■ l » ■ ■ / J . ••i » Največji ilnTfiiiiri dnemik v Združenih driarah Velj* m ne leto • . . $600 Za pol teta ..... $3 00 Za New York celo leto - $7.00 Za inoienutvo celo leto $7.00 GLAS list slovenskih delavcev t Ameriki. TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered m Second CIms Matter, September 31. 1803, »t the Post Office *t New York, N. Y., under Act of CongroM of March 3, 1879. The largest Slorenan Dally h tke United State«. Iiiwd eveiy da j except Sonda ye and legal Holidays. 75.000 Readers* TELEFON: COBTXJLNDT 2870 NO. 165. _ ftTEV. 165. NEW YORK, FRIDAY, JULY 16, 1927. — PETEK, 16. JULUA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV PRIZADEVANJA 150 nadaljnih suhaških agentov so poslali v New York v vojni proti butlegarskemu alkoholu. — Mills pravi, da bodo novi možje zaposleni pri ustavljenju dobav za takozvane "speak-easies". Pussyfoot Johnson je odpotoval v Evropo. ...i— .. —. % WASHINGTON, D. C, 1 5. julija. — Nadaljnih I 50 suhaških agente v je bilo pridel jenih mestu New Yorku, je objavil včeraj Frank Dow, poslujoči prohibicijski načelnik. Dow se je posvetoval tukaj z majorjem Millsom, zveznim administratorjem ter je izvedel, da obratuje v New Yorku najmanj 15,000 "speak-easies" in da vsak mesec pride v butlegarsko trgovino štiristo do petsto tisoč galon alkohola. Mr. Dow je informiral majorja Millsa, da je bilo sklenjeno povečati newyorsko silo, nakar je dobil Mills naročilo, naj se vrne ter izbere I 50 nadaljnih agentov in inšpektorjev. Major Mills je rekel, da bo lahko s to dodatno močjo zamašil luknje dobave butlegarskega alkohola. Major Mills ni navidez izgubil poguma ter dal izraza mnenju, da je mogoče dosti doseči, celo v New Yorku. Rekel je, da je takozvani "rum row" to je veriga inozemskih ladij izven New Yorka, obloženih z žganimi pijačami, dejanski uničen in da vtihotapljajo v New York zelo malo žganja z ladij, ki pridejo v pristanišče. — V večini 15,000 "speak-easies", ki obratujejo v New Yorku, — je rekel major Mills, — prodajajo pivo in žganje, kojega temelj je denaturi-ran alkohol. Glede piva je rekel Mills, da prodajajo v New Yorku le neznatno malo resničnega piva. Prodajajo pa postavno pivo ali takozvano near-pivo, kateremu pa po potrebi primešajo industrijalni alkohol. William Pussyfoot Johnson je odpotoval z United States parnikom President Wilson, kot eden I 500 delegatov mednarodnega protialkoholske-ga kongresa svetovne lige proti alkoholizmu. Po kongresu bo potoval po Balkanu ter po Bližnjem iztoku. — Kongres se ob vršil na Estonskem iz stra-tegičnih razlogov, — je rekel. — Predsednik Estonske simpatizira z našim gibanjem in mi hočemo priznanja in podpore one dežele. Alkoholizem je v zadnjem štadiju po celem svetu. Predsednika Avstrije in Cehoslovaške ter tudi Herriot, Lloyd George in angleški delavski voditelji so za naše gibanje, a njih dežele so storile dosedaj še malo za prohibicijo. Hočemo se koncentrirati na Balkan in baltiške države, ki nam hitro slede. V Združenih državah napreduje izveden je. Devetdeset odstotkov te dežele je suhih. New York in Maryland, ki nista sprejeli postav za izvedenje, če prav Sta odobrili amendment, sta slabi izjemi. Čeprav se glasi, da je New Jersey na široko odprt, podpira zakonodaja prohibicijo. Nekaj zadreg je tudi v Floridi ter ob mehiški in canadski meji. — S 3000 obsodbami na mesec vrse sodišča svoje delo, a večino sodnikov bi bilo treba kloro-formirati. Johnson je rekel nadalje, da ko opozicija proti prohibiciji kmalu prenehala. — Trebalo je štirideset let, da se konča suženjstvo kot politično vprašanje, a prohibicija bo uveljavljena v krajšem času kot to. Ko bodo sedanji mokrači mrtvi, bo opozicija izginila. Zanikal je, da potuje v tretjem razredu, da prihrani denar prohibicijski organizaciji. Vlada je "zaslužila"^ sladkorju. Grozna nesreča v letovišču. 12 mrtvih in osem pogrešanih vsled) požara v Twilight Inn. — Nočni požar je presenetil go« ste v Catskillu. — Med žrtvami s o newyorski obiskovalci. HAINES FALLS, N. Y., 15. ju-lija. — Tekom požara, ki je včeraj zjutraj uničil Twilight Inn, hotel v Twilight parku, visoko v Catskill gorah je zgorelo dvanajst oseb. Dvanajst poškodovanih oseb se nahaja v Red Cross bolnici v Tan-nersville, ena v Kingston bolnici, dočim skrbe za nadaljne, le malo poakodovape, v različnih kočah v Twilight parku. Večina teh je bila poškodovana, ko so skočili iz gorenjih oken, da uidejo plamenom. Enajst trupel, katere so potegnili iz razvalin, je bilo tako močno poškodovanih, da je bila identifikacija nemogoča. Hotelski register se nahaja v blagajni sredi gorečih razvalin in vsled tega je čekiranje gotov skrajno težavno. Ko je izbruhnil požar, je bilo v štirinadstropnem lesenem hotelu osem in štirideset gostpv in pet in trideset uslužbencev. Ko so državni orožniki pozno včeraj zvečer prenehali z iskanjem trupel, so zapazili še nadalj-no truplo, katerega pa niso mogli spraviti na varno radi vročine razvalin. Gasilci bodo vso noč škropili razvaline z vodo, da bo mogoče denes dovršiti tozadevno delo. Hotel je bil poletno bivališče na stotine in stotine Ne\vyorča-nov v zadnjih letih. Vsi gostje in vsi uslužbenci so spali, ko je izbruhnil požar. Na večer se je vršila za goste bridge party, ki pa se je končala že pred polnočjo. Tudi v prostorih služabnikov se je vršil ples, ki pa se je tudi končal ob onem času. Požar je izbruhnil v služabniškem krilu hotela ter se domneva, da ga je povzročila tleča cigareta. Karl Stryker, nočni čuvaj, eden junaških pogrešanih, je razkril požar. Zbudil je goste in potem ko je odšel iz hotela, se je vrnil najmanj šestkrat, da reši one, ki so bili zajeti v gornjih nadstropjih. Ko je šel zadnjikrat v hotel, se je podrl goreč strop, in našel je smrt v plamenih. Mrs. Erdeline, žena glavnega kuharja hotela, je prišla varno ' i ven, a je zgorela ko se je vrnila, da poišče svojega moža, ki je uše\' medtem nepoškodovan. Skoro istočasno s prvim alarmom so se razširili plameni na tak način, da jih je bilo videti na raz daljo več milj. Nobenega časa ni bilo, da se spravi v akcijo hotelske požarne priprave in tudi požarne brambe v družbi prostovoljcev niso mogle ničesar storiti. . Maroku preti nova vojna. Francozi so nanovo o tvorili vojno proti maroškim plemenom. — Čete so poslane proti upornikom v Atlas okraju, južno od Taze. TAZA, Maroko, 15 julija. — Pod pisanju francosko-španskega ■ dogovora ' glede Maroka, s katerim so oficijelno dobili mir teritoriji, katere je nekoč ogrožal Abdel Krim, je sledila včeraj ! francoska splošna ofenziva proti 'zadnjim upornikom, ki se še ve.l-| , no drže v gorenji Atlas pokrajini. ! Francoske čete, koncentrirane krog Taze, kojih silo se eeni na dvajset tisoč mož, so se udeležile napada. « Atlas pokrajina, ki ni bi!a nikdar zavojevana, odkar je Francija zasedla Maroko, je daleč odstranjena od prejšnjega bojnega polja v rifskem ozemlju. Leži jtiž-on od Taze, v pokrajini, v kateri je potovanje skrajno težko. Poročila s fronte pravijo, da so bili boji ugodni za francoske čete, ki so prodirale v treh kolonah ter zasedle dve tretini uporniške dežele. Ostri napadi so presenetili upornike, ki so pričeli privažati govejo živino in ovce kot jamstva dobre vere. Legija tujcev pod poveljstvom polkovnika Blanca, je dosegla najvišje vrhove Atlas pogorja, znane v vojaškem smislu kot 'ko-ta št. 2470'. - "Francoske" eeie, pre;s bol?arski to je eete, katere je Francija z vijačo ukradla drugim narodom, napredujejo s svojim prodiranjem v najbolj oddaljene pokrajine Atlas pogorja, kamor so se zatekli vsi, ki nikakor nočejo skleniti miru s Francijo. Francosko vrhovno poveljstvo je izjavilo, da bodo operacije končane v približno enem tednu. Bolgarski kralj na poti v Italijo. Ministrski predsednik je izjavil, da išče kralj Boris nevesto.