je vso zadevo naznanil izseljeniškemu komisarju. Ko so oni štirje kmetje prišli pozneje na komisa-rijat po svoje potne liste, so jih takoj zaslišali. Zasliševanje je pokazalo:
Ti štirje kmetje so se z Grubičem in z njegovim prijateljem Ivanom Pnigledom sestali pred 14 dnevi. Ta dva sta jih nagovarjala, naj potujejo preko Havane v Ameriko. To gre lahko. Kmetje so bili zadovoljni in so dali vsak po 500 Din predujma, Mate Vukolič pa jc Pregledu dal še posebej 1000 Din.
»Kako pa ste prišli skupaj s tema dvema?«
»Hoteli smo na Dunaj po gospodarske stroje, pa smo se v Karlovcu v gostilni menili, da bo treba dobiti potn eliste. To je slišal Pregled, se nam pridružil in nam obljubil, da nas spravi celo v Ameriko. Domenili smo se, da jima damo po 2000 Din nagrade, na račun pa 1500 Din.«
Na podlagi tega odkritja je bila obveščena policija, ki je aretirala Grubiča in Pregleda. Oba sta takoj priznala vse. Grubič je dostavil: »Bila sva prisiljena izvršiti to sleparijo. Ba-vila sva se s politiko, pa sva radi tega čisto propadla. Iz tega položaj sva se hotela rešiti s tem, da sva začela nabirati ljudi za Ameriko in od njih sva dobivala denar.« — Za ta dva sleparja jc bil tedaj hrvatski seljak predmet izkoriščanja prej in sta mislila, da bo še poslej.
V ponedeljek sta bila izročena sodišču.
Smrt zapuščenega starca med miljardami uši
Na podstrešju velike dvonadstropne hiše v Zagrebu so v ponedeljek našli mrtvega 86-letnega starčka Ivana Kostanjskega. Smrt tako starega moža bi ne bilo nobeno čudo. Toda strašna je slika, ki se je odkrila ljudem, ko so stopili v njegovo sobo.
Mož je bil delavec. Dokler je mogel, je hodil cepit drva po hišah. Ko ni več mogel delati, so mu dobri sosedje iz hiše nosili ostanke jedil do sobe, kjer je stanoval že 38 let. Bil je najstarejši »najemnik« v hiši. V nedeljo zvečer so slišali stanovalci, k^ko starček pod streho hodi in ropota. Dognali so, da ima vročino in da ne more spati. Toda do pone o!jka zjutraj se je zgoraj umirilo in ni bilo nič več slišati. Hišnik je šel pogledat, kaj je s starcem, a ni bilo odziva na trkanje. Ker so bila vrata zaklenjena, so jih s silo odprli. Tu se je nudil strašen prizor.
Starec je ležal mrtev pod posteljo, kamor se je bil zvlekel v zadnjem boju, ko se je zgrudil. Soba sama pa je bila ena sama gniloba in smrad. Na starih črvivih deskah ob zidu, je ležalo kupe strganih umazanih cunj, pokritih z belimi pikicami. Bele pikice pa so gomazele tudi po tleh v strašni množini. To so kile uši, ki so kar pokale pod nogami. Soba je bila polna pajčevin. 2e 38 let ni bila ne pobeljena, ne poribana, ne pomita, mož že 38 let ni bil umit, kaj šele okopan. Ko mu je obleka razpadla na životu, si je izprosil kje kako drugo. S cunjami pa se je ponoči pokrival. Tako je živel ubogi zanemarjeni in zapuščeni starček sredi »belega Zagreba« v sramoto sodobne kulturne družbe.
Komisija, ki je prišla ogledat si mrliča, je izpraševal hišnika, zakaj ni pri zdravstveni oblasti nikdar naznanil teh razmer. Hišnik pa je odgovoril:
»Gospod, to'iko puta sem išel na zdrav-stvenu vlast, ali nikad niš «
»Pa kaj so vam rekli tam?«
»Ja sam lepo povedal: Gosp°d doktor, ono bi trebalo deficirati fdesinficirati), zma-lati, očistiti i starog bogca (reveža) deti u bol-nicu...«
In če vkljub trmu ni bilo nič, hišnikova krivda to gotovo ni bila. Ampak sramota pa je tak slučaj vseenol
■k Doraščajoča Hadina naj zavživa zjutraj kozarec naravre »Franz-Josef«-grenčice, ki doseza vsled svo:ega učinkovanja kot čistilo žckHca, črev in krvi zelo zadovo!'ive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinifrah se uporablja »Franz-Josef« voda žc pri mrlih, češče zelo zaprtih bolnikih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Pri slabokrvnosti
po prestani f^žki boVzni uživajte sanio CHlNO-FERRIN. — Dobi sc v vsaki lekarni.
DIŠAVE iLON
najnovejša dvokolesa. m<>tore, Bivalne5 _
stroje. Otroški vozički novih modelov, muli avtomobil. pneumatika najceneja. Cen ki franko. Prodata na obroke. Ml'rl«uno" F.B L., tovarna dvokoles in otroških vozi ki v. LJUBLJANA, Karlov^ka c°sta št. 4.
J. Godina, C. M.:
O polnoči med 5. in 6. februarjem
Da, točno o polnoči 5. februarja 1919 zvečer ali 6. februarja 1919 zjutraj. Torej pred desetimi leti. Ura na zvoniku stolne cerkve v Sombathelju (Steinamanger) na Ogrskem je vprav bila. Za trenutek sem obsiad, pravzaprav sedel na oknu prvega nadstropja in noge spustil ob zidu zunaj navzdol. Straža je glas-no in počasi korakala po hodniku pred vrati, stražar spodaj je pa prav ob oglu stavbe zavil: v petih do osmih minutah bo prišel zopet pod okno, ta čas bo treba izrabiti, ako hočemo, da bomo srečno ušli.
Peti teden smo namreč že bili v ogrskem ujetništvu, zaprti v enem dvoriščnem enonad-stropnem poslopju velike husarske vojašnice v Somba.helju. SklenTi smo, da uidemo. Načrt je bil tak: Iz posteljnih rjuh napravimo vrv, se po njej spustimo na tla, potem skuša vsak po svoji spretnosti priti iz obzidanega dvorišča, nato nekaj časa ob železniški progi, ki pelje v Pinkaffl v smeri proti Avstriji, točno po zemljevidu, ki ga je imel skritega kapetan (sedaj podpolkovnik) M. Rakuša in katerega smo si trije prerisali. V Avstriji na vlak, v Gradec in v Maribor. Najtežje bo uiti iz kasarne.
Ob 9 zvečer, ko je stražar običajno pogledal zadnjikrat v sobo, kjer smo stanovali, smo bili kakor vsak večer v posteljah. V motni in neznatni luči ni opazil, da smo pod odejami oblečeni. Tudi ni mogel Ugotoviti, da smo sestali zadnjo klop, ki smo jo še imeli v sobi
i An amA !«l\1fA nn/lnlt rt«I ln»nb t »nnlti «v »i/i^nn \ua omv lunuv o cm vil pit h>i	uuju v v wu<'
dolgih zimskih dneh) in smo si vsaj zadnji večer privoščili malo gorkejšo peč, zakaj zima je bila kakor letos. Ob 10 se je straža v sosednji sobi menjala. Ropot smo izrabili iu sko-
čili iz postelje. Rjuhe skupaj! G. Polak jih je spretno vezal. Za poskušnjo smo se vesili nanje. Dobro so držale. Opazovali smo stražo spodaj. Vsakih 5—8 minut je prišla okoli stavbe pod naša okna. Ob pol 12 smo začeli pri enem oknu snemati š'pe, drugače ni bilo mogoče pritrdili rjuh. Toda šlo je trdo, škripalo je: stražar na hodniku bo slišal! Mera iti! In sem premikal šipo tako, da je zaškripala prav, ko je stražar stopil: v taktu njegovega koraka in je šlo. Strupen mraz je udaril v sobo. Pritrdimo rjuhe. Kdo gre prvi? Jaz se ponudim. Kdo gre zadnji? Ponudi se nad-poročnik A. Osterc. Potem se je razvrstilo še ostalih pet. Opazovali smo stražo spodaj. Pride. Počasi odkoraka. Ura je 12.
Sedim na oknu, noge visijo veu, primem rjuhe — vrv, močno, visim na rokah, počasi navzdol, vozel, okno prvega nadstropja, tako — na tleh v snegu. Od prvega nadstropja do tal visijo zvite rjuhe. Pogledam okoli: vejak se bliža. Sem pripravljen. Še šest metrov do mene in zavije. Ni me opazil. Zgoraj opazujejo in v skrbi potegnejo rjuhe gor. Jaz nekaj korakov čez sneg in sem na potici. Sedaj mirno kri. Zažvižgam tisto znano ogrsko: »Any-am, anyfim...k Srečam častnika, salutiram in grem mimo, nič nenavadnega.
Kako priti iz kasarniških prostorov? Pri glavnem vhodu je straža in sicer pri luči, jaz sem se pa luči bal. Ko so nas včasih gonili po vojašnici, sem opazil, da je ograja na enem kraju poškodovana. Zato tja. Od časa do časa postojim. Vse mirno, toda tudi od tovarišev ni nikogar za menoj. Sem že prt ograji. MeIo se pripognem, porinem, odlomim in že sem zunaj.
Pri prvem mostu določene železniške pro-
m oa nrw"nknmo V 10 minutah cam lom 7n-
o- — «---—----------------—----- •«'"■
naj mesta. Mesto spi. V predmestju laja nekaj psov. Pod most, saj ni vode, in čakam... Četrt ure bom čakal. Ce ne bo v tem č«su nikogar, potem jih sploh ne bo: ali niso šli
ali so jih pa zasačili. Deset minut. Nekdo prihaja. Potegnem glavo čisto pod most. Na mestu se prišlec ustavi. Previdno pogledam: kapetan Rakuša je! »Pozdravljeni!« »Živijo!« »Ste vsi?« »Mislim, ali še ni nikogar?« In med tem nekdo pride. Pogledava. Da oni so, naši, vsi smo. ;NOsterc, ali se potegnili rjuhe dol?<: — »Ne! Ni šlo,c — V petih minutah, ko pride slraža okoli, bodo že vedeli, da smo ušli. Zato hitro naprej! In smo šli kakor gosi.
Sedem mož koraka eden za drugim po železniški progi, 6 vojaško uniformiranih, sedmi (poroč. Dolček) pa v civilni ohleki grofa Saparija iz Murske Sobote. Gotovo sumljivo. Zato smo se ločili. Prvi trije (Osterc, Polak in jaz) smo oslali na progi, ostali štirje (Rakuša, Perpar, Dolček in Rainer) so pa zavili na paralelno državno cesto. Pri luči vžigalice smo prej po zemljevidu določili, da se počakamo na križšču okoli 15 km daleč.
In smo šli mimo prve, druge iu ne vem kolikere postaje. Na določenem križ šču se nismo sešli. Zato smo sami trije korakali naprej do jutra, naprej do 10, do 12, včasih po cesti, včasih kar po snegu čez polje, ob gozdu, po dolini, po hribu, kakor je bilo v zemljevidu, Opazili smo orožnike in se jih previdno ognili. Korakali smo naprej do 4 popoldne. Takrat smo prišli do meje in čez m v prvi gostilni do smrti utrujeni najprej na klopeh malo zaspali. Zjutraj na vlak in v Gradec; iz Gradca v Maribor h generalu Maistru. Ostalih štirih ni bilo. Dolček je zbolel in so jih vjeli. Rešeni so bili šele enkrat spomladi.
Za nredpustI
Konfcl* sfrocallr* krep papir in rirlande za de' orlranje, papirnate k oinike in epice. ra«(jlfdnfce za šaljivo pošto itd. priporoča
M. TIMR - L3DBL]flNfl	CRUSIVOM PJMM
Aleksej Remizov:
Krotka žena
Nekoč sta živela mož in njegova žena. Ulila je bila pobožna in krotka. Ra* uniela sta se in dobro jima je bilo. Pa se je zgodilo, da je moža zadela nesreča v njegovem podjetju. In nesreča se je večala in vse premoženje je propadlo. Vsak dan je bilo huje. Zdaj se jima je prav slabo godilo. Čeprav se človek bori, vendar je nesreča huda reč, ki človeka podere na tla. Klim je bil uničen in brez moči. Začel je popivati, a to ni nič kor stilo. Zvečer je prihajal pijan domov. Da bi ne bil niti prišel domov! Zakaj, Ulita se mu je smilila in sam nase je bil nejevoljen. In ničesar ni bilo, kar bi mu moglo pomagati, ona pa je verovala v čudeže! Nobene besedice ni rekla, nič mu ni očitala, vsa kro'ka je hodila okrog. — (Kakšna trdna vera! Z vernimi očmi je zrla v svet.)
,'( * *
Prišel je v krčmo. Ves dan že sedi ondl. Nima denarja, pa bi vendar rad pil. Zato ]• ves žalosten odšel in si misl;l: nobenega ae-nnrja ni — in ničesar, kar bi mogel prodati.
»Kdor bi mi dal kaj denarja«, si je mislil, »temu bi prodal svojo ženo.«
Pa mu pride nekdo nasproti.
»Na kaj si mislil?« -— je vprašal.
»Da ti povem resnico: Kdor bi mi dal denarja, temu bi prodal svojo ženo.<
»Dobiš ga; a privedi mi ženo; ko se zdani, vslani in mi privedi svojo ženok — in mu določi dan in kraj.
»Odkod boš pa dobil denar?«
»Zale bom izkopal zaklad — ondi bo neznansko dosti denarja.«
* >v *
Tako živita dsl e z ženo. Ulita no ve ničesar o mrževi kupčiji. Ona je zmeraj ista — ona ima vero. On je pa žalosten. Ponoči ne
Zameti, viharji in mraz po vsej Evropi
Iz vseh strani Evrope prihajajo poročila O sdlnih zametih, viharjih in mrazu. Tako se
poroča:
Nnd Carigradom in okolico je divjala silila buifia in močni zameti. V mestu je zapadel meter visok snel.
Trije vlaki Simplon-Expressa so obtičali v okolici Čer!caski'a v snegu. Dosedaj ni bilo moleče nriti tem vlakom na pomoč.
Iz B-ikarešla poročajo o silnem mrazu. Tamperatura je padla na —30.
Na Češkem vlada tako silen mraz, kakor ga že ni bilo 150 let. Termometer kaže —25.2, 1. 1770. pa je znaiala temperatura —26.8, a ! 1. 1779. —26.1 C.
Tudi v Nemčiji razsaja silen mraz. Termometer kaže od —13 do —20. Izjemo pa dela vzhodna Prusija, kjer zaaia temperatura samo —1 C. Očividno je mrzli val zajel predvs«ni sredn'o Evropo in ne tudi severno.
To potrjujejo tudi poročila iz Poljske. Največji mraz vlada v južni Poljski, zlasti v Galiciji, kjer je znašala temperatura mestoma do —35 C. V Krakovu je bil tako silen mraz, da ljudje niso mogli več hoditi po ulicah in je moralo reševalno društvo odpeljati okoli 350 oseb z ulice domov.
Tudi iz južne Rusije in Krima prihajajo poročila o neverjetnem mrazu. Na Krimu že 200 let nI bilo takega mraza in so od mraza silno trpeli vinogradi ln saidni vrtovi.
Na Mr»djarrken» znaša temperatura povprečno od —20 do —22 stopinj. Največji mraz je bil zabeležen v Kapoivaru, in sicer —25 C.
O veliki zimi poročajo tudi iz Italije. V Na-polfju je —6 C, kar je za Napoli izredno nizka temperatura. Na Vezuvu pada neprestano
Slepar in lahkoverna služkinja
Zagrebški listi poročajo izpred sodišča vsakdanjo zgodbo, ki pa vkljub svoji vsakdanjosti ne izrrodri lahkovernih služkinj. V kavarni »Pariz« v Zagrebu služi Amalija iz Maribora. Vkljub majhni plači si je revu prihranila 610 Din in jih naložila v hranilnico. Na Bcžič pa je prišel v kavarno neki Ce-bulee iz Trsta, seveda tudi Slovenec. Pripovedoval je Amaliji, da je doktor, da bo odprl edvetnifko pisarno v Zagrebu, da je od dema strašno bogat, da pa je moral bežati iz Trsta, ker ni hetel postati fašist. Te dni mu bodo starši, ki imajo kar lasten avto, poslali 25.000 lir (75.000 Din), sedaj pa nujno rabi 600 Din za neko prešnjo. Pa je še pripovedoval, da bo njegeva bedoča pisarna tako velika, da bo imel kar dve tipkarici. Pa za gospodinjstvo bo potreboval primemo osebo. Če bi to hotela biti gdč. Amalija. Ampak sedaj rabi 600 Din. No, pa inu jih je dala vseh sv; jih 610 prihranjenih dinarčkov v upanju, da ne bo več le kavarniška služkinja. Potem pa adijol Kcnčno sta se pa le zopet našla pred sodiščem, kjer je ogerčena Amalija hotela sleparja sklofutati. Pa je sodnik rekel, da ga bodo zašili, ona pa ga ne sme sama kaznovati. Obsodili so ga na mesec dni zapora, pa 600 Din mera vrniti (s čim in kedaj —
spi. Če zasoi, škrta z zobmi. Čas je prihajal bliže in bliže.