—Pravi, da je bolgarski kralj na poti v Turin, da obišče teto glede poroke z italijansko princesinjo. pri WASHINGTON, D. C., 14. jul. Ameriška vlada je "zaslužila" $41,000,000 a sladkorjem tekom vojne, kot se je izvedelo včeraj. George Zabriskie, predsednik o-tekom vojne sladkorja, je $11,000,000, one oblasti. Že poprej se je izročilo vladi nekako $30,000,000. Poročilo bo brez dvoma vzbudilo čudne občutke med občinstvom, če bo mislilo slednje na visoke cene sladkorja tekom vojnega časa. Mesto da bi skušala o-hraniti cene sladkorja zmerne, je napravila vladna komisija čeden dobiček ter omogočila trgovcem, da napravijo še večje dobičke za Velik ameriški kontrakt na Poljskem. VARŠAVA, Poljska 15. julija. Poljska vlada in American Utility Corporation sta sklenili kontrakt za elektrificiran^a Poljske potom izkoriščanja vodnih sil Karpatov. Predsednik deli ribe. PAUL SMITH'S, N. Y., 14. julija. — Predsednik Coolidge je imel včeraj zopet srečo pri ribolovu. Popoldne je vjel kaka dva funta težko ribo ter jo takoj poslal Mrs. John Lambert, ženi nekega žurnalista v Washingtonu, Vi je že dalj iaaa b*h*. OŽIVLJENA UPANJA ANGLEŠKE VLADE V Angliji so bila oživljenja upanja, da bo kmalu mir v premogovni industriji. — Akcija voditeljev premcgargke federacije in cerkve daje u-panje na skorajšnji konec stavke. — Ponekod se se majnarji že vrnili na delo. LONDON, Anglija, 1 5. julija. — Včeraj so bili storjeni koraki, ki bodo imeli brez dvoma važen u-čmek na skorajšnji mir v premogovni industriji. Neposredni namen pa za enkrat ni še jasen. Eksekutivni komitej premogarske federacije se je sestal v Londonu včeraj popoldne ter bil tekom večera v stiku z gotovimi krščanskimi organizacijami, ki so si tekom spora prizadevale dovesti do u-ravnave. Nič manj zanimiva ni bila objava generalnega sveta strokovno unijskega kongresa, da je povabil ki DUNAJ, Avstrija, 14. julija. — Soglasno z nekim poročilom, se je peljal včeraj bolgarski kralj Boris skozi Bratislavo na posestvo svojega očeta v bližini Pred-ne. Kraljevska skupina je potovala v treh velikih avtomobilih, v kojim enem se je nahajal star mož, o katerem domnevajo prebivalci, da je bil prejšnji kralj Fer- I dinand. Družba se je ustavila v _ V t , Bratislavi celo uro na domu ne-1 premogarsko eksekutivo na skupni sestanek, kega Nickla, agenta koburškega Se bo vršil danes, posestva. MILAN, Italija 14. julija. Bolgarski kralj Boris je včeraj Le malo dvoma je, da je glavni cilj povabila, spo-jj znati če je kaka prilika, da se najde kak izgovor za dospel semkaj. Po kratkem bi-.zopetno otvorjenje pogajanj z vlado. V par pre- franiu ie odnotovnl n.nirpi proti______ i *i i - ... . ___ _ _ * franju je odpotoval naprej Švici. SOFIJA. Bolgarska, 14. julija. Potovanje kralja Borisa v inozemstvo je snubaškega značaja, in kralj nima niti najmanjšega namend odpovedati se prestolu. Vsled svojega sedanjega potovanja se bo najbrž odpovedal le eni stvari, namreč svojemu samskemu stanu. To je bistvo informacij, katere je podal zastopniku Associated irski ministrski, pred-Andrev Liapčev. ki je re- Petnajst oseb obsojenih na smrt. Petnajst ljudi je bilo v Smirni obsojenih n a smrt. — Obtoženi so bili nameravanega atentata na Mustafa Kemal pašo. SMIRNA, Mala Azija, 14. jul. Sedaj se vrše zadnje priprave za usmrčenje petnajstih oseb, ki so bile obtožene atentata na Kemal pašo. UsmrČenja bodo izvršili v različnih delih mesta, da ne bo noben na smrt obsojenih videl drugih na poti proti vislicam. Obtoženci so izjavili, da se ni obračala njih zarota proti turški vladi, temveč izključno le proti Kemal paši in da so nameravali zbežati po završenem atentatu v inozemstvo ter se nikdar več vrniti v Turčijo. Izjavili so nadalje, da ni po turški postavi političen umor kaznjiv s smrtjo. Sodišče, ki je izreklo sodbe, pa je šlo celo dalje kot je zahteval javni obtožitelj. On je zahteval enajst usmrtitev, proglašenih je bilo pa petnajst smrtnih obsodb. Nobenega vzroka niso navedli za povelje, naj se usmrti tudi štiri nadaljne zarotnike. Nekatere vplivne Turke, ki so se udeležili zarote, bodo procesirali v Angori. Izza razkritja zarote proti Ke>-main pred dvema tednoma se je pogosto glasilo, da bo predsednik preprečil usmrtitev, a dosedaj ni storil še ničesar v tej smeri. mogarskih okrajih se je vrnilo nekoliko ljudi na delo, odkar so lastniki premogovnikov stavili nove pogoje za osemurni delavni dan, a v večini premogovnih ozemlj je povratek komaj omenitve vreden. Pričelo pa je naraščati naziranje, da ne bodo premogarji, če se bo pravilno postopalo žnjimi, sedaj tako odporni kot pa so bili v prvotnih dneh spora. Strokovno unijski generalni svet postoja poleg tega vedno bolj vznemirjen radi neprestanega povečanja nezaposlenosti, — kajti sedaj je 344,750 več nezaposlenih kot pred enim letom—in radi pomanjkanja skladov posameznih unij. Ce bo trajal spor še par tednov, bo večina unij finančno uničena. Domneva se, da bodo premogarji, ki so nasprotovali podaljšanju delavnih ur, ii i ^ j sedaj pripravljeni razmišljati o skrčeniu olač Vsi vem, kako vladati z ustavo, za-j , .. , J J . Hi«*«-- vsi upanjem kralja ter podporo par- ; sloji prebivalstva spoznavajo, da stane prekinje- lamenta. Kralj je že več let želel nje obratovanja v premogovnikih deželo velikan- napravili to potovanje. Prepričan ske SVOte. je bil, da je položaj na Bolsrar- M*j-' v j. • • r- -i >, i skem tak, da je sedanji čas naj- Nltl sPlosna trgovina, niti finance dežele pa niso boljši za to potovanje. j trpele tako močno kot se je pričakovalo. To dej- Na vprašanje glede zakonskih stvo je poudaril finančni minister Winston Church-načrtov kralja se je Liapčev na-jin v nekem govoru> ^ je ^ ^ županovem banketu. sednik kel: — Govorice o zaroti proti kralju so absurdne. Mir vlada na Bolgarskem. Potovanje kralja v inozemstvo je najbolj dokaz za to. Popolen sporazum obstaja med kraljem in menoj. — Bil sem večkrat minister ter smehnil ter rekel: — Vsak mlad mož v starosti kralja si povsem naravno želi, da dobi družico. Ničesar definitivne-ga se ni še sklenilo glede tega. Ministrski predsednik je rekel, da je nameraval kralj obiskati Kajzer zopet straši. AMSTERDAM, Holandska, 15 julija. — Prejšnji nemški kajzer vojvodinjo d'Aosta, svojo teto, ki je napravil včeraj izlet v obmej-je tudi teta italijanske princesi-'ni kraj Meerenburg, da obišče ne-nje Giovanne, tretje hčerke kra- j kega starega prijatelja. Novica o lija Viktorja Enianuela. Vojvodi-' njegovi navzočnosti se je hitro nja se zelo zanima za zakonske razširila v Emmerich na nemški načrte svojega nečaka ter je pri- strani meje in številni Nemci so šla v preteklem letu iz tega raz- prekoračili mejo, da pozdravijo loga na Bolgarsko. svojega prejšnjega vladarja. Štirideset dni bo deževalo. Če smemo vrjeti ljudskemu praznoverju bo naslednjih štirideset dni neprestano deževalo. V četrtek je bil namreč dan sv. Swithina'in če dežuje na dan tega svetnika, potem je pričakovati mrzlega in mokrega julija avgusta. in ^LOVEHSKT DNEVNIK V ZTOl "GLAS NARODA'V NAJVEČJI Rojaki, naročajte se na \ S e z nam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vara bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoStevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. ) Din. Din. Din. Din. Din. Dinarji Lire 500 .... $ 0.45 Lir ...... 100 ... ... $ 4.20 1,000 .... $ 18.60 Lir ...... 200 ... ... $ 8.10 2,500 .... $ 46.25 Lir ...... 300 ... $ii.85 5,000 .... $ 92.00 Lir ...... 500 ... ... $19.25 10,000 .... $183.00 Lir ...... 1000 ... ... $37.50 Posebni podatki. Pristojbina za izplačila ameriških dolar. Jev v Jugoslaviji h t Italiji mate kakor ■ledi :z» $25. ali manj! znesek H eea-tov: od $25. naprej do $300. po 8 cente od vaakega dolarja Za vetje svote po pl- Za poSilJatve, ki presegajo DesettlsoC Dinarjev aH pa DvatisoC Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust. Nakazila po brzojavnem pismo izvršujemo v najkrajšem Čara ter računamo za stroike (L—, FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Phone: cortlandt 4687 New York, N. Y. je edino slovensko podjetje v New Yorku, ki ima vplačan predpisani kapital ta isvriovanj0 ppslov državne banke, ter se v soglasju s postavo tamore imenovati banka. * to*" Jo znaiat $SJ»S.673.47. v besedah: — trimllljoae - isistrtaisialH nailing ■st hiktiieiaiiiMrttri dolarjev in 47 __s_i_ __•_____*_s_:____ H .... . ' „ • ......... : ■ GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by 8bOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president. Louis Ben edit, treasurer. Place of buMneas of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t St., Borough of Manhattan. New York City, N. Y. "GLAS NARODA" "Voics of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za telo leto velja list ta Ameriko in Kanado_________________$6.00 Za pol leta___________________$3.00 Za ietrt leta.........................* 1.50 Za New York ea celo leto $7.00 Za pol leta ..........................$3.50 Za inozemstvo ta celo leto ....$7,00 Za pol leta............................ $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj t« praznikov. jDopiai brez podpisa in osebnosti se ne priobeujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. TeUpkone: Cortlandt 2876• ČASI SE IZPREMINJAJO ¥ Kot poroča katoliški list "Ameriška Domovina", se ,Yrše za sprejem ljubljanskega škofa Jegliča v Cleve-laudu velike priprave. Najprej je bila seja za sprejem odličnih gostov. Na-4to so žene in dekleta tri dni skrbele, da je bilo v šoli iu cerkvni vse cisto. Alarmiram so bili lastniki avtomobilov, da pričakajo miL g. škofa Jegliča s spremstvom. Lastniki hiš po St. Clair Ave. so nujno prošeni, da okrase svoje hiše z fcastavami. Otroci napravijo špalir. Stariši naj pošljejo v špa-Jir vse svoje otroke. Letošnji prvo-obhajanci in slovesno iobliajanci naj bodo napravljeni kot za prvo slovesno sv. obhajilo. Po sprejemu gredo otroci v cerkev, kjer bo slovesna sveta masa. To je dan za otroke. .V soboto je javni sprejem za vse slovenske ljudi v Naselbini. ysi so vabljeni, zlasti pa društva. Nato navaja znani slovenski katoliški list 44Ameriška Domovina" vse podrobnosti. Pravi tudi, da pridejo v cerkev le odrasli, ker so imeli otroci že prej svoj dan. In omenja, da bo v cerkvi era in blagoslov in spovedovanje in da bo več gospo-idov spovedovalo. Ker dolgo poročilo v katoliškem listu "Ameriški iDomovini" ni popolno, naj nam nihče ne zameri, če mi le tole pristavimo: — In ko se bo pomikala povorka mimo slovenske Cerkve, se bo sklonil veledični gospod Grdina k mil. ško-ffu Jegliču ter mu bo zašepetal na uho: — "Glejte, pre-častiti, vrata te cerkve sem jaz pred sedemnajstimi leti 2 žeblji zabijal, ta-le moj kompare Koverta mi je pa pridno pomagal. Bogoskrunstvo se je hvala Bogu meni in Koverti jako dobro izplačalo." Nedvomno bosta deležna za to bogoskrunstvo posebnega blagoslova, kajti časi se izpreminjajo, in v Ameriki je vse mogoče... =aa Če ste se naveličali navadnih... A LI .ste se naveličali navadnih. . . Seznanite s HELMAR, kraljico izrazitih cigaret. . . koje izreden čar ji je pridobil nove trume občudovalcev vsako leto tekom dvajsetih let. Seznanite se s HELMAR se pravi imeti vesel užitek pri kajenju, kakoršnega niste nikdar poznali. . . Stvorjena bo takojšnja naklonjenost, katero bo čas samo utrdil. Seznanite se s Kraljica izrednih cigaret. D opisi New York, N. Y. V tem poletnem času si pač »stre se jako malo zanimajo za ysakdo želi iz zaduklega mastnega zraka v prosto naravo. Tako je tudi zadnjo nedeljo priredilo izlet Samostojno Delavsko Podporno Društvo k Revnemu Hudiču. V začetku sem sploh mislil, da ne bo nikogar, pozneje jih je pa dosti priSlo, tako da je dro-itvo prav zadovoljno s prebitkom. Zatoraj se tempotom v imenu društva najlepže zahvalujem pevskemu zboru "Slovan", ki se je korporativno udeležil tega izleta t izjemo pevovo^je. Kako izvežba-ni pevci so to, so pokazali ter zapeli prav lepo ubrano več pesmi in te bres vsakih not kakor tudi brez pevovodje. V prvi vrati se društvo zahvaljuje Spospej Derfiarjevi, ki je darovala lepo kakor tudi okusno potico, katera je bija prodana na draibi ter je prinesla prav lepi prebitek v korist društvene blagajna. Še enkrat najlepša hvala. Druitvo ae tudi zahvaljuje vsem drugim, H so nas posetili na tem isletn in tako pripomogli Posebno društveni bratje in se- društvene prireditve, kakor tudi za društvena zborovanja. Marsikateri se izgovarja, jaz sem moral iti tja, drugi zopet pa kam drugam, pa to ni prav. Društvo je prvo. Tudi tisti, ki so bili na izletu ter prihajajo redno k mesečnim sejam, tudi tisti imajo svoje prijatelje in znance, h katerim bi šli lako na obisk, takrat ko je treba iti na sejo ali na veselico, pa ne naredijo tega, ampak gredo, „ t da jim je ulica preozka ter jo hočejo razširiti z rameni ali pa celo z glavo.« Končno še enkrat lepa hvala v imenu društva vsem, ki so nas pose tili na izletu in s tem pripomogli k boljšemu uspehu v korist društvene blagajne. Pr Hotko, t. č. p. p. New York, N. Y. Ivakor ;yiano, traja v New Yor-ku že par dni stavka uslužbencev poduličnih železnic ali tako-zvanega subway-a. — Stavkajo samo uslužbenci ene črte, dočim takozvana BMT podulična železnica obratuje, in pravtako obratujejo tudi vse nadulične proge. Xa progah, kjer je proglašena stavka, vozijo sedaj stavkokazi, ki so prišli v New York na povabilo superintendentov in ravnateljev prizadetih prog. iz raznih krajev Združenih držav. Kakor je bilo pričakovati, sc je primerilo že več manjših nezgod, odkar vozijo vlake ti nevešči ljudje. — Vkolikor se more d^nes soditi, je. zelo dvomljivo, da bi stavkarji izvojevali svoje pravice in boljše mezde, ker je na teh železnicah preveč stavkokazov in ker vsled obratovanja drugih železnic osebni promet ni preveč prizadet. • Ta mesec bo dovršeno tukaj velikansko delo, ki je je prištevati med največje triumfe tehnike sodobne civilizacije. Te dni bo namreč dokončan ogromen vodni projekt, ki so ga začeli graditi pred dvajsetimi leti in čigar stroški znašajo 182 milijonov dolarjev. Ogromne količine najboljše pitne kamor jih kliče dolžnost. Koneč-i.vode v Catskills gorovju, 150 no pa ima vsak svoje pravice pri društvu, zakaj ne bi imel tudi vsak svoje dolžnosti napram društvu. Škoda, da ni bilo zraven ustanovitelja društva, Jožeta. Prav izvrstno se bi bil zabaval med nami. Tudi žejen ali lače^ ne bi bil, smq, bili z vsem precej dobro preskrbljeni. On misli, da nimamo drugega kot vodo in pobarvano vodo ter poroča večkrat, kako prre v Ljubljano tja in tja. ter si ga privošči en glažek al' pa dva, misleč, da nam bo s tem tukaj skomine napravil. Pa se moti Tu- le boljšamo mmha. Bilo je lepo j & tukaj si ga privoščimo, sicer bi jih pa J»anj, kakor pač nasi ga uelo toliko, v nekaterih krajih znaša njegova globina 630 čevljev pod zemeljsko površino. Po tem tunelu seveda ne bodo vozili vlaki, pač pa bodo lili i>o njem veletoki vode ter se izlivali v newvorske rezervoarje. Med državama New Jersey in New York bo ta voda pretekla mejo pod Hudson veleto-kom, pod katerim je takisto izgrajen podoben predor, tako da se bo faktično prelivala reka pod reko. . . Vse trbe so v higijen-skem oziru prvovrstne; na gotovih mestih je voda čiščena s klo-rinom. » Te dni je bil odigran zadnji akt pomorske tragedije, ki se je zavr-šila pred devetimi meseci v megleni noči na razburkanem morju v bližini New Yorka. Omenjene noči je namreč parnik "City of Roma" zadel v velik podmornik Združenih držav, S-51, ki se je v naslednjem liipu potopil. Ob tej priliki se je rešilo samo troje mož podmornikove posadke; vsem o-stalim je postala podmorska ladja njih grobnica. Od tedaj pa vse do danes se je moštvo ameriške vojne mornarice trudilo, da dvigne podmornik, ki je ležal v globini 130 čevljev, zouet na površje. Na dno so se spuščali potapljači, ki so z nepopisnim trudom privezali podpmornik k ogromnim pontonom, iz katerih so potem iz-sesali zrak. Pred par tedni se je že zdelo, da bo gigantsko delo moštva kronano z uspehom; dvignili so podmornik že skoraj prav na površje, ko pa je podmornikov rilec molel že iznad vode, se je podmorska ladja nenadoma izmu-zuila iz svojih vezi ter se pogrez-nila zopet v hladni element. Sedaj pa se jim je