?Pojii,« ji je dejal, >ondi za poPem je zakopan ogromen zaklad. Brez tete ga ne morem najti, oba ga pa dvigneva. Veliko denarja dobiva. Saj vidiš, kako slabo nama gre. Potem bova pa dobro živel"1.«
Ulita se je odpravila. Odšla sta. Klim je Sel spredaj. Zal mu je — tako lepo sta živela skupaj! A kaj bi? Ob cesti je bila cerkev.
Ulita je dejala:
»Stopim v cerkev, da malo pomolim; počakaj me.«
»Le pojdi!«
Odšla je v cerkev — in kakor dorna — k Materi božji. Ulita je stala pred njo, jo gledala, nič govorila, samo gledala — in se začela jokati. In vsa v solzah je zaspala. — Materi božji se je zasmilila. Ogrnila se je s pla-Sčem in odšla.
Klim je čakal žene, čakal, dokler je prišla (mislil je, da je prišla njegova žena). In sta šla skupaj na tisti kraj. A »njega? še ni bilo ondi.
Tedaj je nenadoma nastal vihar, da so se lomila drevesa v gozdu — in »on« Je prišel!
»Ali si mi privedel svojo ženo?«
Klim od slrahu ni mogel do besede. A »oni« je plenil nanjo, misleč, da je Klimova žena. — A Ona je napravila križ čezenj — tedaj je odskočll.
»Ah, ti lopov!« — je dejal in si s pestmi tiščal usta, »saj to ni tvoja žena, marveč Mati Jezu?a Nazareškega!«
A sveta Mati božja je dvignila plašč — tedaj je poskočil — zemlja se je razpočila — v razpoko se je pogreznil »on« in ni ga bilo v®6...
... Tudi Matere božje ni bilo več...
Odšel je it gozda.
Temnilo se je. Prišel je do cerkve.
Ulita je stopila iz ccrkve. Njemu so bila pa od strahu usla zaprta.
»In kje je zaklad?«
Tedej jo je pogledal, kakor bi hotel reči: »Kal šen zaklad ... Kateri zaklad bi mogel biti večji ko vera?«
In s'a odšla domov.
Živela sta dalje — težko, potrpežljivo, polna skrbi in dela. A rozumels sla se spet in lepo jima je bilo — in spet se jiina je bolje godil*
sneg. Tudi v Siciliji pada sneg in ga je padlo posebno mnogo v Palarmu. V ApuUfi }e sneg zame tel čel vlak.
Na Bolgarskem znala povprečna temperatura —25. Tudi iz Francije se porota o nenavadnem mrazu.
- *
Pri čiščenju liške proge dela 12.000 delavcev, kakor poročajo zagrebški listi. Trpljenje teh delavcev pa je veliko, ker morajo več ur gaziti debeli sneg, preden pridejo do mesta, ki naj ga očistijo. Toda pri tem mrazu ne morejo dolgo vzdržati pri delu. Mnogim delavcem so pri tem delu odpadli nohti radi mraza; dva delavca pa sta celo zmrznila. Zato bo nemogoče liško progo očistiti, dokler traja ta silni mraz.
*
Mraz se je v Ljubljani v primeri s prejšnjimi dnevi zelo polegel, vendar pa se giblje živo srebro v toplomeru ie vedno med 13 in 14 stopinj pod ničlo* To se pozna tudi pri opazovanju ljudi. Pasanti so v nedeljo in v ponedeljek gledali, da pridejo čim prej z ulic, včeraj pa so se njihovi koraki že zelo umirili. Največ trpe pri tem mrazu ljudje, ki stanujejo v barakah na Prulah, na Ledini, za klavnico in v Šiški. Hripa se tu še vedno širi Prijatelji zimskega Športa Še vedno občudujejo Rožnik, ribnik v Tivoliju, Golovec tet vse bližnje in daljne hribe. Na kolodvoru je vedno opaziti kako skupino, ki se pripravlja na odhod v Bohinj ali Kranjsko goro ali pa se je že vrnila. Močno trpi promet! na lokalnih progah v Sloveniji šs ne toliko, izredno velike zamude po več ur hkrati pa imajo vlaki, ki prihajajo iz južnih pokrajin in iz inozemstva.
tega pa seveda noben paragraf ne more vedeti). Po prestani kazni bodo tega Čebulca poslali še v Ljubljano na razglede. Pravijo,
da se zanj zanima tudi ljubljanska policija. *
k Nezgode potnikov v zasneženih vlakih na liSki progi. Ker je več vlakov na tej progi obtičalo vsnegu, ne da bi jih bilo mogoče oprostiti, je bil sedaj ustavljen ves promet. Potniki, ki so se nahajali v zasneženih vlakih, ne morejo sedaj ne naprej ne nazaj. OdSli so pač do bližnjih gostiln in hotelov, kjer čakajo, kdaj se bo spremenilo vreme. To pa je seveda zelo neprjetna uteha, ker gotovo ni vsak vzel seboj dovolj denarja, da bi si sedaj sredi zime mogel privoščiti t a kič odmor v hribovskih liških hotelih. Isto jc z osobjem zasneženih in pomožnih vlakov. Še v petek je odšel Iz Zagreba pomožni vlak na čelu z ravnateljem Trebinicem. Blizu Vrhovin, kjer je sneg največji, je tudi ta vlak obtičal. Od sobote ni o njem došla v Zagreb nobena vest. In tako bodo ostali ti ljudje vsi zaprti v liške bregove, dokler bo trajal ta mraz.
k Odpuščena kazen. Poročali smo iz Zagreba, da je vlada dovolila predčasno izpustitev devetnajstih kaznjencev iz prisilne delavnice v Stari Gradiški. Zakon namreč določuje, da se del kazni odpusti onim, ki so se dobro obnašali. Dosedaj slučaja odpustitve kazni še ni bilo, razen ob amnestijah. Med pomiloščenimi kaznjenci sta tudi dva kaznjenca, ki ju je poslalo v Staro Gradiško deželno sodišče v Ljubljani.
k Aretiran komunist. Dne 4. t. m. so aretirali orožniki komunista Jerneja Breganta iz Zasipa pri Bledu, Izročili so ga drž. sodišču v Ljubljani.
k Pogodbena pošta v Stopicali. Kakor do-znavaino, dobe Stopiče za svoj okoliš in za Podgrad pogodbeno pošto.
k Opozorilo! Pod naslovom »Radio ln jugo-slov.-češkoslovaški stiki«, Maribor, 4. II. 1029 prinaša včerajšnje »Jutro« med drugim tole: »Žal, da smo doslej popolnoma (I) zanemarjali najpriprav-nejše sredstvo za medsebojni stik (s Cehoslovajd) in (njih) spoznavanje, ki nam ga nudi radio. Kakor po navadi, so nas tudi v tem prehiteli čeho-slovaki. Posebno radio-oddajna postaja v daljnih Košicah ima često na programu jugoslov. pevske in koncertne točke, pa tudi referate o naši kulturi. Praški radio pa poučuje celo srbohrvaščino. Mi (Radio Ljubljana očividno, op. por.) št doslej nič nismo storili podobnega.« Podpisan je dr. Avgust Reisman. — Cenjene poslušalke in poslušalce ljubljanske radio-postaje, ki so se do snočl učili po radiu »čeSčine-. in »srbohrvaščine«, opozarjamo čisto resno, da naj v bodoče več ne nasedejo lepim besedam. To ni bila niti češčina, niti srbohrvaščina, ampak dva latovska jezika. Kajti iz dr. Reis-manovih btsed čisto jasno sledi, da nismo mi (Ra-dio-Ljubljana) doslej storili še nič podobnega. — Prav islo veljn ze takozvane »češke« pevske in koncertne točke ter referate o »češkk kulturi.
k Svarilo. V Uranjekovl parni žagi pri Ruški koči so dnft 4. t. m. neznani zltkovci odnesli Štiri jermetia od 2.EO do 12 m dolžine ln 12—14 cm širine. Svarim vsakogar prod nakupom jstih. — Viktor Gloser.
k Slovanska apostola »v. Ciril in Metod. Ministrstvo prosvete je z odlokom dne 1. jan. t. 1. na predlog glavnega odbora za narodno prosveto to slovensko knjigo (spisal dr. Fr. Grivec) priporočilo za narodne (ljudske) knjižnice in Čitalnice. Isto ministrstvo je to knjigo že prej priporočilo vsem šolam in šolskim knjižnicam.
* PLAŠCKE olrolke in dokliike, le dunajski kroj, nudi ceno Kriilofit-Butar, Stari trg 9.
»Slovenska Straža« r Ljubljani vabi vse Člane, (la Čimnrol obnov«, članarino, ki pnuA samo deset dinarjev. Številka poitnohranih.ič-nega računa 11.827.
Ljubljana
Nesramen napad
si je privoščil »Slovanski narod« od torka. Ker mu je brŽCag zmanjkalo razlogov,"da bta-ni povišanje najemnine v mestnih stanovanjih, se je zaletel v škofijo, korarske hiše, župniSča, samostane in Dom duhovnih vaj, Čei, da naj »klerikalci« v teh hiiah dajo brezstatiovanj-cem stanovanja. Mi dobro poznamo vse te j hiše in vemo, da je vsak prostor zaseden, reprezentančnih prostoi ov pa je v teh domovih primeroma malo, ker so njihovi posestniki priznano nad vse skromni ljudje. Zato bi svetovali »Narodu«, oziroma mestnemu magistratu, naj za brezstanovanjce preskrbi zavetja v velikih in časih naravnost luksurioznih prostorih onih »višjih desettisoč«, ki pripadajo bivši esdeesarski eliti, n. pr. pri g. županu Pucu, ministru h. r. dr. 2erjavu, gg. direktorjih in upravnih svetnikih Trboveljske družbe, Vevških papirnic ali v Kazini, ki se da iz brezpo-trebne reprezentančne palače spremeniti v naravnost vzorno stanovanjsko hiio. Tudi v Kreditni banki bi se na^o veliko sob, ki so za dostojno meščansko Življenja čisto odveč, zlasti v času, ko toliko Jjpdi prezeba po luknjah. Mogoče bi tudi kakšni viSji gospodje ma-gistratni svetniki in nadsvetniki odstopili par sob revežem? Tudi razni milijonarji, ki so pripadali SDS, bodo skoro gotovo toliko človekoljubni, da bodo sledili temu zgledu in dali vsaj za zimo zavetja brezstanovanjcem v sobanah, ki služijo za »prejemnice, plete, kadil-ne sobe etc., brez katerih se čisto lahko izhaja. Kar pa se tiče cerkva, ki tako bodejo v oči avtorja pobalinskega čianka v »Narodu«, naj ve, da zaradi cerkva ni še noben Človek bil brez stanovanja, pač pa se v cerkvah ljudje uče usmiljenja in človekoljubnosti ter nesebične dobrodelnosti, ki je preskrbela hrano, obleko in zavetiiče milijonom revežev, že davno preden so se spomnili na svoje socialne naloge magistrati!
Tragedija v mrazu
(Z ljubljanskega polja.)
Tisto jutro so potem časopisi javili, da je v letošnji zimi dosegel mraz vrhunec: —30° C.
Meja vsakdanja pot gre preko ljubljanskega polja, ki je v teh zimskih dneh kakor pravljična ravan, bleščeča v deviškem snegu, j Za ljubim vsakdanjim kruhkom potujem, za menoj in pred menoj potujejo v pretrgani vrsti kolone tovarniških delavcev in delavk. Hitimo in spešimo korake, zakaj v teh mrzlih jutrih, ko nam škriplje pod nogami, otrpnjujejo prsti nn nogah in naša pot ni prijetna. Kakor tanki, ostri jekleni noži reže mraz v lica, v nos, v iiJesa Oči ščeme od zmrznjene beline snega, v" katero bodejo iskreči se solnčni žarki. V očesnih kotičkih se tvori rahla skorjica znirzu-joče mokrote, ki jo sproti trgajo mežikajoče veke in ima človek občutek, kot da bi se mu hotele zlepiti oči. Ženskam se vidno nabira ivje na robovih rut in na laseh nad čelom, moški dihajo kadečo se sapo v pobeljene brke.
Za ljubim kruhkom gremo, spešimo korake in molčimo. Čutimo, da je življenje trše, neizprosnejše od tridesetih stopinj mraza ...
Tam za pokopališčem pri Sv. Križu in samotnim poljskim znamenjem sem nedavno opazil družino jerebic. Šestero jih je bilo. Priletele so bile od savske strani, se spustile na sneg in se sem iu tja iskaje »peš« bližale cesti. Obstal sem za hip, da bi videl, ali se bodo upale na cesto. Od nasprotne strani so se bližale neke sani. Na vpregi je sedel kmečki fant, %avit v siv koc. Glavo je stiskal v visoko privihan, s krznom obšit ovratnik. Ko so pridirjale sani mimo, so se jerebice dvignile nizko od tal in v loku obletele konja in sani. Voznik je zamahnil z bičem, kajti bila je podoba, da bo dosegel katero izmed drznih ptic. Švignil je po zraku, ni je dosegel. Nerad sem mu odzdravil, ko mi je po-kimal v pozdrav.
Sedaj so bile jerebice na cesti in kljuvale sveže konjske odpadke. Dve sta bili med njimi ne dosti večji od škrjanca. Vztrajno sta tekali za večjo, košatejšo jerebico. Videl sem, kako je ta razkljuvala kepast konjski odpadek, potem pa pustila, da sta iskali v njem morebitno zrno ka-li manjši dve. Uganil sem, da je bila stara njuna mati.
Košček stare žemlje sem našel v žepu. Vtaknil sem ga v usta, ga razmočil s slino ln ga razdelil na manjše dele. Previdno sem korakal dalje. In res, ptice se mi niso daleč umaknile. Kcmaj nekoliko korakov. Zdelo se mi je, da proseče zro za menoj. Slutil sem, da se bodo vrnile h konjskim odpadkom, zato seni vrgel razmočene drobtine med odpadke. Ko sem se ozrl, sem videl vso družinico na kupu. Sestradane ptice so použivale borno miloščino.
Od tlste.ca dne sem zbiral doma krušne drobtine in jih posipal med petjo Jerebicam. Nekoliko dni zaporedoma sem jih srečaval, včasih više proti pokopališču, .včasih niže, bliže znamenja. In vedno šest, vedno dve majhni med njimi. Iskale so po razkačeni cesti, da bi našle za svoje onemogle želodčke drobtinico, ki je merda slu?ajno padla iz žepa delavcu, ki
ai in hit V»Al malim u suK«, nnn • v/>*n na
--.- ---- -----— . uauvj, "".. • -, ....
katerem je bil peljal kmet vreče žita v mlin, drobec kruha, ki ga je bil zavrgel otrok, hiteč
r Solo alf domov. S plahutajočimi peroti se je vrgla krilata družina na dragoceno najdbo, da bi utešila glad itt jsi ohranila življenje.
Tisto Jutro, ko je bilo —30° C mraza, ni-sern srečal jerebic. Oziral sem se po bleščeči pflfcflijfili in se 6udil, da mOjih bednih gostov ni na barpi zajtrk, ki sem jim ga posipal v teh hudih dneh.
Z nemirno slutnjo v srcu sem se bližal pokopališču. Ob obzidju je stal pes-volčjak in lajal v neko stvar, ki je ležala v snegu, Stopil sem bliže, pogladil psa po hrbtu in se sklonil. Tik ob pokopališkem zidu je ležala mlada Jerebica z aaprtimi očmi in e skrčenimi krem-peljčkl. Morda je bila zmrznila lia cesti in jo je kdo, ki je Sel pred menoj, vrgel k zidu, ali pa je sestradana in onemogla sedla na obzidje, otrpnila in padla v sneg.
Od tistega dne tudi ostale družinice nisem
videl več.	B. Ž.
»
Nočna služba lekarn.
.Nočno službo bodo nocoj opravljale T. lekarna Bahovec na Kongresnem tratu, II. lekarna Ustar na Sv. Petra cesti, III. lekarna Hočevar v Šiški,
*
O V Trnovem je umrl zlatarski delovodja Kari Šegatin v svoji najlepši moški dobi. Bil je odločen pristaš krščansko socijalnega gibanja ter je vedno in povsod pomagal ob vsaki borbi za krščanska načela. Pridno je delal v vseh katoliških organizacijah, zlasti pa se je udejstvo-val pri trnovskem Orlu. Pogreb našega zvestega, dolgoletnega naročnika se vrši danes ob pol štirih z Opekarske ceste (Trnovo). Dragega prijatelja in somišljenika bomo obdržali v trajnem in hvaležnem spominu. Njegovim preostalim pa izrekamo naše teplo sožalje.
O Posipajte hodnikel Mestni magistrat ponovno opozarja hišne posestnike, lastnike parcel itd. na dolžnost, ki jim jo nalaga § 82. cestnopolicijskega reda ljubljanskega. Hodniki ob hišah in parcelah morajo biti temeljito osnaženi, odstranjevati treba sproti zledenele gruče in kepe snega, ter vsako jutro znova posipati z žaganjem ali pepelom (ne s peskom!) gladke in polzke hodnike. Številne nezgode, ki so se pripetile v zadnjem času, kažejo, da se nekateri hiini lastniki itd. premalo zavedajo svojih dolžnosti. Ne glede na civilnopravne posledice, ki zadenejo malomarne hišne po* sestnike (odškodnina poškodovancem), opozarja mestni magistrat, da bo najstrožje kazensko postopal zoper one, ki kljub opetova-nim opozorilom v časnikih ne vrše svojih dolžnosti.
© Dva otroka v Iedenomrzli Ljubljanici. Otroci trnovskega predmestja, ki r. ajo cedaj pozimi nobenega večjega klančka, kjer bi ce sankali po snegu, radi uporabljajo strmi breg Ljubljanice v ta namen. Sankanje na tem prostoru pa bi včeraj dopoldne kmalu privedlo do grozne nesreče. Nekako ob pol 4 popoldne se je na levem bregu Ljubljanice, pod Freli-hovo gostilno v Trnovskem pristanu sankalo več otrok. Sankali so se po zasneženi stezi vzdolž brega do pristana. Na skupne sani sta se vsedla tudi lOletni delavčev sin Vencelj Pavšič in 91etna Pavla Kragelj, dva trnovska otroka. Sanke so naenkrat zavile z zavarovane steze naravnost na sneg in proti vodi. Otroka nista mogla ustaviti sani in sta se naenkrat znašla v ledeno mrzlih valovih Ljubljanice. Skušala sta se rešiti z obupnimi kretnjami v vodi. Ta čas so opazili nesrečo še drugi otroci ter neka ženska, ki je takoj stekla do trnovske stražnice in že na vratih za-vpila: »Gospod stražnik, pomagajte, dva otroka se potapljata!« Nagovorjeni stražnik Anton Legiša je hitro razumel položaj. V brzih skokih je stekel do Ljubljanice in se blizu mesta, kjer sta se otroka potapljala, pognal v vodo. Plavati ni mogel radi težke uniforme, pač pa je vodo bredel do vratu. Za njim je skočil v vodo še stražnik Za vodnik.-' Legiša bi kljub svoji požrtvovalnosti težko dosegel otroka, da mu ni mitničar vrgel v roke daljši drog s čavljem na koncu. S tem drogom je Legiša potegnil oba otroka na breg, nakar se je skobacal sam na suho. Rešeno deklico so vso pre-mraženo odnesli v bližnjo Naglasovo hišo, dečka pa na stražnico. Tu sta se v edino razpoložljivo posteljo vlegla oba, rešeni deček ia njegov požrtvovalni rešitelj. Takoj nato je prišel Se rešilni voz, ki je odpeljal dečka in deklico v bolnišnico.
0 Vincencljcva in Elizabeto« konferenca v 8p. Šiški sta v pretepenem letu podpirali več družin oziroma revnih oseh! Za Božič je bilo obdarova-nih še poeebej 46 otrok. Blazini dobrotnikom in podpornim članom naj za vse Bog povrne!
© Stolna Vinceucijcva kojJercnra je prejel« potom stolnega župnega urada 100 Din kot dar neimenovanega in ICO Din kot der n. dr. Piccolija mesto venca t g. Koegerju. Bog plačaj!
0 Nameščenci Pokojninskega zavoda so poleg venca na krsto pok. gospe Karmen Santič, darovali DruStvu ;»Skrb za ml: d i no- 31K) Din, z« kar ■e Jim odbor Iskreno zahvaljuje.
• Kap!iic,e Pijanca. »Križ božji, tukaj pa umira Človek!« je vzkliknil pošteni delavec Vilče, ko ko se je na Sredini spotaknil v nedelo zvečer ob neznanega človeka, nepremično ležečega na tleh. — »Nemara se je zastrupil z lizoiom!« Hitro je dvignil omedlelega reveža, ga prenesel v vežo in tu je ugotovil, da ima revež želodčne krče. Skočil je po steklemčico s Holmannovimi kapljicami in meno vsebino vili neznancu v usta. Nato je brž telefoni-ral po rešilni avto, ki je takoj prišel in odpeljal »zastrupljenca« v bolnišnico. Tu so bili že pripravljeni zdravniki, ki so revežu izpraznili želodec Po natančni analizi in po strokovnjaSkem opazovanju ao ugotovili, do a» »trupu, s katerim se 'e Sevl-ar-ček Janez zastrupil, pravi cvlček."b<&rrVilčrjeJ bil strahovito razžaljen in je vzkliknil, ko je za to zvedel: »Vidite, takole doživi človek, če je dober!«
© Obisk v tujem stanovanju. G. France So-viuc, stanujoč na Ljubljanski cesti v Vodmatu, je bil nemilo presenofan, ko se je v ponedeljek »večer vrnil na svoje stanovanje. V 8n»u njegove odsotnosti se je priplazil v stanovanje neznan tat in si prisvojil, vso njegovo boljšo obleko, vredno 1650 Din. Tatu je treba iskati med tistimi, ki brez potrebe pritiskajo na tuje kljuke tn prosijo miloščine, če se jim pa le ponudi prilika, kaj ukradejo.
Avto povezil glunonomsga dečka. Neki ljubljanski šofer, ki je lani povozil do amrti »tarčka Pirša v Tavčarjevi ulici, bi v nedeljo zvečer kmalu zopet povzročil smrtno nesrečo Šofer je vozil z avtofflOmoffl po Wolfovi ulici v smeri proti M»ri-jitrtnu trgu, Da;al je znamenja s hupo. Bred avtom ie Sel učence gluhonemnicc Ivan Štrekelj. Gluhonemi Štrekelj seveda ni slišal hupe, šofer j» tudi ni tr.cg"! ustavili avla. Podrl je gluhonemega dečka na tla. štrekelj je dobil lažje poškodbe.
Dopisi
Maribor
□	Smrtna kosa. Preminula sta: Oartner Cecilija, zasebnica, stara 44 let. Pogreb jutri ob 17 na mestnem pokopališču v Pobrežju. — Obleiss Ivan, pomožni delavec, 21 let star. Pogreb jutri ob pol 17 na pobreškem pokopališču.
□	Iz mariborske JSZ. Mariboreki krščanski socijalisti razvijajo v zadnjem času izredno živahno delavnost. Na svečnico je priredila tukajšnja JSZ celodnevni tečaj, ki je zelo lepo uspel in ki se ga je udeležilo do 40 delegatov iz pedrečja mariborske ekspoziture. Predavanja so zajela realnost aktualnih delavskih problemov. Starosta slovenskih kršč. socialistov Jože Ga-3 t i n č a r je z ljubeznijo in občutjem govoril o razvoju kršč. scc. delavnega gibanja na Slovenskem, Srečko Žutner o delavskih mladinskih organizacijah, žužek o Borzi dela, Semeni č o OUZD, Pitako o kolektivnih pogodbah, Rozman o delavnem zadružništvu. — j V nedeljo se je vršil ekspoziturni občni zbor, 1 na katerem se ic i-.clil aiedečl cdbor: Se menic, A1 j a n č i _, prof. Prijatelj, dr. W a n k m it 11 e r, Martinšck in Ko res. Tudi se je na občnem zboru sklenilo, da se vrši letos v Mariboru velik zbor kršč. socijalistov.
□	Otvoritev novega gospodinjskega tečaja v Mariborn. V ponedeljek ob 15. url jo olvoril zastopnik oblrstnega komlsarijata v Mariboru pri šolskih sestrah nov gospodinjsko-nadaljevalni tečaj, ki je predvsem namenjen gospodinjski izobrazbi predvsem urednic in kontorlstinj. število udeleženk se je moralo tudi tokrat omejiti na 12. Število prij.iv je tako veliko, da bo oblastni komisa-rijat za tem tečajem teko,I .-»tvoril drugi gospodinj-skG-uacbl.jevuini tečaj z ; m programom ter učnim načrtom.
□	Ljudsko gibanje. V mesecu januarju je bilo v Mariboru rojstev 66, smrtnih slučajev 62, porok pa 29 in sicer v obsegu stolne župnije — 35 rojstev, 8 smrtnih slučajev in 11 porok; v frančiškanski župniji 11 rojstev. 14 smrtnih slučajev ♦»r 11 porok; v magdalenski župniji pa 28 rojstev, 39 smrtnih slučajev in 7 porok.
□	Iz tukajšnjega okrožnega sodišča. Z vče-rj jsniim dnem je nastopil mes'.o avskultanta pri tukajšnjem okrožnem sodišču dr. Teodor Tomin-šek, sin gimnazijskega ravnatelja dr. Josipa To-minška.
□	Akad. kongregaelja ima drevi redni sestanek'.
□	Orlom! Drevf nadaljevanje občnega zbora mariborskega odseka. Udeležba obvezna.
□	Mariborski gledališki alrnenti se napro-Sn.io, da plačajo svoj februarski obrok najdalje do 10. t. m.
□	Obmejni promet v Ma-iboru v preteklem nu.seeu. Priuotovate je 19.420 oseb, med lomi 10.425 iz tujine; odpotovalo pa je 9174 oseb, 5170 iuozemcev.
□	Dvodnevni sadjarski tečaj se vrši dne 1. in 2. marca (petek in soboto) na oblastni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Prvi dan se bo obravnavalo sajenje, rez in oskrba, drugi dan pomlajanje in precepi jan je srdnegu drevja. Potrebni zanim»nci, ki dokažejo to s potrdilom pristojnega občinskega urada, dobe prispevek za hrano in prenočišče. Udeležbo je javiti z dopisnico najkasneje do 25. februarja ravnateljstvu šole.
□	0 veliki poneverbi, ki jo ima na vesti neki aradnik na tukajšnjem glavnem kolodvoru, se v Mariboru zr.dnje dni govori zelo veliko. Gre bojda za stotisoče. Dotičnik je pobegnil ln so ga čez nekaj dni našli pri Treh Tlbnikih. Afera Je zbudila v Mariboru pravcato senzacijo, ker je dotični uradnik užival v tukajšnjih družabnih krogih velik ugled. Obifiojni policijski komls-rijat, ki ima z»devo v svojh"rok"h, čuva o poteku preiskave. n*jvečte tajnost. Ltedje sc čustvn je io s prizr.detlm urednikom, ker vjdllo klavno krivdo za take aferp, ki se v po-prevrstili dobi v Mariboru tako pogosto ponavljajo, v pomanikliivostih kontrolnega sistema.
□	Velikim tatvinam p'a*na in žakljevine so prišli ni sled v neki tukajšnji tekstilni tovarni. V zvezi s tem odkritjem sta bita aretirana dva tovarniška delavc*, ki sta osumljena tetvine. Sodeč po poteku preiskave je znnteteni'i v to afero več delavcev, s katerih zasliševanjem se je tudi že pričelo.
Zadovoljstvo v hiši
fe le tedaj ako uporabljate pramene kave tvrdke
ANTON FAZARINC, CELJE
Ce tje
.C Državna krajevna zaščita dece in mladine
v Celju ima v četrtek 21. t. m. ob 8. uri zvečer v mili dvorani Narodnega doma svoj redni občni zbor po običajnem sporedu. Na občnem zboru bo predaval odposlanec oblastnega odbora mariborske oblsti. Prijatelje uboge dece vljudno vabi odbor. - Državni krajevni zaščiti dece in mladine v Celju je naklonil mestni magistrat celjski 3000 Din. Za ta velikodušni dar se cdbor prisrčno zahvaljuje blagemu dobrotniku. Naj bi to občino posnemale turi; druge občine in tako delovale na karuntivnem polju.
& NrpuStenost aH kaj. Neka gospa je izročila na celjskem kolodvoru neki žen', ki je btla namenjena v Savinjsko dolino, dne 4. t. m. prtljago v varstvo, s prošnjo, da ima še neki opravek v mestu. Ko je prišla nazaj je vlak že odpeljal. Na koledvoru v Ž Icu ni detična žena cildala prtljage, itpjter so so domenile. Zato prosi dotlčno osebo, da omenjeno prtljago čin-preje oddn na kolodvoru v Si. Petru v Savinjski dolinL
Novo mesto
Mraz r Novem mestu in okolici. Zadnje dni je nastopil v celem novomeškem okraju izreden mr. z, Višje ležeči satlšni kraji sicer nimajo tako nizke temperature, nižje ležeči kraji, zlasti ob Krki, pa trpe rta mrazu, kakor ga ne pomnijo najstarejši ljudje. V Novem mestu je k- zal na magistratu toplomer v nedeljo ih ponedeljek —26» C, pri kan-dljskem mostu v ponedeljek pa celo —80" C. Krka jo zmrznila in so poskusili otroci in odrasli na njej v ponedeljek op6ldne svojo drsalsko srečo. Dvema pa se jo tanka ledena skorja mlrla tako, da sta izginila prd točo in so ju z največjim naporom rešili. Enega izmed predrznih draačav so rešili z lestvo, ki so jo porinili po ledu do njega, drugega pa z vrvjo, ki so jO vrgli preko ledu do predrtega mesta. Oba sta bila k sreči plavači, pa vendar sta bila že tako premrla, da je malo manjkalo, da nista omagala.
Sen kresno noSi. V petek in nedeljo zvečer je priredila srednješolska organizacija »Vesna« S^akespeareovo dramo ;Son kresne nočte, pod režijo g. prof. Pctokarja. Več o tej vj -rlzoritvt, ki dela čast »Vesni« spregovorimo v kratkem.
Kočevje
Smrtna kosa. Preteklo sredo je umrl znai ' okrajni gozdar g. Kari Lesjak. Bil je priznan k- . strokovnjak na polju gozdarstva. Umrl je v starosti 43 let. Pokojnik je bil izvrsten lovec in je uničil precej volčje zalege iz nr.žih gozdov. Z^puicu vdovo s Šestimi nepreskrbljenimi otroci Pogreb ki se je r-zvil iz hiše žalosti v Gnsdendorfu na mestno pokopalMčfl, je bil krasen in Je pričal, kako je bil p"i>ojnilf priljubljen.
Mraz, kakršnega ne pomipjo ljudje že 31 let. Kočevska Sibirija. Zadnje dni je pri nas dosegel mraz svoj višek. Vreme je »uho. Rinža docela zamrznjena in zasnežena. Barometer se le dvignil nevei i' tno visoko, mraz pa je na celz.iu dosegel v nedeljo 3. februarja —31 stopini pod ničlo Vrš dopisnik se jo razgovarjal s starimi Kočevarji, ki nt povedali, da se nat-nčno spominjajo, da je bilo nekako pred enaintridesetimi le" rrvno-ak mraz. Sicer so pri nas vsako leto hude zime, toda do sedaj v zadnjih letih nI termometer Se nikoli prišel preko tridiset it"nitij -pod ničlo. Lani je bil m-kslmum —>28» C. Mesto je bilo v z-dnjih dne'i skoraj prazno. Nihče ni šel na cesto, ker se ie bal zlasti tiste osire burje, ld jo pri nas tako običajna. Zato se z upravičenostjo imenuje celolna pokrajina kočevska Sibiriia.