končno njihovo delo vendarle posrečilo in pod-jnornico so privlekli v doke voj- ■ tev, ki jih je držala v sebi devet dolgih mesecev. . . Trupla ponesrečenih mornarjev bo^o prepeljana v "Washington, kjer bodo pokopana na Arlington pokopališču, groblju ameriških vojskovodij in narodnih herojev. • Mesec julij se je uveljavil v New Yorku z veliko vročino. — Prebivalstvo hiti, kadarkoli mu čas dopušča, iz mesta v parke in kopališča ob morski obali. Pravtako so tudi polna razna zabavišča, med katerimi je največji Coney Island, v katerega prihiti ob nedeljah do milijon ljudi. Tam je prava Meka zlasti za otroke, ker je tam na stotine vrtiljakov in podobnih stvari, ki se jih ra-duje otroška duša. V vrstah stoje poslopja in barake raznovrstnih "kanibalov". divjih mož, siamskih dvojčkov, plesalk, fakirjev, co-pernikov in podobnih kapacitet in raditet. Množice valove, godbe tulijo in hrešče, komedijanti kri-če in vabijo z najraznovrstnejši-rni triki ljudi, da si pridejo ogledat "svetovna čuda", ki se jim bo-j do pokazala proti nizki vstopnini; nad glavami brne aeroplani in hidroplani. ki te proti obolusu petih dolarjev dvignejo tisoč čevljev visoko v zrak, nakar imaš deset minut časa. da iz te ptičje perspektive občuduješ pestro življenje in vrvenje pod seboj. — A. South Norwalk, Conn. Dragi rojaki v Connecticut!!. Peter Zgaga Napravite ga z OCOA UBES NOVICE IZ SLOVENIJE Umrli v Ljubljani. Ana Lachainer, posestuica, 82 let. , I Kristina Kajfež. uradnica. 10' let. , i Franc Slabina, trafikant. 42 let., Jožef Ooederer. dninar, 3J) let Izjava. Častiti gospod Koverta že par let zatrjuje, da sem bil nekoč vržen iz cerkvene dvorane na Osmi cesti v New Yorku. Tudi v zadnji številki svojega lista je dobesedno zapisal: | "Nekdo je predlagal, da se Zga-' go postavi na sveži zrak. Komaj j grem mimo lepega mrainor-; Longwy, Tucqueguieux, premo- "»tega štanta na vogalu Green-' gokop Societe des mines Gourrie- wieh jn Cortlandt Street, res, Billy Montigny, Pas de Ca-j štantu prodaja belooblečen lais, v severni Franciji. | mož na železni plati pečene klo- Družinam priporočajo, naj si basice neznanega izvora in okusa. . . , . , . . , ne delaja stroškov z nabavo pot-!Vr°če so. Ljudje, kar prestopajo je teden za tednom m krma nam .. / n , , , ' ____ i ,, , . nih listov, dokler ne bo njihovo z no?e na ko jih hlastajo. vprašanje povoljno rešeno. j Poleg je pa velik lonec ledene li- j monade. Vsak, ki klobasico pov- Življenje in zdravje v Ljubljani, i i° zalije z limonado. S slad- Glasom zdravstvenega izkaza kokislo, ledenomrzlo limonado. bo gotovo segnila. Spomladi je vse jako imenitno pokazalo ali sedaj bo po večini vse uničeno, gotovo pa dosti; oslabljeno. ! mestnega fiziUata se je v dobi od DolSa leta hodim mimo ti- Hmelj ne kaže jako dobro, ker 22. na 30. junija rodila v Ljubija- ste£a štanta, skoro vedno ob isti je premokro in tudi premrzlo, j ni 26 otrok (15 moškega in 11, uri> nikdar nisem ob njem Edino eno pa je nam potrebno,. ženskega spola), med temi 1 mr-namreč, da bi naši zastopniki v tvorojenček, umrlo pa je 18 mo-vladi imeli toliko požrtvovalnosti ških in 10 ženskih, skupaj torej za blagor svojih volillcev, kot jo ^ 28 oseb in sicer: 6 oseb vsled bo-imajo doma, kadar vodijo politi-1 Wni na srcu 6 za ostarelostjo, 4 ko (gnilo) in mečejo pesek v oči | za jet;fc0) 3 7a pljučnico, 1 za ra-ubogim invalidom-volilcem, kate- kom? ! za vnetjem slepiča, za pri-ri so hromi na razumu. rojeno slabostjo, 5 oseb vsled dru- Drugo je vse ponavadi. Dela|gih ^araVnih smrtnih vzrokov, 1 imamo veliko in tudi pogače ne - oseba vsle(1 smrtne nezgode. Iz-manjka. Čas£ za štrajkati liani . vnn,! iimi prasa- i nju,hočemo priobčiti vrsto član-Item elanku 86 veckrat oziramo 113 stegne začeti obrt sam za-se. kov o izbiranju poklica in podati'to mezdo". Najvišjo me- Mnogo tovarn namreč ne izdeluje nekoliko podrobnih informacij o zdo dobivajo valjači (rollers). Iz- svojih modelov, marveč jih daje raznih obrtih, kako mladenič v nje urjen Valja* V eni izmf clT napravljati zunaJ tovarne" Ceni vstopi in kake mezde, razmere in!skih j°klarn je ^tkom 1 3J24-se, da modelir, ki hoče iti v obrt izgledi za bodočnost se mu v njih , zaslueil *3"64 na Ur°' ^katpri ™ svoj račun, more za $2000 do delavci dobivajo toliko na uro, $3000 nakupiti vsa orodja in priprave, potrebne v mali delavnici. nudijo, fcseveda ni mogoče v član- „ , , • .• * . i drugi pa po kolu-ini dela. Ta zad- ku navajati nekaj, kar naj velja * 1 1 . , rf, » nja skupina se naziva tonnage povsod za vse Združene Države.1 - 1 ^ workers . Ravno ti-le ( Kaluparji (molders) so delav-delavei i- ei v livarni, ki napravljajo tako- Model POJEDINA PRI PETRU VELIKEM kajti ne smemo pozabljati, da so ...... rj i - i - i-i majo največje zasluzke v zelezar- zvane kalupe (molds). Združene države ogromno velika j j j M c An -o«,™^- na}l jeklarnah. Ravno sedaj sko (pattern) se postavi na modelno dežela in da so razmere tu in tam " - v* 7 1 raj v.se elevelancLske jeklarne dela- desko (fla.sk), nanj natlačijo pe_ jo v treh osemurnih šihtah mesto .ska, na kar se model ostrani. Kar v dveh dvanajst urnih šihtah, kot ostane, se zove kalup (mold), t. j. je bila navada poprej. | ona praznina, v katero se vlije te- Iz valjarn (rolling mill) kovi- koča kovina. Kaluparji so na ro- nekoliko drugačne. Mogoče pa je podati precej zanesljivo sliko, a-ko opišemo industrije v nekaterih krajih, ki so tipične za iste industrije širom vse dežele. Po tem na- čelu se bomo ravnali v svojih elan-jna I,otuje v razne klavnice in to- ko ali na stroj. Deček, ki hoče po- varne, kjer se jeklo in železo iz- 'stati molder, ne potrebuje več kot ' deluje v raznovrstne predmete. | ljudskošolsko izobrazbo, ali. ako .Surovo železo (pig iron) pa uteg- hoče dobro napredovati v bodoČ- tudi iti iz plavža (blast fur-' nasti in pastati izvrstno izurjen nace) v livarno (foundry), kjer kalupar, bi morali imeti nekoliko . . . "7" "T"""pa topijo in vlivajo v raznovrstne znanja o mehaničnem risarsivu, s tujerodci in zato privabljajo do- ., ' , , . , ,. I , , ,, „ „„ ... . . *j. ... . t *■ oblike, kot so nekateri deli stro-! dobro podlago v enostavnem ra- stikrat tudi njihove sinove. Leta . ' , „ . . 1920 so tujerodci tvorili 13 odsto avtomobilski »tro^ radlJat<»" celokupnega prebivalstva Združe- kih. Najprej se bomo bavili s kovinskimi industrijami. Zato imamo ne pač dober razlog. Kovinske industrije so v velikem obsegru v zvezi nih Držav, ali tvorili so 31 otLsto izmed vseh delavcev v kovinskih industrijah. Dobro splošno sliko o metalnih industrijah, vkolikor se tiče navodil za izbiro poklica v Istih, nudi knjižica, ki je bila pred kratkim izdana za ljudske šole v Clevelan-du. Cleveland v državi Ohio je tipično ameriško mesto jekla in železa, dejanski eno izmed največjih in radi raznovrstnost svojih kovinskih industrij nudi izborno priliko za obširno proučevanje tega vprašanja. Surovine (raw material) metalnih industrij prihajajo poglavitno z velikih železarn in jeklarn, kjer se železo in jeklo iz gotavlja. V prejšnjih časih vse težko in jako vroče delo v železarnah in jeklarnah se je vršilo s pomočjo človeških rok. Danes velik del tega opravljajo stroji. Na primer, poprej so plavže napolnjevali ljudje, dandanes se to vrši potom strojev. Mnogi izmed delavcev v plavžih in jeklarnah so neizur-jeni (unskilled) delavci. V spomladi L 1924 je njihova mezda znašala povprečno približno 42 c na uro. V nekaterih tovarnah za daljno izdelovanje jekienin, kjer se kovina izvalja v. končne oblike, še Vedno človeška roka opravlja manipulacijo manjših vročih komadov jekla, kot so drogi in plošče, in delo onih delavcev je jako težko, vroče in utrujajoče. Najbolj izurjeni delavci so takozvani hand rollers, namreč oni, ki izvaljajo debele plošče v tanjše ali velike droge v manjše palice. Treba štiri leta, da kdo postane izurjen va_ ljač. Manj izurjeni delavci v partiji (team) valjači delajo vedno v partijah — so na pr. "heaters", ki razjrrevajo kovino, pred gre počutite se vsak