Občni zbor gasilskega društva. V soboto se je vršil občni zbor p\asirs''ega društva. 7bor ie otvo-ril predsednik g. Pavtlfek Joste in pozdravil v prvi vrsti prisotnega predsednika kočevske gasilska zveze dr, F«"9a Arkot« in <V-8tee«a čl":nn g. Jcsioa Novaka. N"to so pcd ''i odborniki nornčite o tetnem postevnju. ki je b:'o zolo plodovfto. Zgradil se je to leto nov gasilski dom. ki dela čast gas"ske-mu društvu, V.akor tudi mestu samemu. Z a to pos'onje je crjsoatcla uoivev. mesius nresnofentsVa uorava f 150000 Din), d*'te mostna ob*'"a in knez Auersoerg. N;'to se ie izvo'il nov odbor, ki se je konstruiral t"l'e-te: predsednik ln nove"nik tisk/"mar g. J03. P-v"ček, nte^ov namestnik Gustav Ve-d«rbrr. f^vtUnlčrr. kot odborniki na še posnnd H*na H8ntem*n. trgovec. .teste Kri^h, >ro'i£, Anten Zurl, čevll-v, Jurij Milte. cev1'ar in H"ns Lakner. urednik. Nato se te razvila debata o delu po*"nie br-mb° v bodoče.
Mo**&Mjl'a in oteolri vr»oe v Mv>«nem (foTT.ii sta priredite v rede"o 3. febr, neke i prav lenih iflrpfc.- Vnriz-orili «-»• Vo'k in kor^e fotec^M vrteeV Sv Neža (mešč io'*). Zoiro^f vrtec) in Frznovna peMm"rno«t	Se'*).
Vsi rrvri so bt'i dobro iz-^ont, Ur"»'-'i so zlasti m"'?"'!, ki so stlalrio iz'"^"} svoio vtego.
/p.^.eva r"es'"0 FMn"i>i"e, y svrho sajtaeiie kočevske mostno	i« trostea ob*ina eb-
IjubHa tirlsnev-ti 2	dte"r)"v, mestna pre-
moten's'«a upr«va na 1 m'"ten Din. Ob° "a prosita dr?nvno obtest. da čim prej izs'edl k-ivca finančnih liVkoč mes'"e<ra do""rnegs zi"oda. T*ko se ,> venčno vendarle vr^uia ta pereča zadeva, ki je nujno klicala po rešitvi.
Št. Jernej na Dolenjskem
Zima — dolga in liuda, da že doteo ne M<o. V nede'io 3. 2. je kaz*l b?romet°r —24° C. Poteki in tudi Krka te zamrznila. Iz Mršeče vasi so prišli ljudje v nede'jo k maši v Št. Jernej čez zamrznjeno Krko po ledu. Ubo^l mlinarji, ki ne morejo mteti žita! Kromnir v kteteh je zmrzni', ker ga niso posebno dobro zavarovali pred mrazom. — Tudi za eleMriko je premrzlo, že par dni ne sveti ker je voda popolnoma zamrznila. Vodovod na Javo-rovici — brez vode. Teko so se veselili Javor-čanl, da bodo to zimo imeli vdo takorekoč pred nosom, pa ni bil rezervoar dobro betoriran, voda je odtekla in itete na spom'ad bodo tako srečni, da ji mne bo treba vode nositi skoro poldrug kilometer daleč.
Sejni — kr niarski in živinski — bo v četrtek dne 7. febr. Št. jerneiski seimi so znani d-leč na okoli. Če ne bo premrzlo, bo gotovo dobra kupčija.
Ptoj
»Učiteljica« v mestnem gledališču. V sredo 6. t. m. gostuje mariborsko gledališče z efektno Niccdemijevo komedijo »Učiteljica«, ki radi izbor-nega igranja ter n. pete, a obenem zelo zab vne vsebine zasluži razprodano hišo. Je to komedija, ki na eni strani gane do solz, na drugi strani pa vzbuja salve smelia. V glavnih vlogah nastopita gdč. Kraljeva in g. Grom. Režira g. J. Kovič.
Slov. Konjsce
Osebna vest. Celoletni dopust je dovoljen tuk. učiteljici žen. ročnih del gdč. Sabini Sersjnik. Namesto nje bodo poučevale ludi ta predmet razredničarke.
Posipajte hodnike Kar nekateri hišni posestniki premalo sltrbe za varnost pešcev, jih opozarjamo, naj zadostno posujejo hodnike (posebno velja to za okr. posojilnico, kjer že ob navadnem dežju rado spodrsne).
Predpnstno vrveujo je v polnem teku. Plesi, veselice, zabave, povrhu pa še »B: uernteater« iz Nemčije, ki je gostoval v Društv. domu, vse to skrbi za čim bolj prazne žepe veseljakov. Na eni strani bog stvo, na drugi ,aa Človek sreča od mrazu premrle otročiče ^ rt«trganiml čevlji, brez nogavic in rokavic v lahki poletni oblekici, ko od prevelikega mraza (24° C pod ničlo) ne morejo z mesta. Tu bi imela usmiljena srca dovolj polja za svoje dobrohotnosti, ako bi se vsakdo, vsaj nekoliko spomnil teh najrevnejših t I Higijenska predavanje, ki je bilo naznanjeno za 8. febr. v šoli, se že v drugič ni vršite, vsled — prazne sobel. . Kaj je temu vzrok? Nekaj bo že res na pfrfiisirui z-ummnju In iičpiPMmteeni času, zato naj si g. predavatelj Izbere bolj primeren čast
Gospodarstvo
Davek na rente
(Dalje.)
Po tem zakonu se ne plečuje davek na rente
od zemljišča, na katerem stoji zgradba, in od okoliša do 500 m*, ako se okoliš ne oddaja posebej. V tam primeru se od tega dohodka plača davek na rente.
Po tem zakonu plačajo ta davek vsi oni, ki dajejo v zakup: pohištvo, orodje in drug inventar ali pa kuke sveje pravice. Oni, ki daje zakupno dobrino v zakup, pltča davek na renie.
Od dehodka iz kapitala, ki je vležen v trgovino ali kako obrt, se ne čuje davek na rente, ako davčni cbvez.anee tlokaie, da je ta kapital prijavljeni in obdavčen po čl. 42 zak. o nepesr. davkih. Ta davek se ne plačuje od moa arine, kalderinine, trošarine, ttžne takse, trot carsko takse in vseh ostali toks, ki jih iztlrjavajo oziroma pobirajo samoupravne oblasti.
Nadalje ne plačujejo tega davka:
1. država, 2. apanaža članov kraljevske hiše, 3. diplomatski zastopniki — tudi državljani od dohodkov iz Inozemstva v primeru reciprooite e, 4. podpore in preskrbnlne, ki jih dajo roditelji o rokom in ctrocl roditeljem brez posebne pravne cbveze, 5. štipendije, 6. dohodki javnopravnega značaja samoupravnih oblasti, cerkvenih otčin, sanic stanov, zadužbin in tako daljo ter vseh onih tovrstnih ustanov, ki '" ministrski svet na predlog finančnega ministra sti tega davka začasno ali trajno, 7. divideu . 8. invalidske podpore po zakonu o invalidih zaščiti in zavarovanju delavcev in 9. invalidi i nespesobni za delo od ren e, ki jo uživaj c ulje, ki so ja dali v zakup.
i>«v?ii ptdlago za določevanje davka na rente tvorijo vi dohodki prejšnjega davčnega teta v obliki i ' : in rente v gotovem denarju kakor tudi v :> ivlijah denarne vrednrstl. To so: pri posojilih v vrednostnih papirjih: obresti, pa naj so izplačana ali pa samo odobrena ali kapitalizirana; pri posojilih na pcdlagl specialnih dogovorov, pri hranilnih vlogah, pri rentah in pri vseh imovinskih predmetih in imovinskem pravu: letne cbresti ali vrednost dohodkov v naluri ali dejanjih, znesek rente ali letni dohodek v kakršnikoli obliki.
Pri obrestih In rentah Izplačuje dolžnik — država, samoupravne edlnlce, javni fondi, akcijske družbe in ostale caebe, ki plačujejo davek od dobička (komandltne, zavarovalne, rudarske družbe, hranilnice, agenture itd. inozemskih oseb), kakor tudi kumulativne slrotinske tlagajne — ootična blagajna — dolžnik, ki obenem tudi pobira dolžni davek na rente. V teh primerih ne veljajo vse prej navedene oprostitve! Tedaj veljajo samo te-le c;>ro stitve: pri vlogah v poštni hranilnici, pri izplačilih vojne škode in drugih opreščenih posojilih in izplačilih dividend. Ker je pri takih izplačilih takoj razviden znesek, od katerega se mora plačati davek na rente, tedaj dotična blagajna takoj določi davčno ste-pinjo. Ko blagajna na ta način j>cbira davek na rente, nima pravic«, pobirati tudi kake samoupravne doklade.	>
V primeru, da vrednost dohodka-renta ni Jo-, ločcma z nikakršnim dogovorom ali sporoč lom, tedaj doleča višino iate s prosto ocenitvijo davčni cdbor. Ako dohodek ni po.rjen z nikakršnim sprročilom, tedaj se smatra, da znaša letni dohodek 00 od sto.
NOVA OBRESTNA MERA POŠTNE HRANILNICE.
Poštni minister je t odlokom z dne 31. januarja 19°,9 odredil za hranilne vloge pri Poštni hranilnici sledečo novo obrestno mero, veljavno od 1. februarja t. 1. dalje:
1.	Vloge pri Poštni hranilnici se obrestujejo po 4%. Izjemoma znaša obrestna mera T>% za manjše hranilne vloge do največ 50.000 Din nu eno knjižico glasečo na ime, če je vložeu denar najmanj tri n-.esece.
2.	Za vloge izseljercev. ki so naši državljani in pošljejo svoje vloge v tuji valuti, da jo Poštna hranilnica proda Narodni banki po dnevnem borznem kurzu za odkup deviz na dan prejema, plača Poštna hranilnica G% obresti in sicer za vloge do 250.000 Din na eno knjižico, glasečo na ime, če je denar naložen najmanj mesec dni.
3.	Za vloge, ki ni30 naložene najmanj 15 dni, ne plača Poštna hranilnica nikaki'i obresti.
4.	Za zneske od 100.000 do 500 000 Din zn-ža odpovedni rok 20 dni, za zneske nad 500.000 Din pa en mesec. ,
BILANCE IN POSLOVNA POROČILA
Bilaare bosanskih pokrajinskih denarnih zavodov. Prva srbska hrarilnica, Prijedor; kapital 3.25 milj., vloge 4.9 (4.2), čisti dobiček 7'".9S8 (713.660) Din. — Hrvatska trgovska banka in hranilnica, Livno: kanitaP 1 milj., vloge 3.4 (1.9), čisti dobiček 157.675 (136.C50) Din. — Srbska kreditna banka, Bos. Krapa; kapital 2 milj., čisti dobiček 126.463 Din. — Srbska goapedarska banka, Kos. Novi; kapital 1 mili., vloge 1.1 (1.5), čisti dobiček 112.6C0 (180.562) Din.
Bilance hrvatskih pokrajinskih rovodov. — Ljudska den. hranilnica v Novi Graiiški; kapit»l 1 milj. Din, vloge 7.1 (6.9), čisti do' iček 198.843 (1Č6.818) Din. — Trgovska banka, d. d. v Novi Gradiški; kapital 1 milj. Din, vloge 3.1 (2.8), čisti dobiček 115.989 (118.192) Din.
r-r.iutumm H

Borza
DENAR
februarja 1929.
V današnjem deviznem prometu sta se učvrstila Dunaj in London, Berlin in Trst pa sta popustila. Promet je bil prov znaten, ztestl v devizi London. Privatno blago je bilo zaključeno edino v devizi Trst, dočim je ostale devize dala Ntyodn» banka.
tevizn) tečaji na llubllanski borzi
4 fe' ruarja <'29.
povprnš i,on.
Amsterdam • erlin Bruselj
Budimpešta t 'urili l>uiia.i I '>ndo:i New.vorl< Pari 7 1'raga Trsi
1351.75
1094.40
7b9.25 27.yo rO. 77 2.1. >:t : 08.70
I i53.75 791."'7
9.-»3.5 1197.4i H(i2.2t 276.70
2i. .6
29y.Ui
•»rednp
sr. t II.
1352.25
1095.90
800.7r 271.30 56.87 222.''3 H-8.0C 298.11
U 52.50
1 93 91 bU .70 276.27 50.87
16S.60 298.15
Kostanjevica. Vsled hudega mraza je Krka v noči od sobote na nedeljo popolnoma zamrznite. Zadnjikrat je Krka zamrznila teta 1905. — Na pustno nedeljo popol. se vprizorita v dvorani Kat. izobr. društva dve veseloigri: -Strahovi« in »Ne kliči vr"ga<.
Leskove« pri Krškem. Na Svečnico, 2. febr. ie priredilo »Prosvetno društvo v Leskovcu v no-vrm domu »Pod lipo« igri: »Na betlehemskih po-ljan*.h« in »Vse naše«,. Igralci, začetniki, so po sodbi navzočega občinstva vloge dobro z-deli. Predvsem pa ostane gledrlcem nepozab'iiv nastop akademskega pevskega kvarteta pod vodstvom g. Vojka Štruklja lz Ljublj-ne. Otvoritvena prireditev dnje poroštvo, da bodo Župlj-ni v novem, s trudom zgrajenem prosvetnem domu preživeli še marsikatero prijetno urico.
Vavta vas. Take zime ne pomnijo ljudje že ziepa kot Je sedaj. NI torej čuda, da jo tudi Krka prenrznlla. Zadnjikrat jo bila baje zamrznjena leta 1880,, kakor pripovedujejo starejši ljudje. A kljub hudemu mrrzu je precej žival no. Zlasti vozniki so zelo pridni, ker »o ccste po njihovi že'ji in sani kar same drčijo. — Tudi fanlje se niso stn-SIH zime, ampak nnm za predpust priredili na Svečnico spevoigro »Kovačev študent« in burko »Anarhist«. Vsi igralci so častno rršUi svoje vloge, zato so teli tudi od ^leddcev zasluženo pohvalo. Posebna veliko smeha je nap r. vil obč sluga Mnr-tinck v burki »Anarhist« s svojo nemščino. Fantje,
I.L. .....I — n m.II nnSlnna ».lin«. . 1.. .....Xi It! Iill\u Utl|MCj |m pult jjuuivu^ ......... uv » v , jv JUU
brazbe. — Upamo, da nam spet v kratkem nanrn-vite kak lep popoldan.
Zagreb. Amsterdam 2270.75—2285.75, Berlin 1850.75—1853.75, Budimpešta 902.05-995.05, Curih 1094.40-10!j7.40, Dunaj 799.25—802.25. London 275.E0-276.70, Ncwvork 56.77—50.97, Pariz 221.63 do 223.63. Praga 108.?0—169, Trst 297.10—299.10.
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.40, Budimpešta L'0.62, Bvkarešt 312.115, Dunaj 73.06, London 25.21, Newyork 520, Pariz 20.31, Praga 15.8825, Trst 27.20, Sofija 3.75, Varšava 58.30. Madrid 79.80.
Dinar notira na Dunaju (deviza) 12.4025, (valuta) 12.455, v Londonu 276.82. v Newyorku 175.40, v Pragi 59X5.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 125 den., Preštediona 980 den., Kr. zav. 171 den., Vevče zaključek 125, Kranj. ind. 280 den., Rušo 260—280, Stavbna 56 den., šešir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 434—485, kasa 438.50-434 (484), termini: 2. 435-486 (4t5), 3. 4S8.50 —401, 11. 469 den., 7 odst. inv. pos. 87.50 do 89, agrari 53—53.E0. Bančni pap.: Ilipo 55 do 55 25 (56), 1'oljo 17.50-18, Kred. 513 den., Jngo 90.50-91 (£0X0—91), Lj. Kr. 125-126 (125), Nar. 7425 den., Prašted. 680—985 (930), Srpska 123 do 1C4, Zem. 139—141 (110). Ind. rep.: Guttmann 109 do 205 (200—205), Slavonla 5.50—6 (5.50), S1avex 102-105 (105), Danica 175 den., Drava 460-465, Osj. ljev trO—£00, Brod. vag. 8:0—350. Union 305 do 310 tete 20 ti., Ragusea 510 bl„ Trbovlje 465 den., Vevče 125-126 (125), Nar. Šum. 32-33 (82), Piv. Sar 220—260.
Dunaj. Don. sav. jadr. 87.80, Wiener Bank-verein 25.20, Bodencredit 109.25, Creditanst. 89.50 F.scompteges. 23.70, Zivno 140.80, Union 92.50, Al iger Chemische 259.75. Stevonia 0.62, Sluvex 12.E Mundus 101.75, Aloine 41.45. Trboveljska 58.1 Kranj. ind. 86, Lev kani 9.15, Rima Murany 120."
žito
Na žitnem trgu vlada mrtvilo. — Promet je skrajno slab, le v koruzi je bilo nekaj več zaključkov. Cene so povsem neizpremenjene v vseh predmetih Chicago javlja danes nekoliko višjo notacijo za pšenico, dočim jo za koruzo nizek. Tendenca na naših tržiščih je negotova z ozirom na to, da je izvoz pšenice kljub dovoljenemu 25% nemu popustu na železnicah še ve^no nemogoč in da prihaja lapiatska koruza po 308 Hakek ocarinjeno v državo.
V Ljubljani notira jo:
Dež. pridelki (vse samo ponudbe, »'ov. posf., plač. 30 dni, dobava promptnaj: pšcnica 80 kg 2% 207.50-290, tebr. 292.50-295, marec 297.50—300, april 302.50-305, maj 307.50—310; moka Og vag. bi. fko LjnMjana plač po prejemu 420—425. ?oržica (50% rži, 50%pšenicc) fko post. Domžale 277.50— 200, koruza lapiatska 325 —330, času primerno suha 295-297.50, ječmen bar. po'. 345-347 50, bč. 330— 332X0. Zaključkov ni bilo. Tendenca čvrsta.
Budimpešta. Tendenca omahujoča. Pšenica: marec 25.24—25.40, zaklj. 25.30-25.40. maj 20.10 do 26 20, zaklj. 26.19—26.20, oktober 26.00-26 20, zaklj. 26.19—26.20. Rž: marec 23.28—23.85, zaklj. 23.33—23.34, maj 24.08, zaklj. 24.10-24.12, oktober 23X0—28.98, zak'j. 23.90—23.08. Koruza: maj 28X5-28.60. zaklj. 28.60—28.62 julij 28.55~28.6a, zaklj. 28.58-28.59.
Živina
Dunaj, 5. febr. (Tel. »Slov.-) Poročilo Ed. Sagorsky & Comp. o živinskem sejmu: Prignanih je bilo 7469 pršutarjev in 2678 pitanih prašičev, med temi 1106 prašičev iz Jugoslavije. Cene pitanih prašičev: 1. 2.25-2.80, ekstrem 2.35, II. 1.95 ' do 2.15, kmet8ki prašiči 2-2.85, ekstrem 2.35, pr-i šutarji L 2.85—2.40; v splošne in pitani za približno ' 5 grošev dražji.
rairjnocn*. t-jnrnnmr mfiimai—— ■—■——
Zngorjo ob Savi. V četrtek dne 81. jan. ob pozni večerni uri so se nenadcina oglasili zvonovi podružnice v Vinah. Umrl je obče pozmni posestnik Jote Drnovšek v 77 letu starosti. Rajni je bil mož starega kova, mož poštenjak. Dolga leta je bil občinski odbornik občine Kotredež ler celih Si) tet (■' i krrjnegs šolskega sveta v Zagorju ob Savi. Številni prijatelji so ga spremili na njegovi zadnji poti, pevci iz Kotredežu, pod vodslvom nad-učitelja g. Levstika, pa so mu zapeli v slovo. Naj jim bo tem petem izrečena najlepša zahvala.
Vitanje. Tu st« bila poročena g. Dušan Hus, zasebni uradnik v Zre Tali, pristojen v Ljubljano in gdč. Micika Vučak, poštaricu v Vitanju.
Nova vas pri Slov. Bistrici. V ponedeljek smo pokopali 19 letnega Jožefa Jerovška, nečaka msgr. dr. Jerovška, ravnatelja Cirilov« tiskarno v Mariboru. Pokojni Jožef je bil pri vseh zelo priljubljen ter pameten In nad vse skrben gospodar. Knko so ga vsi radi imeli, je dokazala veličastna udeležba na njegovi zadnji poti, na kateri ga je spremljalo deset duhovnikov z msgr. Vrežejem na čelu tn ogromna množica vernega ljudstva. Zlasti veliko mladine je bilo, rajnlkovi sovrstniki pa so mu tvorili na poslednji poti častno stralo. Od vzornega in plemenitega mla'teniča se Je poslovil t ganljivimi besedami msgr. Vreže fi Maribora, star hišni prijatelj Jerovškove rodbine. Pogreba ao se udeležili med drugim hi''! mestni župan maribor-, ski dr Alojzij Juvan, arhidijnkon k"n'iški Tovornik ter bivša narodna poslanca dr. Josip Hohnjeo in Franjo Žeboi.
/
veič iivlkmh vrvenjehs
Tisk v verigah
Pred štiridesetimi leti, tako piše A. Ha-rabu v pariškem »Monde«, je mogel časnikar z majhnimi gmotnimi sredstvi ustanoviti svoj lasten list in se v njem neposredno obračati na javnost. Danes se je
polastil tiska kapitalizem
in mogočne finančne organizacije delajo« javno mnenje po svojih časniških monopolih. Nedavni mednarodni časnikarski kongres v Dijonu se je obširno pečal s tem vprašanjem.
Dve evropski državi — Anglija in Nemčija — imata tisk, ki je popolnoma v rokah malega števila finančnih organizacij.
V Angliji
obvladujejo tisk štiri skupine. Konservativna skupina lorda Rcthermere-a, brata lorda Northcliffa, ima v rokah ;>Daily Maik in celo vrsto drugih dnevnikov v Londonu, Bristolu in po drugih mestih. Pravkar je ustanovil lord Rothermere poseben urad v Newcastle-u, da monopolizira, dobi v svoje roke tudi večerne liste.
Druga konservativna skupina, ki ji naee-lujeta industrijca brata Berry, ima v svoji oblasti : Daily Telegraph in 26 drugih dnevnikov in poleg tega celo vrsto tednikov.
Liberalna skupina sira \Villiama Harri-sona ima v rokah : Daily Chroniclec in 4 druge dnevnike ter tri ilustrirane londonske tednike. To je takoimenovani navpičen trust, ki drtfži industrije, katere so v zvezi s tiskom, posebno lesno iu papirno industrijo.
Cetri skupini načeluje Star mer, ki nadzoruje 34 časnikov iu časopisov. Njen kapital znaša nad 100 milijonov funtov šterlingov in celokupna naklada nj :nih listov obsega dve tretj;ni celokupne naldade vseh angleških listov. — Slednjič je treba omeniti še lorda Beaverbrooka, ki ima v rokah Daily Express< in dva druga dnevnika.
Nemško časopisje je istotako močno organizirano, vendar tam nimajo več navpičnih trustov, odkar je propadel Stinnesov trust. Vsekakor pa se zopet bliža tej skrajni koncentracijski obliki silni Hugenbergov koncem. Ta koncem ima v oblasti več velikih dnevnikov z »Lokalanzeiger-jem< na čelu, več tednikov n. pr. »Woche« in velik poročevalski urad; v tesnih zvezah je tudi z velikim filmskim podjetjem Ufa. Hugenbergov koncem je zelo nevarno orožje v rokah nacionalističnega in monarhističnega nazadnjaštva.
Listi s smerjo ljudske stranke so v rokah tvrdke W. Girardet in skupine Leonhard s sedežem v Braunschweigu. Liste središčnih strank — izvzemši Centrum — nadzorujeta skupini Wolfgang Huck in pa Fuchs (ljudska stranka). Demokratski listi so pa v rokah dveh velikih podjetij: Rudolf Mosse izdaja »Berliner Tageblatk in tri druge berlinske dnevnike, Ullstein pa »Vossische Zeitungr. in š*tiri druge dnevnike.
Samostojen je samo veliki demokratski dnevnik »Frankfurter Zeitung«.
Katoliški nemški tisk
je organiziran v treh velikih koncernih: Ze-nokcncern s sedežem v Munchenu nadzoruje 28 listov; Verbo-koncern s sedežem v Fried-richhafenu 19 listov in Bavarski časniški blok v Munchenu 17 listov.
Tudi delavski tisk — socialnodemokratič-ni listi na eni in komunistični na drugi strani
— je dobro organiziran in ima svojo lastno poročevalsko službo.
V Franciji
tisk ni v takem obsegu in tako strogo organiziran: vendar pa tisk tudi tu ni svoboden, marveč pod vplivom posameznikov in skupin. Tako nadzorujeta »Petit Parisien« in »Journal« več drugih listov, poljedelski minister g. H e n-nessy je doma pri »Oeuvreou in »Quoti-dienu«, indusirijec Coty ima v rokah »Fi-garo<, »Gaulois«. in oba »Ami du Peuple« in snuje sedaj velik časniški trust. — Pravi trust tvori skupina »Presse Regiona'e«, ki so ga ustanovili industrijci severnih pokrajin, da bi na deželi zajezili poplavo levičarskega tiska. Ta trust ima 11 dnevnikov in 14 tednikov; listi imajo sicer svoje lastne uprave in uredništva, vendar so obvezani, da objavljajo politične in socialnopolitične članke, ki jih jim
Novi Dunaj v številkah
Dunajska občina je te dni izdala tretji zvezek svojih »Mitteilungen aus Statistik und Vervvaltung der Stadt Wien«, iz katerih posnamem, da je bilo na zadnji dan preteklega leta na Dunaju 1,865.785 prebivalcev, ali za okroglo 13.000 manj nego leto poprej. —• Ker se tu vendarle več ljudi rodi nego jih umrje, ker se ljudje tudi priseljujejo in ne le izseljujejo, je to znak, da je izseljevanje jako izdatno. — Kam gredo vsi ti ljudje? Jako veliko je izseljevanje iz artističnih in umetniških krogov, in sicer v Berlin. V tamošnjih gledališčih je povsod polno dunajskih igralcev, pevk, statistov, koristk, plesalk, — varijeteji so taki, kakor bi zašel tu na Dunaju v kateregakoli, — slikarjev je tam z Dunaja vse polno itd. Pa tudi industrijskih boljših delavcev itd. je veliko z Dunaja. Tudi po Jugoslaviji jih je i vse polno, kjer dobijo dovoljenje veliko lažje I r.ego naši tukaj.
Od vseh teh današnjih Dunajoanov pa se I jih je redilo tukaj le blizu 54% ali 1,004.301, v ostali Avstriji 304.742, v inozemstvu pa celih 556 742. Kadarkoli torej demonstruje na Rin-I gu 200.000 ljudi, je med njimi 60.000 tujcev ; inozemcev in 40.000 iz ostale Avstrije.
Pred vojno je štel Dunaj že nad dva milijona prebivalcev. Danes jih je okroglo 200.000 manj. In vendar je danes silno pomanjkanje stanovanj, dasi je le občina sezidala že nad 35.000 novih stanovanj. — Je pač tudi tu, kakor povsod, da hočejo ljudje po vojni bolje živeti in tudi bolje stanovati.
Cehov so našteli 79.278, Slovakov pa 2066. To so pač le avstrijski državljani, kajti mnogo jih je skritih v številu 31.723 češkoslovaških državljanov, ki tu stanujejo. Dalje je tu iz Češkoslovaške še 84 559 Nemcev. Iz Poljske je Nemcev 34.481, samo 15.519 iz Nemčije in 13.901 iz Ogrske. Češkoslovaških državljanov živi torej na Dunaju 116.282. — Madjarov so našteli 10.922, Poljakov samo 4865, a Jugoslovanov 3322.
Za Jugoslovane so šteti pa le državljani SHS, vsi avstrijski Slovenci, Hrvatje in tudi nekaj Srbov pa so skriti v ostalem številu Dunajčanov, najbrže Nemcev. Po jeziku namreč ni razdelitve, marveč le po državljanstvu, razun pri Cehih.
František Udržal, novi češkoslovaški ministrski predsednik. Novi vladni načelnik je star sedaj 62 let. Bil je že član bivšega avstrijskega parlamenta. V samostojni Ceškoslovatki je bil trikrat vojni minister: 1021, 1922—25 in 1926—29.
M
pošilja osrednji uredniški urad v Parizu. Smer jo katoliška in nacionalistična. Trust ima 1060 urednikov in uslužbencev, 5000 dopisnikov, 1500 zalog in obsega 63 okrožij.
Nekaj posebnega so v Franciji
tiskovni monopoli:
monopol poročevalske službe, monopol trgovske reklame in monopol odpošiljanja listov. Ti trije mcnopoli pokore celokupni francoski tisk. Poročevalski monopol ima v rokah agen-tura Havas, ki ima pogodbe z angleškim Reuterjem, nemškim Wolffom, italijansko Štefani itd. Agence Nationale de Publicite ima monopol trgovske reklame in priobčujejo svoje oglase preko nje domalega vse velike trgovske in industrijske tvrdke. Messageries Hachettc imajo monopol za odpošiljanje in podrobno prodajo listov. To podjetje ima koncesijo za kioske v Parizu in za knjigarne na kolodvorih, po deželi pa so razpečevalci listov njihovi zastopniki.
Veliki francoski dnevniki so sicer samostojni, a kar se tiče poročevalske službe, oglasov in odprave listov istotako odvisni od mo-nopolskega triumvirata. To dejstvo in pa strah pred novimi tekmeci jih druži med seboj, tako da tvorijo tih kartel. ki obvladuje javno mnenje.
Orjaški stadion v Los Angeles, kjer se bodo vršile prihodnje olimpijske igre (1. 1932). Na stadionu je prostora za 85.000 gledalcev. Prve olimpijske igre so se vršile l 1896 v Atenah, druge 1900 v Parizu, tretje v St. Louisu 1904, četrte v Londonu 190"!, pete v Sto kholmu 1912, šeste v Antverpah 1920, 'edme zopet v Parizu 1924 in zadnje v Amsterdamu 1928.
Antonin Švehla, odstopivši češkoslovaški ministrski predsednik, ki je že poldrugo leto bolan. Švehla je star 56 let. Ob ustanovitvi Češkoslovaške republike je postal notranji minister; dvakrat je bil ministrski predsednik: 1922—25 in 1926-29.
Posebno Slovencev je veliko avstrijskih državljanov. To so vsi Korošci in mnogi naši rojaki iz vseh možnih slovenskih krajev, ki sc ostali tukaj vsled svoje službe ali zasebnega poklica, ker jim je pač tako kazalo. Veliko jih je, ki bi v Jugoslaviji ne našli mesta. Je tudi upokojencev, ki so ostali tu, ker so njihove penzije tu neprimerno višje. V »Krožku« je večina članov, ki so avstrijski državljani.	A. G.
Država je slab pek
Vse izkušnje so doslej potrdile, da se državna uprava v praktičnem gospodarskem življenju nikjer ne obnese. Zato se ne bomo čudili, da je državna uprava tudi v pekovski obrti odpovedala. To izkušnjo podaja boljše-viška Rusija, kjer so pravkar zborovali na posebnem kongresu zastopniki državnih in zadružnih pekarn. V Rusiji jedo ene same vrste kruh iz ene same vrste moke, ki jo mlinom predpisuje država. Moka se sploh ne prodaja, marveč le kruh, tako da so vsi brez razlike odvisni le od javnih pekarn. Le-teh je sedaj 46, a 28 jih tačas grade. Pekarne so tako preobložene z delom, da obratujejo neprestano po 24 ur dnevno ob 3 kratni zameni delavstva, a še ne morejo zadostiti potrebi. To pa tem manj, ker krmijo ljudje z državnim kruhom tudi živino, saj je kruh cenejši nego oves. Zlo je le to, da je državni kruh skrajno slab, tako da se vsi pritožujejo čezenj. Na imenovanem zborovanju so peki valili glavno krivdo na mline, češ da slabo meljejo in to še nalašč; razen tega tudi organi trgovskega komisari-jata dodajejo moki vse mogoče, kar nikakor v moko ne spada. Res je tudi, da postaja ruska pšenica vedno slabša. Dalje so se pritoževali peki, da so pekarne opremljene s samimi zastarelimi stroji, ki so cenejši, ki pa zato tudi slabo opravljajo svoj posel. Slednjič
IA KJIa froKo nn nivIrnimnU nnalntriU viAtrn no_ JV	»tvwu jiv» pvnuiuail UUOHltl» uvtv) mv
izvežbano delavstvo, ker izučenih pekov ni bilo dovolj. Z eno besedo — država ie slab pek.