dan On ima »UNKO MAL.T v svojem mleku t«r ima vu tlvmhnoit, fttlavoat fn mof. doda pOMbno hranilno >red- nott. - poveva prebavo tn da "o n I alavnt llunhel čokoladni o 18 let stari. Mezda, ki se v tej obrti plačuje začetnikom znaša od 40 do 45 centov na uro. Molder ima precej stalno in redno delo skozi vse leto. Deček se mora v delavnici, kjer delajo le organizirani delavci (union shop), delati štiri leta kot vajenec, predno pastane "molder" ali "core-maker". Pozneje lahko postane "foreman" in morda tudi nadglednik livarne (superintendent). Razvidno je iz prejšnjega, da za začetniki boljše zaslužijo kot kaluparji nego kot modelirji. Večje mezde za začetnike pa je za to, da se začetniki privabijo kaiuparstvu, ker delo *'molderja" je težko in umazano. Ali boljše delo je zanimivo in nudi priliko za večjo izurjenost. Za izdelovanje ^s trže no v (core making) velja ista kvalifikacija kot za kaluparstvo. S'ržen (core) je v livarstvu ono notranje zrno kalupa, ki služi za vlivanje form, ki so znotraj prazne. Ta obrt je pravzaprav le panoga kalupar-stva. Strženi se napravljajo iz peska ravno tako kot kalupi, ali delo je pa navadi lažje kot ono ka-luparja. Strženi se napravljajo Tudi na stroj in najdemo tudi mnogo deklet in žensk v tej obrti. Dečki aii dekleta dostikrat začnejo s to obrtjo, čim gredo na delo v starosti 16 let. Zaslužek in priložnosti so iste kot pri kaluparjih. Začetna mezda za dekleta znaša 32 do 38 centov na uro. Treba štiri leta, predno vajenec postane izurjen "core-maker". V unijo ga utegnejo sprejeti, predno ni do-sliržil štirih let kot vajenec, ali zadostuje mesec dni, da se vajenec nauči izdelovati male in jako enostavne stržene. V prihodnjem članku bomo razpravljali o delavcih v strojarnicali avtomobilski industriji, o kovačih, kotlarjih itd. ji, peči in drugo. Predno se železo vlije, treba i-meti načrt raznih delov stroja, ki jih hočejo "zliti. Ta načrt napravljajo delavci v risalnici. Glavni risar (head draftsman) je navadno izurjen mehanični inženir in tudi nekateri njegovi pomag^či so navadno strokovnjaki v mehaničnem risarstvu. Za druge je zadosti, da znajo prepisati risbe; drugi zopet pretiskavajo iz risb one plave načrte, ki jih zovejo "blue prints". Začetna plača mladeniča, ki se hoče učiti risarstva, je približno $12 na teden. Izurjen risar dobiva od $25 do $50 na teden in mož, ki je v stan unarisati nekatere dele, zasluži od $50 do $60 na teden. Glavni vodilni risarji pa dobivajo še veliko večje plače. Fantek, ki hoče pastati rLsar (draftsman), lahko začne kot "blueprint bov" in se kasneje nauči mehaničnega risarstva v risalnici. Ako on potem pohaja večerne ali dnevne tečaje za mehanično risarstvo in matematiko, bo imel veliko več priložnosti, da se pomakne naprej. Deček, ki ima nekoliko nadarjenosti za delo, lahko postane jako dober risar v treh ali štirih letih. Risarji najdejo stalno delo, kjerkoli' je treba risati stroje, dele stojev, avtomobile, parne in električne vozove ali ladije. « V livarnah je troje izurjenih obrti: izgotavljanje modelov (pattern making), kaluparstvo (molding). in napravljanje strženov (core making). Modelirstvo je najbolj izurjena obrt v livarstvu. Modele za dele strojev napravljajo iz lesa "ali kovine, navadno v dveh ali treh komadih, ki se morajo tako dobro ujemati, da škripaj tvorijo popoln model dotičnega stroja ali dela stroja. Pattern makers v Clevelandu dobivajo od 65 do $1.25 na uro. Njihova srednja mezda je $32.50 na teden. Plača za začetnika v delavnici modelov je različna po starosti začet. nikovi in po prejšnji izkušnji. Njegov zaslužek na uro utegne v začetku biti od 14 do 30 centov na uro. Večinoma delodajalec in modelir vam bo povedal, da deček, ki hoče postati modelir, mora i-meti vsaj dve leti srednje šole (high school) in, ako je- Isto do- V PIRAN vršil, je Še boljše. Deček, ki hoče V Piran se je vrnil iz ruskega pastati pattern maker, vstopi v (ujetništva Ivan Vižintin. Ujet je delavnieo modelov kot vajenec in bil leta 1916. in živel po raznih mora delati do pet let, predno po_ krajih. Šele letos je mogel priti v stane irurjen delavec. Kar se tiče | stik z italijanskim konzulom v Mo-priiožnosti do karijere, modelir skvi, ki tau je izposloval vrnitev v Znano je, da je Peter Veliki delal mesece in mesece, ves dan, in ni nič pil. Pa je prišel čas in so pili na dvoru kot živina, najbolj Peter sam; in če kdo ni hotel ali mogel piti, so mu s silo odprli usta in so mu vlivali pijačo noter. Leta 1717 je bil Peter v belgijskem zdravilišču Spa. Večkrat je bil skupaj z državnim svetnikom in kanonikom de Launave, in ta pripoveduje o njem in njegovih navadah: — V petek sem mu ponudil fige in črešnje iz mojega vrta. Zelo je bil vesel, zagrabil je in je pojedel vse fige in šest funtov čre-šenj, pa je bil tisto jutro že 21 kozarcev vode popil. — Drugi dan je bil kanonik povabljen k carju na obed. — Pri mizi je bilo prostora za osem oseb. pogrnjeno je bilo pa za dvanajst. Car je sedel na koncu mize, brez ovratnice, s spalno čepico na glavi. Stoli so bili več kot za čevelj od mize proč. Dva vojaka sta prinesla veliko skledo noter, iz nje so servirali; na robu sklede so bile skodelice z vrelo juho. Vsak je vzel skodelico in jo postavil za krožnik. Ker smo bili tako daleč proč od mize, smo se morali zelo stegovati, težko je šlo, šlo je pa le. Ce je kdo hotel še, je vzel kar sosedovo skodelico; car sam je tako delal. Prišel je noter mlad moški in je vrgel na mizo pol ducata steklenic z vinom; ne postavil, temveč vrgel kot kocke pri igranju. Car je sam natakal. Sedel sem t leg kancelarja. Videl je, da sem je del meso brez soli; na mizi je bil en sam šolnik, prav pred carjevim nosom. Kancelar mi je rekel: — Kaj pa mislite! Vzemite si sol, Ustanovila se je "Mednarodna študijska družba za raziskovanje polarnih pokrajin z zrakoplovom ".^Javnost misli, da je s poletom zrakoplova Norge čez tečaj projekt brez pomenA. Pa ni tako. Znanstveno je Norge prav malo o-pravila, in ravno za znanstveno raziskovanje je bila omenjena družba ustanovljena. Ona ne misli .samo na polet preko tečaja in za razne športne rekorde, ona hoče resno raziskovati, na geografskem polju, oceanografskem, meteorološkem in magnetičnem polju. Teoretične in druge priprave so že toliko napredovale, da se bo vršilo letos jeseni — po vstopu Nemčije v Zvezo narodov — prvo generalno zborovanje družbe, v Nemčiji najbrž v kakem mestu ob Reni. — Petnajst držav je že v družbi; pb-vabljeni ne bodo samo v družbi delujoči strokovnjaki, temveč ves mednarodni strokovnjaški svet, — vsi največji raziskovalci polarnih pokrajin. Upajo, da pristopita tudi Anglija in Franeija, in potem b oto res nekaj svetovnega; v tej družbi so že Amerika, Nemčija, Japonska, Švedska, Norveška in Danska, torej dežele najboljših polarnih raziskovalcev. To zborovanje bo najpomembnejše znan stveno zborovanje, kar se jih je kdaj v Nemčiji vršilo. Cilj. ki si ga je družba zasnovala, je titanski in bi ga ena sama država nikakor ne mogla doseči. Tu je neobhodno potrebno mednarodno sodelovanje. Ze tukoj v začetku, ko je nemški avijatik Bruns veliko idejo zasnoval, je imela ta družba velik uspeh; posrečilo se ji je, da si je pridobila za pr?:!tednika največjega med velikimi. -Pridtjofa Nansena. Obljubil je še več: dejal je, da bo nameravano potovanje vodil sam asebno. Z t to t a, da se za podjetje intend vno vodstvo ni nihče tako usposobljen kot on. Drugi zelo važen činitelj je tudi Rusija. — Pomoč ruskih radioštacij je neizogibno potrebna. Rusija je proglasila sevrr-uo od njenesra ^zemlja ležeči por l irni sektor za svojo last itd. --Bruns je bil v Moskvi in potem v Leningradu in se je uveril o pozitivnem sodelovanju Rusije v dosego res znanstenih ciljev mednarodne študijske družbe. Trgovina z dekleti v Varšavi. Varšavska policija je prišla na sled dobro organizirani tolpi kup-čevalcev z dekleti. Čedno družbo je vodilo sedem bratov Mueller s . . . svojimi ženami in ljubicami. Cen- •saj je na mizi !