Še neoženjeni evropski prestolonasledniki. Zgoraj na levi angleški prestolonaslednik Albert, star 35 let; na desni 25 letni italijanski prestolonaslednik Humbert; spodaj na levi 22 letni španski prestolonaslednik Alfonz in poleg njega 30 letni danski prestolonaslednik Friderik. — Štiri princezinje imajo nado, da postanejo kraljice.
Zločinec visokega rodu
V Varšavi so aretirali barona Mirdorfa, ki je bil v sorodu s cesarjem Francem Jožefom. Barona Mirdorfa je ovadila lastna hči, ko so jo bili zaslišali po poizkušenem samoumoru. Izpovedala je, da jo je oče posili prodajal lahkoživcem in potem živel od njenega denarja. — Baron Mirdorf je bil preje avstrijski častnik in zelo begat. Tik pred svetovno vojno je ustrelil svojo ženo, češ da jo je zasačil na nezvestobi. Po.em je izgubil vse svoje premoženje in slednjič padel tako glokobo, da je prodajal hčerino čast in se s tem preživljal.
Pod ledom prežal na zlat kriz in utonil
Dva lvovska lopova, Kcsz iu Witkowski, sta zvedela, da se poslužuje pop v Ceremošu pri pravoslavnem blagoslovljenju vode zla.ega križa. Voda se blagoslavlja na ta način, da spuste križ na vrvici v reko. V ta namen so na primernem mestu presekali led. Kosz in Witkowski sta se dogovorila, da se polastila tega križa. V ta namen je zlezel Witkowski pod led v mrzlo vodo, Kosz ga je pa čakal na nasprotnem bregu, kjer naj bi Witkowski prilezel izpod leda. Ko je duhovnik potopil križ v vodo, je Wiiskcwski hitro hlastnil po njem, a duhovnik je prestrašen odskočil. Takoj so začeli sekali led, ker so mislili, da je starčku duhovnu križ sam padel iz rok. Kmalu pa je navzoče prevzela groza, ko so odkrili pod ledom mrtvega človeka. Witkowskega je predrzen rop stal življenje. Njegovega tovariša Kosza so aretirali.
Lev Trocki, ki ga je sovjetska vlada izgnala iz Rusije. Ime Trockega se je prvič imenovalo v javnosti 1. 1905, ko je bil kot 28 leten mož predsednik revo-
lucionarnega delavskega sveta v l-etrogradu. Med svetovno vojno je bil poleg Ljenina glavni voditelj boljševikov. Od 1917 do 1918 je vodil ljudski komi-sanat za zunanje zadeve, od 1918 do 1924 pa je na-čeloval rdeči armadi, ki jo je organiziral in uredil.
V krsti oživela
V Barceloni je te dni umrla za hripo neka žena. Položili so jo na mrtvaški oder in tik pred pogrebom krsto zabili. Na grozo vseh navzočih se je pa iz krste zaslišal nekak šum. Za čas so vsi odreveneli, nato so pa kr3to odprli in videli, da je ženska živa. Bolnico so položili v posteljo, vendar je groza, ko se jo v krsti zavedla, nanjo tako delovala, da je čez
nekaj ur dejansko umrla.
*
Pri Smoletovih so dobili nenapovedane goste, ki so potem sedeli in sedeli in se niso znali odpraviti. Ko so Smoletu pohajale zadnje trohice potrpljenja, je ponudil gostom smotke, češ: »Prosim vzemite, na poti se ta-
kala stvar še posebno prileze.«
*
Snubec: »Gospod ravnatelj, vašo gospo-
rli^PA h^tcrlrn fnlro faIa 1i»Ki»n /In on tn «/-» vaiuuv. uvvtnu VU«U jJVIU IjUVlUl) UU QU> IU UU UU
z besedami izraziti!«
Bančni ravnatelj: »Morda bi se pa izrazili v številkah?«
Slavisch« Rundschau
Prejeli smo reklamno številko mesečnika »Slavi sche kundschau«, ki bo izhajal lOkrat letno pri slovanskem seminarju nemške praske univerze jod uredništvom mirtistra prof. F. Sp-ne in piot, O. Ge-semana. V nasprotju Z dosedanjimi shčnimi organi (kakor praški »Slovanski pregled« in lyovski »Ruch slovanski«) noče prinašati Ruiidactl&U politlthih oz. trgovskih pregledov in se omejuje na vsestransko bib iografijo ter kulturno kroniko. Poizkusna številka prinaša uspehi jsosneifek pfltora iz velikega sovjetskega filma »Mati« po istoimenskem rotnaiiu Gorjkega in bogati .seznam sotrudnikov. Poročila o književnosti, gledališču, umetnosti in znanstvenem raziskovanju Bodo pisali najuglednejši strokovnjaki slehernega slovanskega naroda, in upati je, da lie bodo prikrajšani tudi Slovenci: dr. J. G ion ar je član uredništva, med sotrudnlki pa so imenovani: F. Albreht, prof. N. Bohinec, B. Borko, prof. I. Cankar, prof. F. L u k m a n , prof. M. Murko, prof. L. Pitamic, prof. B. Škaria in dr. N. Z upa nič. Prva številka izide še ta mesec. VsfKt. tevi k a bo vsebovala do 80 strani in več slik. N .v-cnina znaša 24 mark letno. Za sedaj lahko pristopi tudi vsakdo k sotrtidrtikom lista (»Arbeitsgemeinschaft der SI. Rundschau«), ne da bi s tem prevzel katerekoli obveznosti. Piača potem pri neposrednem naročilu (Geschaftsstelle der SI. Rundschau, Praga-I, 606) samo znižano naročnino: 10 mark polletno (5 zvezkov) in 20 mark celoletno (10 zvezkov).
Kamil JeMbek, čehoslovaški pesnik in pisatelj,
ie slavil 4. t. m. 701etHico svojega rojstva. Jefatek le pesnik moravske vasi. Njegova zbrana dela izidejo pri F. Borovy-u v Pragi.
Znamenit delavski rcman. Juljtisz Kaden-B a n dr o w s k i, ki ga označujejo za največjega sodobnega poljskega pisateja in mu prerokujejo celo, da bo kot mojster evropskega romana sploh dosegel univerzalno veljavo, je napisal Le nor o, delavski roman, ki je izšel v L\vowu pri Ossolin-skirh. Je to monumentalna epopeja strašnega življenja rudarjev, propadanja na eni in življenske sile na drugi strani; realistična do skrajnosti in brez usmiljenja; slika sveta živalske hotnosti, močvirno-sti, gladu in prtnasičenosti — elementarnih sil iz globine, ki uničujejo in ustvarjajo.
Senčne pcdcbe iz scdcbne Rusije je izdal znani Ferdinand Ossendowski v Varšavi. Knjiga je hudo antiruska in ailtisovjetska, a ima veliko avtentičnega materijala iz pisateljevega očividstva. Pisatelj trdi, da pod tiranskim sovjetlzfnom v narodu raste grozovita anarhija, amoralizem in destruktivi-zem, ki bo nekoč preplavil vse meje. Knjiga je Izšla tudi v nemškem prevodu v založbi Phaidon na
Dtmaju; 256 strani, 3 M.
*
Mestna knjižnica v Splitu slavi 25 letnico svojega obstanka. Knjižnica šteje preko 30.C00 zvezkov. Ima važne rokopise, latinske, italijanske in hrvatske.
V Ullridhovcm salonu v Zagrebu so razstavljena dela mladega slikarja V. Sest i Ca. Kritika se izraža o njih simpatično.	_
DOKTORJA FRANCETA PRtlšERNA Zbrano
delo je najlepši, knjižni dar Sloven-, cein v letu 1929. V neizprenien jeni obliki prvega natisa beremo tu I' o-le z i j e nagega velikima, n jegov D o-datek slovenskih pfiezij, potem Nameček nemških in jp o n e tn č e n i h poezij in njegova Pisma. Imamo tedaj vsega Prešerna, ki bo po tej knjigi prodrl v sleherni slovenski doin ter postal last vsega našega ljudstva. (Cena broš. 40. vez. 53, celo usnje 90 Din.)
Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani.
Glasba
V Berlinu so 25. januarja proizvajali »8a'ka-
nofonijo« hrvatskega glasbenika Josipa Stolcera-Slavenskoga. — Letošnji festival Mednarodnega društva za moderno g asbo bo cd 11.—14. aprila v Ženevi. Izvajala se todo dela Henriette Bosman (Nizozemska), Marcel Delanov (Francija); Manual Rosenthal (Pariš), Johannes Miiller (Dresden), Em-my Freusel-Wegner (Nizozemska), Roger Session
/ a	tuli,to loMnce / Atrcfrltn^ Nlil/nlai Mnhrw
msvee
Modroslovjš
cberwe»: Grundriss d*r Gesčliichte det Phi-
losophie. 9. iT.: Die Philosophiedes A u s-
Undes votn Beginn des 19. Jahrhunderts bls aitf die Gegcnwart. (432 strani, Berlin 1938, broš. 16 M, vet 21 M.) — Ueberweg je brfczdvotna najboljša zgodovina modroslovja ne samo V ntmšltl literaturi, uego sploh. Prtfcujoči zvezek se bavl z medroslov-n i mi in duhovnimi sistemi, pojavi, pokreti in šolami izven Nenicije od začetka 19. stoletja do danes. Iz Vžake dežele so se oglasili tozadevni strokovnjaki. Izborilo je obravnavana filozofija v Angliji (Dawes-Hieks), v Severni Ameriki (G. C. Celi) in v skandinavskih deželah (Liljequist, Aall). Dobro je tudi
rglavje o italijanskih filozoličnlli šo'ah (Credaro). obrisu francoske filozofije (Jartet; revidirali Rtiya-sen, Leclere in Parodi) manjkajo Zelo znatna Intehn ka';or Gaultier, Benda, Alani, predvsem pa katoliški a'i njim sorodni misleci: OzaUam, M0rttafeni'ert, Maurras, Maritain, Bremond, Claudel, Gide, ValerV-Poljski oddelek (LutoslaVski) je bogat, vendar je dano mesiianizmu in towiani'mil preveč prostora v primeri š pozitivisti, ki jih je avtor skoro prezrl. Odločno zgrešen je obris filozofskega mišljenja v Španiji (Lindsay), kier se slavni Balrnes odpravi s par besedami, Azorin, Ganivet, Unamuno, Ortega y Gasset pa se splch ne omenjajo! Dočim je filozofsko delo na Cehoslovaškem vpoštevano na 10 straneh, ni Španiji odmerjeno več kot 4. Tudi Rusija Se spričo svojega ogron n?ga pomena za duhovno življenje Coveštva premalo vpošteva in obravnava sanio na 13 straneh. Slavclili se čisto na kratko odpravijo, Tolrtoju je posvečenih 9 vrstic, Merež-kovsklj in Berdjajev iri mrtogi drugi se sploh ne omenjajo.	^
Miguel de Unamuno je brez dvoma eden naj-originanejših mislecev moderne Španije in si je pridobil od vseh Špancev največji sloves v svetu, tembolj ker po'eg romana niše tudi filozofski esej in razprave. Otto Buek v Monakovem je začel izdajati v nemškem prevodu Unamunova zbrana dela. Posedaj sta izšla: Affonija krščanstva in Teta TUla. Prvo delo je serija esejev, ki pa se ne sučejo okoli teme zatona krščanstva, kakor bi človek menil po nas'ovu, ampak o krščanstvu kot oni religiji, ki se sama s setoj bori, oziroma bori s svetom, ki je religija sr.lrti in vstalenja. Ker je Unamuno kot Šoanec bitno ves v katomfvii, se najdejo v teh eselih mnoga zlata zrna, v ceoti pa je stvar zelo protislovna, posameznosti večkrat krivo gledane. — Teta Tula je roman svete ženske, visoka pesem odpovedi in nesebičnega služenja. Pisatelj je imel nevede in nehote prod seboj vzor sv. Terezije Avilske. Vendar se teta Tula večkrat odkrije tudi kot oblastiželjna egoisti«.
Zgodovinska delo Heredota halikarnaškega nam podaja v izbornjfflt nemškem prevodu zaslužni Insel-Verlag iz Leipzig?. Knjiga, ki šteje 810 strani stane 12 Mark.
Nnhatete novitete
Konermann: Die religiose und smliche Lage der Industriemassen, Minister, 4.50 M. — Undset Sigrid: Und wilr dies Kluakin nicht geboren, Ars Sflcra, Munchen, 1.25 M. -- Der Kreuzweg des modernen Menschen, Aiis dem Seelenlebsn der Ent-ehrten, Enterbten und Zerschfageneii, ScliOningh, Paderborn, 4.30 M. — Plist«"'- Rellgiosltkt und Hysterie, z ilustr., PsfčlKianalit. Veriog, \VieH, 4 M., bo sicer v posameznostih strokovnjaku prineslo ne-kaj zanimivih dat, v celoti pa ,e bistveno zgrešeno kot neznan9tveno prenašanje seksualnega v religiozno Sfero in njuno Sunilijavattje. ~~ Friedrich Lama: Pabst Pius Xl., 8 M. — Kircheisen, znani i zborni napolenovski biograf: Napoleon L, 2 zvezka, Stuttgart, 432 strani, 14 M. — Strzygowski: Alt-slavische Kunst, 320 strani, 260 ilustracij, 60 M. — Harold Lamb: Tamerlaile, the Earth Shaker, New-York, 4 do'., sijajna predočitev osebe irt del naj-
ting (Ber in), Frank Martin (Genevej, Aleksander Jemnitz (Budimpešta), Berthold GoldsChmied (Darm-stadt), Maurice Eelages (Pariš), Vaughan Williams (London), John Ireland (Anglija), Erwin Schulhof (Praga). Vrhtega se bo v spomin nedavno umrlega janačka proizvajala njegova maša.
Zlatko Balokovič, znani naš violinist, ie na svoji veliki evropski turneji v Berlinu izvajal kompozicije svojega rojaka, mladega hrvatskega muzika Božidara Kunca in sicer z velikim uspehom.
V brezmejni žalosti iavljamo tužrega si-ca pretresujočo «e3t, da se e danes ponoSI preselit v večnost, komaj aH let stur, naS Ijubljeul soprog, oče, brat in stric gospod
Dular Ivan
posestnik
v Jurki vsgi pri Novem mestu.	t ,.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v ce'rtek 7. februarja ob II. uri dopoMne Iz h še Ži los i v Jurki \<h1.
B agemu pokojniku ohranimo svetel 'pomin!
JurKa va^, dne 5. februarja 1929.
M-ci, soproga — Dušan, Darinka, otroka Jože, Albin, Vinko, Marija, Ema poroč. Viutar» Olga, Vilko,
bratje in sestre ter ostalo sorodstvo.
Radio
Radio ln časopisje
Pri tiskovni konferenci, ki se je vršila 15. Jan. t. .1. v dvorani družbe >Ravagr na Runaju, je ge-neralHi ravnatelj Oskar Czeija v svojem nagovoru omenil razmerje med poročevalsko službo dnevnega časopisja in Oddajanjem dnevnih vesti po radiu, bolakflil se je zmotnega mnenja, Češ da je dnevno časopisje dobilo konkurenta v radiu. Resnica Je baš nasprotno, fcartimmle čltnteljstva se šc'e prav zbudi ž golim poročanjem dejstev ]>o radiu. Te vesti
>o radiu so le kratke in včasih kar Uradne. Bralci zavzemanje sffillšča "do dogodkov, kar pa more "in
8o n iU;o|
opisja pa 1
podrobna poročila, komentarje,
Martin: Historv of tlie United Slates. Vel. I., 1783 -1865, Boston, Ginn, 3 dol. 23 c. — Foch, marechal: Paroles de soldat, Pariš, higuiere, 7 Ir. 50 c. Webbs Sidney in Beairice: Problem revščine slo-večih angleških sociologov je izšel v ncihškem prevodu kot »Das Problem der Armut« pri DiederlcksU, Jena, 216 strani. — Agnfes de la Oorce: Robert Hugh Benson, pretre et romancier, Pariš, Plon, 12 fr. — Giraud: Le ehristianieme de Chftteaubrialld, Pariš, Hachette, T. 2, 20 fr. — Orundy: Enjlish Art in the 18 th Cen!ury, London, --Studio«, 10 sh — Romain Rollfind: Les Ičonldes, Pariš, Michel, 12 fr. — V Rečlanmi knjižnici so izšli zdaj romani slovečega Conrada Mayerja. — Izmed nemške potopisne literature omenjamo: Schneider: Durch Dalmatlen bis zu den Schwarzen Bergen, Stuttgart, 1928, 9.50 M, in Dalmatienfiihrer, hrsg. von Dres-ler, 3. verm. Auflage, 81 strani, Munchen, Sildost-Verlag.