-Tnsem jo vzel, trala je bila v Varšavi, podružnice pa v New Yorku, Buenos Aire- pa se nihče ni škandaliziral. Drugo jed so prinesli na mizo. Jedli smo v kuhinji. Neki vojak, ki je mimo šel, je moral pri mizi su, San Franciscu itd«, poleg tega pa so imeli kupčevalci z dekleti svoje zastopnike in agente v vseh streči. Ker je imel čako na glavi,' glavnih mestih Evrope. Ti agen more postati predde^Lavec (fore- domovino. se je vstopil med yrata in je z glavo majal, upajoč, da mu bo čaka dol padla. Car mu je pa namignil, naj le noter pride. V skledi je bila telečja pečenka pa štiri pečene kokoši. Car je vzel največjo kokoš, jo nesel pod nas in jo strokovnja-ško opazoval in vonjal. Nato pa je pomignil, da je prav dobra in mi jo je vrgel na krožnik. Nato smo jedli še piškote in smo vstali. Lep je bil namizni prt, kakor bojno polje. Ostali smo še malo skupaj. Car je stal ob oknu prav široko in si je snažil nohte s škarjami, ki so jih rabili za usekovanje sveč in ki se jih je še loj držal. Rekel sem, da moram moliti brevir in sem odšel. Pa to je bilo že na drugem Petrovem potovanju po Evropi, na prvem je bilo vse drugače. . . Poskusen samomor zagrebškega stavbenika. V Zagrebu je poskušal izvršiti tamkajšnji stavbenik Franjo Kafka samomor. V svojem stanova- jev. nju si je porinil oster kuhinjski nož v prsa ter se težko poškodoval. . ^ Vsled pijančevanja je v zaoslužuj!e šparglje dajte na mizo z grahom iu smotnnsko imlivko. Ko delate omlete, se polužujte cornflakes. Tri ali Štiri Čaše corn Takes zmešajte s štirimi jajci v eno omleto. Tako mleta bo jako velika. dočim bo jnko malo stala. Duh i»o kuhi lahko odpravite, če kanete par kapljic lavederjevejra olja v lonec vrele vode. V par minutah lw> ves duh izginil. Pri wnffeluih in keksih so vedno poslužujte cornflakes. Nasveti za dom. Barvne madeže odpravite z obleke. ako jih operete /. mešanico amonij*- iu terpentina. nato pa iz-plaknite z milnico. Umazano slonovo kost očistite z gosto pasto, katero sta naplavi- li Is terpentina in belila. S pasto naj bo namazano par ur. potem pa obrišite s suho ennjo. Madeže črnila lahko odpravite s prstov, če jih namočite v vodi. jm>-tem pa zdrelicte z žveplom, ki je na ! žvepleki. Boste videli, kako hitro bodo izjrlnili. Tipke na klavirju očistite z lesnim alkoholom. Alkohd nalijte na cunjo. Umijete jih pa tudi lahko s toplo vodo in milom. Nasveti za lepoto. I)a vas noge ne bodo bolele, morate imeti piipravne čevlje in nogavice. Nogavice ne smejo biti niti prekratke niti predolge. Slabi čevlji lahko i* morda svoji izvor v ledicah. Preveliko i*>-tenje povzroča včasi nevoznost. V urok hrbtobola >•• ploščini te nege. Mokre noge s<» včasih vzrok pljučnice. Včasih povzr- ča glavolnd preozki čevelj, ker pritiska na kak živec ali žilo ter zaustavlja kri j Clejte. da boste jw> \sakcm k«>-' panju inure dobro «►brisali, ker vam b<> sii-er koža med prsti razpokala-i Dobre noge so polovica zdravja. Osebno zdravje. ! Otrokom v tej generaciji pri]»ove-: dujejo, da jim bodo skorje napra-I vile močne zoW. n:* pa zvitih las. Dobro za zobe je surovo sadje in \ zelenjava. i»osehno vlaknasta, na-primer jalK-.lka. zelje in z.'lena. V^e I to čisti zobe. Menda ni več daleč čas. ko bo i>o vsaki jedi služilo za deaert sesekljano zelje ali zelena. Koliko boljše bo potem k >t Aretacija bančnega ravnatelja. . Na zahtevo državnega pravilnika je bil v Xovem Sadu aretiran ravnatelj "D.ebeljačke banke" Jakob Kraus, ker je banka — kakor poroča "Jntarnji list'" — dajala posojila po 100 do 150 odstotkov obresti. Kakor poročajo, bodo pozvani na odgovornost tudi ostali člani uprave banke. Osijek brez vode. V Osijeku je Drava poplavila provizorično črpalnico ognjegas-nega vodovja tako, da je Osijek ostal brez vode. Vsled povodu j i je bila ogrožena velika zaloga soli. Tekom popoldneva in noči so paorali spraviti na varno osemdeset vagonov soli. Prevoz na Dravi je ustavljen zaradi močno narasle vode. Jled prebivalstvom je zavladala panika. Albanski razbojniki ubili tri Črnogorce. Po vesteh iz Podgorice so oblasti po dolgotrajnem iskanju našle kosti trojice jug. seljakov iz plemena Kuči, ki so bili lani v bližini državne meje ubiti od albanskih razbojnikov. Pri tej priliki bi bilo skoraj prišlo do vpada Kučev v Albanijo, ki so sc hoteli maščevati za umorjene tovariše. Xa lice mesta se je podala zdravniška komisija, da ugotovi ' okolnosti, v katerih je bil izvršen umor. Demonstracije na zagrebški univerzi. Ko so se vršile na zagrebški univerzi promocije in je bilo v avli zbranega mnogo dijaštva, so akademiki priredili ostro demonstracijo proti konvencijam z Italijo ter je biol slišati burne klice proti Italiji. Mussoliniju in Nin-čiču. Dijaštvo se je nato mirno razšlo. Dva otroka pod ruševanimi mrtva. V hercegovinskem selit Drače-vo se je pripetila grozna nesreča. Seljak Sim o Matkovič je bil zaposlen na polju, isto tako tudi njegova žena, doma pa sta sama ostala dva otročiča. Vsled viharja se je hiša zrušila in otroka sta ostala pod ruševinami. Otroka so mrtva izkopali izpod ruševin. V londonskih pristaniških skladiščih je spravljenega 35.000 ton tobaka v vrednosti 40 milijonov funtov. TUDI TRAMPJE PRIDEJO PRAV __ a&s -jBr^fm^vm UKMHWOOO t IWUDWMh 1 V- Sedaj, ko je na polju dosti dela, je farmerju vsaka pomoč dobrodošla. Neki farmer pri Lindsay Ca., je postavil ob svoji farmi znamenje, ki ga vidite na sliki. Baje se pe oglasilo vee delavcev kot jih je potreboval. I - ij. iua-jsif-1« Jri.hnin^V A JETNIK Z ŽELEZNO MASKO V svojem delu o Ludoviku XIV govori Voltaire tudi o zagonetne mkaznjeneu z železno masko. Nekaj mesecev po smrti kardinala Mazarinija, leta 1661 so pripeljali v pomorsko trdnjavo na o-tok Sv. Margarete v Cannesu izredno visokega in elegantnega kaznjenca. Že spotoma je imel na glavi čelado, ki je bila narejena tako, da je lahko jedel, ne da bi jo bil odložil. Čelade, ki je zakrivala ves njegov obraz, sploh ni smel sneti. Straža je dobila stro go povelje, naj ga takoj ustreli, čim sname to čelado. Leta !6fK) so prepeljali tega kaznjenca v pariško Bastillo. — Čelado je imel še vedno na glavi. Nekaj mesecev poprej je posetil kaznjenca vsemogočni vojni minister markiz Louovia in govoril ž njim zelo spoštljivo. Med pogovorom je minister ves čas stal. V Bast ill i so opremili za kaznjenca posebno sobo. Vse želje so mu bije brez ugovora izpolnjene. Zagonetni jetnik je ljubil dobro ku-yiinjo, fino perilo, dobro vino in kitaro. Tudi poveljnik Bastille je imel pred njim velik rešpekt. — Redko se je pripetilo, da je v njegovi navzočnosti sedel. Zdravnik, ki je oskrboval jetnišnieo, je videl često jetnikov jezik in telo. nikoli pa njegovega obraza. Jetnik se ni nikoli pritoževal in svoje tajnosti ni omenil niti z besedico. Umrl je leta 1703 po 42-letnem bivanju v ječi. Pokopali so ga na Bvetopavelskem pokopališču. Leta 1661 se sicer ni govorilo, da bi bila kaka odlična oseba izginila, vendar pa Voltaire ne dvomi, da je bil jetnik z železno masko odličnega rodu. Prve dni njegovega bivanja na otoku Sv. S POUČNE KNJIGE MOLITVENIKI KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N.Y. • . IGRE : : RAZNE POVESTI HM ROMANI MOLITVENIKI: Duša popolna ................... 1.— Marija Varhinja: v platno vezano............. . .80 t fino platno ................ 1.00 v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vezano............1.70 Rajski glasovi: v platno vezano .................1.00 v fino platno vezano..........1.10 v usnje vezano ............................1.50 v fino usnje vezano ....................1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano...............80 v usnje vezano ..............1.65 v fino usnje vezano ..........1.80 Sveta Ura z debelimi črkami: v platno vezano...............80 v fino platno vez..............1.50 v fino usnje vez. .............1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje vezano................1.50 v fino usnje vezano .......... 1.80 Kvišku srca, mala: v fino usnje vez...............1.20 Oče naš, slonokost bela .......... 120 Oče naš, slonokost rjava..........1.20 ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano............1.10 Key of Heaven: v usnje vezano .............. .70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano.... 1.20 (ZA ODRASLE.) 1 Margarete, se je pripetil sledeči, £ey of Heaven: zanimiv slučaj: Poveljnik trdnjave je sani nosil jetniku hrano, in ko je odhajal, je vedno zaklepal za seboj vrata. Nekega dne je praskal jetnik z nožem po srebrnem krožniku in ga vrgel nato skozi okno. Na obali je stal slučajno neki ribič, ki je krožnik pobral in ga odnesel poveljniku trdnjave. Ribiča so takoj zaprli in poveljnik je hotel na vsak način izvedeti, da-li zna ribič citati in je - li videl dotični krožnik še kdo drugi. . Naposled so ribiča izpustili, rekoč : Lahko greste in hvalite Boga, da se niste učili čitati! Ta zagonetni jetnik je bil baje grof le Vermandois, nezakonski sin kralja Ludovika XIV., in njegove ljubice gdč. de la Valliere. Drugi zopet trdijo, da je bil to vojvoda beaufortski. Faktično še do danes ni pojasnjeno, kdo je bil ta zagonetni jetnik. v fino usnje vezano..........1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano....... Ave Maria: v fino usnje vezano....... 1.30 1.40 POUČNE KNJIGE: Umni čebelar ................... 1.— Umni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati polje ......................... Voščilna knjižica................ Zdravilna zelišča .............. .40 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek ................... 2. zvezek 1. in 2. snopič...... ■ LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI: .30 .50 .40 .70 BAZNE POVESTI IN ROMANI: AŠKERČEVI ZBRANI SPISI: Akropolis in piramide.............80 Balade in romance trd. vez........1.25 broš..........................80 Četrti zbornik trd. v.............1.— Peti zbornik, broš..................90 Primož Trubar trd. v.............1.— Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 Andersonove pripovedke trda vez. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.— Azazel trda vez .................. 1.— Andrej Hofer ....................50 Beneška vedeževalks.............35 Belgrajsld biser ...................35 Beli rojaki, trdo vc-zano .......... 1.00 Bisernice 2 knjigi ...............80 Brez zarje trda vez...............90 Brez zarje, broširana .............80 Bele noči (Doslojevski) t. v........75 Balkanska Turška voj3ka.......... .80 Balkanska vojska s slikami.........25 Božja pot na Šmarno goro.........20 Božja pot na Bledu...............20 Burska vojska ....................40 Bilke (Marija Kmetova) .......... .25 CANKARJEVA DELA: Grešnik Lenard t. v. . Hlapec Jernej ...... Podobe iz sanj. t. v. broširano .......... Romantične duše trda Zbornik trd. v...... Mimo življenja \ v. . vez .90 .50 1— .75 .90 1.20 1 — broširano ...................80 Abecednik ...................... Angel j ska služba ali nauk kako se .30 Cesar Jožef IL ...................30 Cvetke .......................... .25 naj streže k sv. maši...........10 Cerkniško jezero in okolica, s slika- Angleško-slov. in slov.-angl. slovar .90 mi, trdo vezana ..............1.40 Boj nalezljivim boleznim ...........75 Ciganova osveta ..................36 Dva sestavljena plesa: četvorka in Čas je zlato .....................- 30 beseda spisano in narisano.....35 Cvetina Borograjska...............50 Domači vrt, trdo vez.............1.— j Četrtek t. v......................^ Domači zdravnik po Knaipu...... 1-25J Dalmatinske povosti .............35 Domači živinozdravnik ........... 1.25 j Dekle Eliza .......................60 1.50 1.80 .75 .50 Japonski grozi lakota. Na Japonskem se sedaj posebna komisija, sestoječa iz državnih podtajnikov in glavnih tajnikov raznih ministrstev, posvetuje glede preskrbe ljudstva z živili. Pred kratkim je v tej komisiji poročal državni pedtajnik za Govedoreja Gospodinjstvo .................. Jugoslavija, Melik 1 zvezek ...... 2. zvezek 1—2 snopič Kubična računica, — po meterski meri........................ Katekizem, vezan ............... Kratka srbska gramatika .........30 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ 1.00 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju........50 Ljubavna in snubilna pisma.......50 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 Nemško - angleški tolmač ...... 120 Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 Nauk pomagati živini.............60 5.00 poljedelstvo, Kojama. Nevarnost i Najboljša slov .kuharica, 668 str. .. lakote, epidemija lakote, se mu za j Naše gobe> a siik^. Navodila za .TonAnL'Irn vtn mm J9 Z---1-1___i • v„ _ spoznavanje užitnih in strupenih gob .................... Nasveti za hišo in dom; trdo vezana broširano .................... Japonsko ne zdi problematična. Prebivalstvo se pomnoži vsako leto približno za en milijon duš in pomanjkanje živil se že občuti. Čez trideset let bo znašal primanjkljaj ri/.a že nad sto milijonov bušlov. Žalosten pogled v bodočnost. Smrtna obsodba v Zagrebu. Pred sodnim stolom v Zagrebu je bil zaradi roparskega umora na Krugah v zagrebški okolici Simo Novak obsojen na smrt na veša-lih, njegova tovariša Frano Torn ičič na šest let težke ječe in Dio-nizij Blažič na dva meseca zapora. Imenovana trojica je meseca oktobra lanskega leta. na Krugah umorila in oropala berača Jovo Vukeliča. Vzeli so mu približno 600 Din. .30 .30 ALI VESTE, — j da so prebivaici Boke Kotorske podarili jugoslovanskemu kralju Aleksandru krasno posestvo, ležeče ob morju T Ali veste, da kadi j deželi na tisoče kadilcev ar. kea.ce*ijo 100 odstotkov turški tobak v Halmars? Nemška slovnica ............. Nemščina brez učitelja — 1. del .................... 2 del ...................... Pravila za oliko................... .65 Psihične ir.otnje na alkoholiki podlagi ..........................75 Prakti. Idi jot IV. del (Dostojevski) .00 V?i 4 deli skupaj.............. $3.25 SPILMANOVE PRIPOVEDKE: 2. zv. Maron, krčanski deček iz Li- banona .......................25 3. zv. Marijana otroka, povest iz kav- kaških gora................. .25 4. zv. Praški judek.................25 8. zv. Tri Indijanske povesti........30 3. z\. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega...........30 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade I Akbarja Velikega.............25 JI. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis- jenov v Koreji...............30 13 zv Boj in zmaga, povest........30 14. z v. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnjev. Brazil j ska poveat ....................... .25 16. z v Zlatokopi. Povest...........30 17. zv. Prvič med Indijanci ali vol-nja v Nik&raguo..............30 IS. zv. Preganjanje Indijskih mišjo. narjev..........................SO 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tisoč in ena noc, trdo vez..........90 Tik za fronto............. . . .......70 Tunel ............................1.— Tatic, Bevk, trd. vez...............75 Tri povesti (Flaubert), trd. vez. .. .75 Tri povesti grofa Tolstoja.........50 Turki pred Dunajem ............. .60 Trenutki oddiha...................40 V oklopnjaku okrog sveta, I. del .. .90 V oklopnjakn okrog sveta, II. del .. .90 Veliki inkvizitor................ 1.— Vera (Waldova) bro«..........35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rab in dr an ath Tagore "irdo vezano.................79 broš......................... .60 Vojska na Balkanu, s slikami.....25 Volk spokomik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez.......2.— Zmisel smrti ......................60 Zadnji dnevi nesrečnega kralja .60 Zadnja pravda, trdo vezana.......75 Zadna pravda ....................60 Zmaj iz Bosne.....................70 Zlatarjevo zlato...................90 Za miljonl ...........65 Ženini naše Koprnele ..............35 Zmote in konec gospodične Pavle .36 Zgodovinske anekdoti .............so Zločin v Orsevalu 246 str.........1.