TEKHE V UMETNEM DRSANJU NA BOHINJSKEM JEZERU.
Pri hotelu Sv. Janez Ob Boh. jezeru M vrfe *
nedeljo dne 10. t. m. štiri drsalne tekme, ki jih j« razpisalo Slovensko planinsko društvo v sporazumu k JZSS, in sicer: moška in ženska tekma za novince ter moška in ženska tekma za prvenstvo Bohinja Za tekmo novincev so j»redpisane najlažje osnovne vaje in prosto drsanje 1 do 2 minuti. Za prvenstvo Bohinja so razpisane tako ia gospode
mora storiti samo Časopisje, ki je dobilo v radiu dejansko zaveznika!
Po radilšhtm svetu oholi
Nemški naročniki radia 1 jan. je bilo naročnikov radia v Nemčiji 2,680.867. Od oktobra 192S je nnrrstlo število za 301.314, od januarja 1928 pa m (125.725,
tlkinjeaje omejitev. V Romuniji je ministrski svet sklenil, da ukine omejitev iz 1. li;25., po kateri nI bilo dovoljeno ne postavljanje Oddajnih, ne nameščanje sprejemnih radijskih naprav v pasu 80 km od meje.
Radio na ameriških univerzah. Po neki ameriški st tistiki sprejema Več nego 66 univerz v Združenih državah redno predavanja V Okviru pouka po radiu.
Moderna glasba v dunajskem radiu. Od februarja dalje dobi moderna glasba v dunajskem radiu svojo uro vsakih 14 dfll pod z" glavjem »Mcdema muzika«. Spočetka se bo oddajala zmerna moderna glasbi, pozneje pa preidejo np skladbe najmodernejših komponistov. Vsaka ura se prične z uvodnim predavanjem.
Mesto 3 km — 82.0OO km! Hitrost pri radiu pa res ni coprilija! Primer zato Je Sledeča drobfia zgodba, ki je sicer ameriška, toda docela resnična: R-dijski operater ameriškega lista »Newyork Times« je hotel sporočiti nekaj prijatelju, ki stahuje jed vi 3 1-m daleč od njejta. Toda — ttidi v Ameriki telefon včasih odpove! Tedaj se spomni, da je njegov prijatelj, ki je tudi rrdijskl operater, baš v istem f-šu (kakor vsak dan) v zvezi z Byrdovo e^s-pedicijo na ju'ni tečaj, ki se ie n».h"tala tedaj 16.000 kilometrov ed Newyorka. Brž se odloči in pokliče e''spedieijsko Irdjo >Clty ob New Yotk. In res dobi odgovor. Zeprosi, naj speroče njegovemu newyor-škemu tovarišu, da m naj poMlČe pO newvoršVem mestnem telefonu. E'eanor Bollin", radijski operater Byrdove e' špedicije, res prekine svo'e poroči'o 7,i list in vstavi vanj iz New Yor'-a dobljeno in v New York n-menieno sporočilo. Dv6 minuti k".si®je se ;e že vršil Zafeljeni telefonski pogovor. Tudi rekord!
Programi Radio-Ljubljana t
Sreda, 6. febr. Opoldanski program izostane. 17.30 Radio-orkester — 18.80 Pravljice, pripoveduje pis-te'i Milčinski — 16 Srbohrvaščina, poučuje prof. Mazovec — l°.30 Pomen antike za evropsko ku turo, predava prof. dr. Fr. Bradač. — 2C Pe?mi haših bratov v god. ork. Drav. divizi e: 1 Bin'č' i: Na Drini, srbska koračnica, 2. Rendla: Sa istoka, 3- Mihvič: Od Triglava do B-ikans, 4. Čerin: Od! ud ideš 'Anice?, hrv. koračnica. 5. Kačrovs'-y: Cvlječe sa bosn. bere. livada. 6. Brodil: Iz Niša 1 okolic, 7. Srdlaček: Beograd u noči, 8. Urban: Dimitrijevič. kor čnica, 9 Čerin: Zvuei isood Lov-čena, črnogorske pesmi, 10. Cerin: Pop~di'o Len-če, srbska koračnica. — 22 Poročila in časovna napoved
Četrtek, 7. febr.: 12.30 Reproducirana gla-ha. 13 Časovna naix>ved, reproducirana glasba. — 13 30 Stanje vode in borzna poročila. — 17 Koncert Radio-
orkestra. — 18 Ceščina, poučuje g. Novak. — 1*.30 Pride ovanie krme na njivah, predava in?. Rado I.ch.
19	Dr. V. Bohinjec: Naše sosedne države. — 19.30 Zgodovina S'ovencev, predava prof. S. Kranjec. —
20	Pevski so'ist. večer (g. J a t, pri klavirju g. Kogoj). _ Radio-orkester. — 22 Poročila in časovna napoved.
Drugi programi:
Sreda, 6. februarja.
Zagreb: 13.05 Plošče. — 17 Pravljice. — 17.30Popoldanski koncert. — 19.30 Prenos koncerta dunajskega konservatorija. — 22 Reproducirana glasba. — Praga: 12.20 Opoldanski koncert. — 16.30 Lutkovno gledališče. — 19.20 Drama. - 20 Salcttie, opera. — Stuttgart: 16.35 Stare operete. — 19.45 Koncert. 20.15 Opera. - Bern: 12 50 Plošče. — 16.30 Za deco. — 17 Orkester. — 20 15 Pri treh
Spori
lahke vft.je, ki jih je sposoben vsak nekoliko ilveJS-ban drsalec ter prosto drsanje 2 do Š minute. Tekme so otvorjene za verificirane kot za neveriflcira-
ne drsalce, torej tudi za drsalce, ki niso včlanjeni v športnih društvih. Prijavnina znaša 10 Din, prijave sprejema do sobote dne 9. febr ob 10 dopoldne Slov. plan. društvo, Ljubljana, Frančiškan-ska ulica; naknadne ustmene prijave se sprejemajo do pričetka tekme na samem drsališču proti dvojni prijavnini. Tekme se prično takoj po prihodu nedeljskega dopoldanskega vlaka v Bohinj.
RAZPIS SMUČARSKIH TEKEM ZA SREDNJB-ŠOJ.SKI PREHODNI POKAL.
S. K, Ilirija ruspisuje propagandne tekme v
slalomu po sledečih propožicijah!
1.	Vsakoletne tekme se udeleže lahko le dijaki Srednjih Sol v skupinah iz zavodov. Najmanj 6 dijakov tvori moštvo enega tavoda.
2.	Pokal si pribori moštvo onega zavoda, ki doseže tri sezone zaporedoma, ali 5 krat v presledkih hajvečje število toSk.
3 Za izvršitev tekmovanja je potrebna prijava uitjmanj štirih zavodov.
4. Tekme se vrše v okolici Ljubljane.
Tekmuje se po zač snem pravilniku za slalom.
Prva teknia se vrši letos, čas in kraj se objavi v prihodnji'1 dneh.
Prijave so pismene; iz njih naj bo ra»vidno ime posameznih smučarjev, moštva, zavoda, morebitna klubska prlprdnost in starost.
Prijave je vlomiti najkasneje do 16. tire dne-9. t. m. pri tvrdkt Goreč. — S. K. Ilirija.
NEMŠKA DAMSKA ATLETIKA
Nobena druga dežela ne izkaitije v zadnjem Čisu v ženski atlfttiki takšnega napredka kot Nom-čija. PM lom nas nič ne moti dejs.vo, da Nemke v Amsterdamu niso izpolnile vseh ind, ki »0 jih slavili vanje. So pač preveč zahlevvall od njih ln so neprestano govorili vanje, da moralo na vsak n:.Čln zmagati. Tako je stopil sle-injič na me3to 61-atega veselja do speti« in tekme pretiran čut odgovornosti. ki je živce preveč obremenil ln zato povzročil poraze.
Kako visffka je ženska atletika na Nemškem, nam pokaže (v najvažnejših panogah) seznam ne-ka erih uspehov, sestavljen od Nemške sporlne zveze za lahko atletiko.
100 m dve atletinji 12.4, dve 12.6, ena 12.7.
BR) m ena 2:16.8, ena 2:24.8 Itd.
Skok na daljavo ena 5.40 m, ena 5.36, nato 5.29, 5.28 in 5.24 m.
Skok v višino ena 1.80 m, dve 1.48, dve
I.47	m.
Kroti« ena 11.96 m, dalje 11 54 m. 11.33 m.
II.28	m itd.
Kopjo ena 38.39 m, dalje 37.32, 36.75 m itd.
Dlskos ena 37.81 m, dalje 37.68 m, 36.87 m, 36.78 m itd. Omenimo dalje, da J6 teklo lani 5G atletinj 10O m pod 13.5, 800 m 45 atletinj fwd 2.58 V skoku ni daljavo je doseglo 52 športnic več kol 4.70 m, v skoku v višino 67 nad 1.80, v kopju 3!" nid 26.40, v disku 52 nad 25.30, v krogli 92 na,1 7 50 m.
mladenkah, opereta. — Katcvice: 17 Iz poljske zgodovine, — 17.55 Fopularni koncert iz Varšave. — 20.30 Komorna glasba. — Rim: 13 Trio. — 17.30
Petje in glarba. — 20.45 Opera. — Berlin: 16.30 Mladinski oder. — 18.35 \Verner Sciubart predava o gospodarstvu. — 20 Koncert iz filharmonije. — Nato plesna glasba. — Dunaj: 11 Kvartet Silving.
—	17.35 Pripovedke. — 18.15 Esperanto — 19 Le-lavska ura. — 19.20 Orkester dunajskega koncertnega društva. Nato lahka večerna glasba — Milan: 11.15 Reproducirana glasba. — 12.30 Kvartet. — 16.30 Kvintet. — 20.30 Lahka glasba. — 22 Vsakega nekaj. — 22.40 Plesna glasba. — Budapcst: 12.20 Ciganska godba. — 16 O turških pašah — 19 Iz operet. — 20,30 Koncert. — 22.20 Ciganska godba.
—	Varšava: 15.50 Plošče. — 17.55 Popularni koncert. — 20.30 Komorna glasba. —.22.30 Kavarniška glasba.
SclnvaboT plaeement v Zagrebu razveljavljen. Pri drsalni tekmi, ki jo je priredil dne 3. t. m. Z. K. D. v Zagrebu, je startni tudi Slan SK Ilirijo Schwab Polo, ki je diskvalificiran ler ne bi smel startati. Placinil se je na prvo mesto. JZrfS je v svoji včerajšnji seji sklenil, da se vs'ed obsloječo kassnl Sohvvabov piacement razveljavi iti da se smatra njegov s! trt kot neiZvršen. O tem su obvesti podsivez v Zagrebu. — JZSS.
Zimski šport. Pred kratkim je izSla 5. in
		
	'•v, .	
		m
... prlnr.ia poleg --------- ---------- .
pokrajin tudi veliko zanimivih člankov, ki 90 rta-nnSajo nn nrše zinisko sportno Življenje. Posebno omenjamo članke »Zimska klima in Zdravje.:, »Naše sportho smučanje«, »Smtlške ture v Sloveniji« Itd., kateri so vežnt zlasti z:< smučarje. Ker bo zaloga te številke radi vsakdanjega povpraševanja iz inozemstva kmalu Ifcčfpana, priporočamo vsakomur ter Brtiučarjem-sportiilkcm, da si jo spričo njene bogate vsebine in nizke cene (15 Din) Čimpreje nabivi. Dobi se v vs"h večjih knjigarnah, trnfikah. Zvpzi zn tujski promet. Ljubljana. Dunajska cesta 1 in Tourist Office. Maribor." — ,17^S.
Službeno i» LNP. Seja upravnega o'lborn se vrši danes v sredo ob 20. uri v dams^pni salonu kavarne jEinoua«. — Tajnik I.
Naznanita
ljubljansko gledališče
DRAMA: Začetek Ob 20.
Sreda, 6. tebi.: BETLEHEMSKA LEGENDA. R\rd B. Četrtek, 7. februarja: Zaprlo. Petek, 8. febr.: UiOPLJENCA. Red A. S.bola, 9. febr.: DANES BOMO TIČI. Izven. Nedelja, 10. febr : ob 15. pop. UTOPLJENCA. Izven. Ob 20 zvečer: VOLPONE. Izve«.
OPERA: Začetek ob pol 20.
Sreda, 0. februarja: J0NNY SVIRA. Red D. Četrtek, 7. februarja: GOSPOD LAMBERTHIER.
Gostovanje Gajdarova in (izov.sk„je. Izven. Petek 8. febr.: ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE Red C.
Soboti, 9. febr. Ob 16 pop. PRI TREH MLADENKAH. Ljud. predst..va pri zniž. cenah. Izven. Nedelja, !0. febr. Ob 15 pop. BOCCACCIO, opereta. Ljud. predstava pri ztilž. cenah. Izven. — Ob pol 20 zvečer CARMEN. Gostuje g. UičiB. Izven.
'/a četrtkovo gostovanj« »lavnega ruskega umetnika g. Gajdarova je no razpolago le, še par loi v I. redu. To jo dokaz, da vlada za gostovanje slavne umetniške dvojice, kf je bila svoj Čas v jiraveiii ansimblu lfudožefltvenikov, veltko Zanimanje OpoznrjnmO, da Se vrši gostovanje, v opernem gledališču. Začetek točno ob 20 Zvečer.
Gostovanje znamenitega ruskega igralca Gajdarova v ljubljanski drami. V Četrtek dne 7 febr. bo goMoval v ljubljanski drami znameniti ruski igralec, nekdanji član iludožcstveliega teatra, aedaj svetovnoznani filmski umetnik A. Gojdnrov 10 njegova partnerica Olga Gaovsknja, tudi bivša članica Hudozestvenega ler.trn, v drami »Gospod Lamber-thler«. Oba umetnika sta z največjim uspehom ab-
solvirala gostovanje v Zagrebu, gostujeta trenutno I ' • ■■ 7 No " -
l I _
___________ r........... blagajni .
stava silna bo v opernem gledališču.
ouhihii«	v	quvihjv>u »» v»».'>v
v Belgrrdu, potem šo v Novem Sadu, SubOtici in Bečkereku. odkoder prideta v Ljubljano. Vstopnice so že dobivajo pri dnevni blagajni v operi, pred-
Tudi operni pevec Ljubi*« IHH6 v Pragi jo obolel za gripo. Zato se z.čho njegovo gostovanje v ljubljanski operi šele 9. februarja t. 1. v operi *Carm6n«. Nadaljnji dve gostovanji boSta * torek 12. feMuurjo »Todca« in v petek 15. febr. »Manon«. Vstophice so že pri dnevni blagajni v operi, cene lanske operni*,
Mariborsko gledališče
Sreda, 6. februarja ob 20: Gostovanje v Ptuju.-Četrtek, 7. februarja ob 20: »NA CESARtCINO POVELJE«. Ab. C. Kuponi.
Prireditve In društvene vesti
Bratovščina sv. Relinjnga Telesa bo imela svojo ni( sečno pobožnost v čelrtek 7. februarja v ursulinski cerkvi. Ob 5. uri zjutraj bo prva ftv. mn3a, ob j>ol 6. uri pridiga In ob 6. uri sv. maša z blrgoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sjr. R enojega Telesa, da se v obilnem številu udeleže evbarističoe poboinosti.
Organist
samski, ki je dovršil pred 5 leti orglar, šolo z odličnim uspehom in občinski tajnik z večletno prakso — išče primerne službe. Nastopi takoj. Naslov v upravi pod št. 10%.
Prodajalka z večletno prakso v & >e-ceriji, išče službo najraje izven Ljubljane. Cenjene ponudbe na upravo i is; a pod .Takojšen vstop«.
Gospodinja ki bi kuhala in tudi postregla gostom, se išče za gostilno na deželi. Nastop takoj. Plača in drugo po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovenca« i>od štev. 1188.
Prodamo
Velika
AVertheim« blagajna je jako ugodno naprodaj. Informacije: *Jugo-avto<, Ljubljana, Dunajska c.36.
Deklica 14 let stara, boljših staršev, doma iz trgovine, želi mesta kot učenka-m odisti-nja. Nastop po 1. aprilu. Naslov v upravi >Slov.« po,i štev. 1171.
I!
Službodobe
Učenca s primerno šolsko na-obrazbo sprejme trgovina z železnino A. SUŠNIK, Ljubljana, Zaloška cesta.
Blagajnicarko za boljšo restavracijo se takoj sprejme. — Nasl>v v upravi-_1154
Iščemo hlapca ki je vajen tudi vrtnarskega dela. Poljanska 12.
Mizarski delovodja mojster ali začetnik vešč vsega stavbenega in pohištvenega mizarskega dela, se sprejme po dogovoru v nanovo ustanovljeno mizarsko podjetje. Prednost ima tisti, kateri ima veselje za napredek podjetja ter svoje bodočnosti in ima res znanosti. Tajnost zajamčena. Po. nudbe na upravo vSlov.« pod Strokovnjak 999ill67.
»ArieU motocikle 550 cc S. V. in 500 cc OHV prodajamo z znatnim popustom, celo na obroke, i Cene cd 16.000 do 20.000 dinarjev. >JUGO-AVTO«, Ljubljana, Dunajska c.36.
Stanovanja
Malo stanovanje se odda takoj Naslov v upravi pod štev. 1184.
Meblovana soba
na Miklošičevi cesti v novi hiši se takoj odda. Cena nizka. Poizve se v inserat-nem oddelku ^Slovenca« pod štev. 1185.
Kateri finančnik
bi posodil 0000 Din agil-nemu trgovcu začetniku; možno mu je sodelovati z večjim kapitalom. Ponudbe pod »Nujna pomoč« na upravo »Slovenca«.
Podgane ubija RATOL Polj. miši ubiia ARVICIN Ščurke ubiia GAMADIN Stenice ubija STENOL Bolhe ubiia PULEKSIN
Dobivajo se povsodl Biokcmia, Zagreb, Hatzo-va ulica 25. Tel, br. 59-69.
Lepih bukovih drv
dva vagona, sečnja oktober in november lansko leto, prodam. Naslov pove uprava lista pod št. 1142.
Hlode
bukove in hrastove (hrastove že od 20 cm naprej), kupuje parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana
Drua
bukove tn hrastove odpadke od parketov dostavita pr oizkt ceni . na dom parna žaga
V. SCAGNETTI
v Liubllani za
goremskini kolodvorom
II
Obrt
Deklico siroto, staro 14 let, zdravo in pošteno vzgojeno vzamem takoj. Eventuelno bi se učila pozneje v trgovini. Vsa oskrba v hiši! - Ponudbe na Trgovski gremij
v Slovenjgradcu pod ^Hvaležna 1929 IU. 1166
Žagarja
izurjenega vestnega k be-nečanskemu jarmeniku, cženjenega, na stalno mesto, prosto stanovanje 2 sob, kurjava in razsvetljava, sprejme lesna industrija Ivan Srebotnjak. Sv. Peter v Savinjski dolini.
Služkinjo sprejmem snažno, pridno, pošteno, katera zna dobro samostojno kuhati tn opravljati vsa gospodinjska dela. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 1181.
A. Arhar in drujg
Podjetje elektrotehničnih naprav in popravil.
Ljubljana VII Celovška cesta it. 80
izvršuje elektrarne, elek-
troinstalacije, telefone, daljnovode itd. po najnižjih cenah. - Postrežb« točna.
Razno
Naznanilo. Radi popolne preureditve ostane hotel »Bellevue« v Ljubljani kratek čas zaprt. Zopetna otvoritev se slav. občinstvu pravočasno javi.
Vse vrste moko
iz najbolj, banaške pšenice dobavlja po najnižjih cenah Fran JUVAN, valjčni mlin, Sred. Gameljne, p.
Šent Vid nad Ljubljano Zahtevajte cenik — Solidna postrežba.
ZIMO
«vi h in druge potrebščine kupujte vedno sam > pri
strokovnjaku Rudolf S»-ver, tapetništvo Mamin trg 2
A;dova
akcij sezadovo^ hite s drugimi izdclKi, ki so baje
ravno raKpaoM
ako molele vendar povsodi dobili pravi original:
HERIiU:
MILO
Strojnik
k stabilnemu stroju 100 KS in obenem verziran v električni stroki, se išče za na deželo. Ponudbe z navedbo referenc je vložiti do 15. februarja na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Stabilni stroj« 1090.
Pridite na
M
Pričetek 3. marca
t
Zndniga ključavničarjev za sodni okraj Ljubljanski javija tužno vest, da je dne 4 t. m. ob 23 uri preminul njen dolgoletni član, gospod
Leopold GroSeli
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 6. februarja ob Ib uri iz h še žalosti v Zg. Šiški 57 na pokopališče v Dravljah.
Ljubljana, 5. februarja 1929.
Načelstvo
Lipski pomladni velesejem
1929
Splošni vzorčni velesejm od 3. do 9. marca Veliki tehnični velesejm in stavbeni velesejm ... od 3. do 13. marca Tekstilni velesejm... od 3 do 7. marca Čevljar, in usnjarski veles. od 3. do 6. marca
Vsa pojasnila dobite pri:
Čast. zastopstvu za ljubljanski okraj
STEGU, Ljubljana,
Gledališka ulica 8/11 Telefon 2925
Čast. zastopstvu za mariborski okraj
Dr. Leo Scheicbenbauer, Maribor Tra Svobode 3
V globoki žalosti naznanjava vsem prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubi,t-na mati in tašča, gospa
Amalijo CešarK
zosebntco
v torek, dne 5. t. m po daljšem bol. hanju, v 80 letu starosti v Treonjem. Bogu udano preminula.
Trup.o nepozubn* pokomice se pr> pe je v Ljubljano in se vrši pogreb v Četrtek dne 7. februarja 1.1. ob 4. uri p poldne iz pokop diške cerkvice pr sv. Križu na pokopališče istotam. Trebnje—Ljubljana d e 5. februar.a 1929.
fllho Cešarhova. sinaba Dr. Albin tesarh. zdravnik, sin
moka 5 Din
Izjava.
Podpisani preklicujem vse žalivke, ki sem jih j izrekel proti gespej Anto-Iniji Colja. Nušakova vojašnica, ter se zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
Erbar Ludovik.
Inseriraite „ Slovencu!
Puhasto perje
kg 38 Din. razpošibam po povzetiu oaimant 5 kg Izkoristite priliko, do-kler zaloga traia Imam tudi bfti puh kg 300 Din L Bruzovič, kem čistio-na pena Zagreb. Ilica H2
Poročne prstane
darila za neveste in ženine nudi F. Čuden, Prešernova, Ljubljana.
garatirano pristna, od 25 kg naprej. Pošilja Pavel Sedei, umetni mlin, Ja-▼ornik, Gorenjsko
Premeno aiuao
na b 'haili mlinov auili n»ijo» i «to veletrgovin.-. Žita m mievaliib izdelkov
voh in muiteion«
Rcsljcva crsta 24.
Krušno moko
na i boljše vrste dobite vedno svežo pri
A. & M. Zarotam
Liubljana, Stari irg 32. Blago dostavimo tudi na lom. — Pre»z muno v mlev tudi vsako množino doma e ali baaaske pše oice — pri manj ib množinah jo takoj zame jamo za moko in otr.,0«.

V neizmerni žalosti 'avijamo da je naša nad v<e ljubljena, nepozabna, srčno dobra hčerka, oziroma sestra, gospa
Pila Josefina Diamanti
ro ena Ropan
tra"ično preminula. Po kratkem obisku pri svo c h v domovini \e bila na potnvauiU nazaj v Ameriko. Pri žele*n>ški nesreči blizu Monakovega dne 30. I je med štirimi žrtvami ugasnilo meno mlado življenje. Naj v miru počiva!
Prijate.je in znance prosimo tihega sožaljH.
Ljubečna pri Celju, 2. februarja 1929. Žainioče rodbine: F R p n, L n tifina J. AnSčič. Poišulk, F Čater Celje, A. Buchberger, Dunai.
Potrti v neizmerni žalosti javliamo da ie naš iskreno ljubljeni s prog, predobri oče, tast it t., gospod
JOSIP ČEČ
posestnik ln gostilničar
dne 4. februarja 1.1 po kratkem in mučnem trpMeniu v letu st rosti sledil v večnost svojemu pred tremi tedni na Dunaju preminulemu sinu-edincu.
Tiuplo i epuzabnega pokojnika se prepel e iz L ubljane v Hrastu k na dom, kjer se »rši pogreb dne 6. februaria t. I. ob 3 p, poldne iz hiše žaio>-ti Zlata vas št. t na farno pokopališke Dol pri Hrastn ku.
Ljnbtjana-Hrastaik-L«ško, dne 4. februarja 1929.
Franja feč, soproga; Cvetka por. Hlepel j, Milka, Fani por Senica, Anica, sestre; Zvonko Klepelj, I. Senica, zeta in ostalo sorodstvo.

Sir Arthur Conan Doyle:
Izgubljeni svet
59
(The losi icorld.)
Roman.
Ta nepričakovani udarec me je tako zmedel, da se mi je najbrž skoro zmešalo. Spominjam se zdaj samo nejasno, kakor slabih sanj, da sem blodil ves obupan po gozdu okoli praznega taborišča in divje klical svoje sodruge, a iz molčeče teme ni bilo nobenega odgovora. Grozna misel, da jih morebiti nikoli več ne bom videl, da sem ostal sam brez vsake možnosti, se povrniti nazaj v svet, da bom najbrž končal življenje in umrl v tej pošastni deželi, mi je vzela razum. Ruvati sem si hotel v tem obupu lase ln se s pestmi tolči po glavi. Šele zdaj sem razumel, kako nravstveno oporo so mi nudili moji prijatelji, Challengerjeva vedra samozavest in Roxtonova oblastna, šaljiva hladnokrvnost. Brez njih sem bil kakor slaboten in nebogljen, v temi tavajoč otrok. Nisem vedel, kam se naj obrnem in kaj naj počnem.
Dokaj časa sem sedel popolnoma omamljen, potem pa sem pričel ugibati, kaka nenadna neprilika je mogla zadeti moje tovariše. Po strašanskem neredu v taborišču se je dalo sklepati o nenadnem napadu, in oni sproženi strel je kazal potem nedvomno čas, kdaj se je to dogodilo. To, da je padel samo en strel, pa je govorilo, da se je morala odločiti borba v enem trenutku. Puške so še vedno ležale po tleh in iz zatvora ene — bila je lord Johnova — je štrlela izstreljena stročnica. Po Challengerjevi in Summerleejevi odeji, ki s*a ležali poleg ognja, je bilo videti, da sta v tem času še spala. Zaboji s strelivom in živili so bili križem razmetani po taborišču, kakor tudi naši nesrečni fotografski aparati in skladi s ploščami, vendar pa ni ničesar manjkalo. Zato pa je izginila vsa hrana, katero smo že imeli na proslem, in katere — kolikor sem se spominjal — je bilo prav veliko. Torej so naskočile taborišče živali, ne pa ljudje, zakaj ti bi seveda pograbili in odnesli vse kar bi našli.
Če pa so to bile živali ali samo ena strahovita žival, kaj se je potem zgodilo z mojimi sopotniki? Divja zver bi jih nedvomno raztrgala in pustila ležati njih oslanke. Res je lahko pričala ta grozna krvava mlaka samo o nekem nasilstvu. Pošast nalik oni, ki me je preganjala ponoči, bi lahko tudi kam odnesla žrtev kakor mačka miško. V tem slučaju sta morebiti planila preostala dva in jo zasledovala. A vzela bi nedvomno potem s seboj svoji puški. Čim bolj sem napenjal svoje utrujene in zmedene možgane, tem manj sem si mogel vse zadostno pojasniti. Preiskal sem ves gozd naokrog, a nisem našel nobenih sledov, ki bi mi lahko pomagali dospeti do kateregakoli zaključka. Slednjič sem še zašel in samo srečna slučajnost me je pripeljala po eno-urnem tavanju zopet v taborišče.
Nenadno pa me je prešinila misel, ki mi je vsaj malo olajšala srce. Nisem bil popolnoma osamljen na svetu. Spodaj ob vznožju skalovja je čakal zvesti Zambo, ki sem ga mogel vedno lahko poklicati. Stopil sem torej k robu planote in pogledal navzdol. Res, čepel je v odeje zavit ob ognju v svojem malem taborišču. A na moje začudenje je sedel poleg njega še drug mož. Za trenutek mi je zavriskalo srce od veselja, ker sem si domišljeval, da se je morebiti posrečilo enemu izmed mojih tovarišev se rešiti na ono stran. A razočaral sem se, ko sem pogledal zopet. Vzhajajoče solnce je možu posijalo na polt, in se je rdečkasto zasvetila. Bil je Indijanec. Glasno sem zaklical in pričel mahati z žepnim robcem. Zambo je takoj pogledal gori, mi pomahal z roko in se pričel vzpenjati na vrh skale. Kmalu je že stal na vrhu meni nasproti pa z globoko žalostjo poslušal zgodbo, ki sem mu jo povedal.
»Vraej jih je odnesel, massa Ma'one, kaj pa.<: je rekel. »Greste v vražjo deželo, sah.1 pa vas vse pobere. Pustite si svetovati, massa Malone, pa pridite hitro doli, dokler še ni tudi vas pobral«
»Kako pa nai pridem doli, Za/mbo?<:
>Ovija!ke naberite po drevesih, massa Malone.
1 Name«!o angleškega sir, kakor pomeni massa-rateter v spaffeni zamorčevi izgovorjavi.
Na to stran jih vrzite. Na ta panj jih privežem, pa imate most.«
»Na to smo že mislili, toda tu ni ovijalk, da bi nas lahko zdržale.«
»Po konopce pošljite, massa Malone.«
>Koga pa naj pošljem, pa kam?«
;>K Indijancem pošljite, sah, v vasi, dosti je jermenov po indijanskih vaseh. Tam spodaj je Indijanec, tega pošljite.«
»Kdo pa je ta?«
»Eden od naših Indijancev. Oni drugi so ga nabili pa mu vzeli zaslužek. Prišel je k nam nazaj. Pravi, da pismo ponese. Pa tudi konopce prinese — karkoli že dobi.«
Pismo da ponese! Zakaj ne? Morebiti nam pripelje pomoč; na vsak način pa bomo tu vedeli, da nismo dali zastonj življenj, ko dobijo prijatelji v domovini poročilo o vsem, kar smo storili za znanost. Imel sem že itak dve za odpošiljatev pripravljeni pismi. Ta dan porabim za to, da spišem še tretje s poročilom o vseh mojih doživljajih do zadnjega trenutka. Naj potem izroči Indijanec vse te podatke javnosti. Naročil sem torej Zamboju, naj zvečer pride zopet gori in sem popisoval ves ta pusti, žalostni dan svoje sinočne pustolovščine. Priložil sem tudi pismo na kateregakoli belega trgovca ali kapitana na parniku, če bi ga kje dobil Indijanec, z nujno prošnjo, naj nam pošlje konopce, od katerih je odvisno naše življenje. Zvečer sem izročil pisma Zamboju z denarnico vred. V njej so bili trije angleški sovereigni,1 da bi jih dal Indijancu pa mu obljubil še dvakrat toliko, če se res povrne s koncpci.
Zdaj torej veste, dragi Mr. McArdle, na kak način dobite poročila, pa veste tudi resnico za slučaj, da nikoli ničesar ne boste več čuli o vašem nesrečnem dopisniku. Nocoj sem pretruden in pre-potrt, da bi napravil kake načrte. Jutri na moram izmisliti katerikoli način, da ostanem v stiku s taboriščem in da lahko poiščem sledove svojih nesrečnih
IIIEIIIE
czn>»
»-n— rn £ JU. 2-' rti w. -i c r- n > f o. C t* il'* 5> r C
JJ-'—-rU
C/)C > > ==T C 275,
Č 2 c ^ s;
O^S' N
= . m.	</>.
a f. > 7r N
mv s-
-	n, 2. N<
-	r— Cr =1
n rs ■ pr v* n r;o £
C,Dc?o 5' 1 a 5 d g
i- bo — .to {5
.t^ KI v
n • ro rr c Cira
"C 5 EJ
M r i—«
JiET«!
r— rt" N it -j n jt 2.
G 5 m "Bn r ^ "
zHS?
D^-man
5,3
°3 2
nrnntolipv
x—j-------
Konec XII. poglavja.
Angleški zlatnik, ki je vreden en funt šterlingov.
.-111=111
f
Zn Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cti,