— .25 50 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo......36 2. zv. Hudo brezdno................35 3. zv. Vesele povesti................36 4. zv. Povesti in slike .............. ,36 5. zv. fetudent naj bo. Nai vsakdanji kruh ........................ .09 .80 .80 85 Naročilom je priložiti detnar, bodisi t gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekom andirajte pismo- Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt tk, K«v Tor* . r. . J JT.M* ^ J". 'T* «» .1' n .A A » » VIV l IHKIKJ Ill'Jtf l^cf' m '!•» -it aluteo tj. isbii»v a GLAS XARQDA, K. JUL. V->26 Dve krvavi rodbinski tragediji Kakor krvavi dogodki v Pre-liemovi ulici na Vidovdan, Rta razburjali Ljubljano že dan prej in dalje eea praznike tragična ■lučaja: potikužen umor žene na Kenije vi cest« in -uboj svaka v Otepanji vasi. MOŽ STRETI A NA SVOJO ŽENO. Prvi aiučaj se je odigral nekako ob poldesetih dopoldne. Na Resi je vi cesti v hiši št. 24 stanujeta v If. nadstropju zakonca Ciril Žargi in njegova soproga Marica. On* je bil uslužben kot šef pisarne pri odvetniku dr. Brejcu, ona pa je v službi pri advokatu dr. Kobaldu. Zakonca imata tri otroke, izmed katerih ima najstarejši 13 in najmlajši 7 let. Zakon se že iz-početka ni izkazal kot srečen in harmoničen. Kmalu po poroki je prišlo med obema do nesporazum-ljenj, zaceli so nastajati mali prepiri, kar je vse vodilo do medsebojnega odtujevanja. Že takrat je Žargi rad posedal po gostilnah in sčasoma se je vedno bolj in bolj udajal pijači. Večer za večerom se je družil z raznimi prijatelji in znanci in je pozablja! na dom in na svojo družino, ki jo je zanemarjal tndi kot vzdrževatelj. V gostilni je večkrat znancem potožil, da ni srečen in da pravzaprav ne ve, kaj ga je privedlo do ženitve. Vendar pa do hujšega ni prišlo. Zakonca sta potrpela drug z drtigiiri, dokler je bil Žargf navezan samo na moško gostilniško družbo ter na pijačo. V zavesti, da mu zakon ne nudi prave sreče, se je začel pozneje zanimati tudi za ženske in navezal stike s to in ono. Da-siravno v prejšnjih časih ni imel nikakega resnejšega razmerja, se je vendar za celo leto umaknil od svoje žene, na podlagi medsebojnega dogovora. Pozneje sta se s soprogo zopet sporazumela in sta pričela živeti v skupnem gospodinjstvu. Tedaj se je zdelo, da so stare neprijetnosti pozabljene in v zakonu odstranjene stare zlo-kobne sence. Živela sta nekaj časa prav srečno, dokler ni nastopil svoje razdiralne poti demon alkohol. Žargi je začel po mesecih zahajati zopet v gostilno, dvomiti v svojo ženo in v družinsko srečo. Po naključju je čez čas spoznal neko Pavlo na Gorenjskem. Sprva je ž njo samo kores-pondiral, pozneje pa je začel zahajati k njej v obiske. Žena je po nekem prijatelju moža kmalu ra-znala za to razmerje, obenem pa izvedela ,kakor pravi sama, še za neko drugo njegovo ljubezen v mestu. Vendar je vse to potrpela, dokler je ostala stvar skrita, vsaj pred javnostjo. Mož se je nedavno zopet odpeljal na Gorenjsko. Njegov šef se je, ker m v opravičilo ničesar o-menil, večkrat oglasil pri njej in povpraševal, kaj je z možem. — Pred par dnevi pa je žena nenadoma prejela od moža pismo, v katerem ji je izpovedal, da trpi in da si ne upa domov, ker v pisarni ni vse v redu. Pisal je dalje, da je poneveril okrog 5000 dinarjev i nnaj ona poskrbi na kak način, da se škoda poravna. Svoje priznanje je pismeno podal tudi šefu. Soproga mu na pismo, ki jo je seveda najhujše zadelo, ni odgovorila. Mož je dva dni čakal, v soboto okrog šestih zvečer pa se je nenadoma pojavil doma. Ko je stopil Žargi v svoje sta-novanje, je pričel ženo najprej prositi za odpuščanje. Priznal je nato, da se je odpeljal na Gorenjsko z ostankom 2000 dinarjev, ki ga je še imel od poneverjenega denarja. Žena njegovim prošnjam po tolikih razočaranjih ni bila več dostopna ter mu je nato mirno razložila, da pri njej ne more vee ostati. Po burnem prepiru je jjopivat dalje v gostilno. Naj srdajši deček je nato s strahom pričel pripovedovati starejšemu dovratna. Med pogovorom je o-' pazila v njegovi roki naenkrat samokres, česar se je močno prestrašila. Pričela je možu prigovarjati, naj revolver odloži, kar je tudi storil. Položil ga je na nočno omarico. Tedaj mu je žena sporočila, da ž njim sedaj, ko je v Ljubljani radi poneverbe nemogoč. ne more živeti. Svetovala mu je, naj se vsaj za leto dni umakne v kako službo na deželi, nato pa je po letu dni pripravljena zopet n« skupno življenje, ako si ustvari dostojno eksistenco. — Mož pa o tem ni hotel ničesar slišati ter je kakor blazen skočil k njej. Pričel ji je trgati raz telesa obleko, tako da jo je slekel do golega, nato pa pograbil, ker se je branila, v ekstazi za samokres in sprožil. Prvi strel ni zadel, ra-dičesar je začel na samokresu nekaj popravljati, nakar je padel med kričanjem obeh drug strel. Tedaj je žena planila na hodnik in zakričala: "Ustrelil me je!" Vsa oblita s krvjo je nato stek la po kratkem mostovžu v na sprotno stanovanje gospe Baliov-čeve, kamor je za njo priletel tudi Žargi ter padel v kuhinji na kolena pred ženo, ki je klicala po zdravniški pomoči. Ves se tresoč je pričel s krvjo oblito ženo milo prositi odpuščanja, češ, da ne ve, kaj ji je pravzaprav storil. — V splošnem razurjenju, ki je nato nastalo v hiši, je nato nekdo telefoniral po rešilni voz: težko ranjeno ženo so oblekli, Žargi pa je izginil. Ranjenko je nekaj minut za tem voz odpeljal v javno bolnico. Žargi je stekel iz hiše golo-glav in se podal naravnost v Bre-zovskovo gostilno v Slomškovi ulici. Tam se je vsedel k mizi, kjer je običajno sedel, in čisto mirno naročil četrt boljšega vina. Natakarici se je zdel takoj izpo-četka čuden in zamišljen. Ko ga je čez čas vprašala, če želi morda kaj jesti, je odgovoril: — Ne! Danes sem slabe volje, bom samo pil. V Pyezovskovi gostiln! je osta1 nato kako uro ter odšel zatem k sorodniku svoje žene Francetu C. v Florijanski ulici. Na loga je napravil takoj, ko je prišel vris POKOP KOREJSKEGA PRINCA MRTVO MORJE _ wHMJiweee « vmmvmi, m. Pokop korejskega princa, ki se je vršil z velikanskimi svečanostmi. Xa tisoče Korejcev se je udeležilo sprevoda. Truplo so nosili na ogromni nosilnici, ki jo vidite na sliki. naokrog! — Janežičevka, kakor se piše soseda, je vedela, da pojav Lavriča ne pomeni ničesar dobre-tga za Tomšiča. Lavrič je res takoj nato pričel razno govoriti o Tomšiču in dejal končno: — Danes sem pa jezen, grem k njim, — vse bom poki al, pa še kaj drugega napravil! Lavrič se je kmalu poslovil ter odšel proti Tomšičevi hiši. Med potjo je srečal hčerko drugega soseda, Tončko K., in jo pričel izzivati ter ji groziti: — Le pripravi se, ako greš še kdaj po o-rožnike! — Lavrič se je namreč že nekaj nedelj po vrsti oglašal pri Tomšiču, ga nadlegoval na vse mogoče načine, mu razbijal šipe ter mu grozil, da napravi iz njega in njegovih "golaš". Pred kratkim je bil posebno divji, držal je v strahu tudi sosede tako, da so morali kot že večkrat prej, pozvati orožnike, da so napravili red. Kadi nasilnosti je bil Lavrič že večkrat kaznovan kar pa pri njem ni dosti zaleglo. Pred meseeem je bil zopet obsojen radi nevarne grožnje napram svaku in svoji sestri na deset dni zapora. Kot nasilneža so se ga bali vsi sosedje in sploh vsa vas. Vse sovraštvo Lavriča napram Tomšiču je izhajalo po pričanju sestre vsl#d očetove oporoko, ki je zapustil ob svoji smrti 1. 1015 precej zadolženo hišo svoji hčeri, Prav pripravno ime. Srebrn je sicer sij njegove površine, a drugače je mrtvo, nima gibanja, ni-j ma valovanja. Vroči vetrovi iz j Arabije prepihajo zrak in mu da-! jo valovanje, a zastonj ljubkujejo težko snov Mrtvega morja; — zrahlja jo kvečjemu vihar in jo uglasbi. Živahni Jordanovi valovi i ne morejo ustvariti življenja in postanejo sami mrtvi, ko se združijo z valovi morja. Tuja in grozna je ta voda; ne igra se s peskom ob bregu, ne pogovarja se s človekom ,ni njegova prijateljica. Če ne verjameft, pa jo pokusi; zo prna pijača je to, strupena, ocean je v primeri ž njo sladak in o-kusen. Strupe meša, ta voda, veseli se, da mori ribe, ki so priplavale po Jordanu dol; nobeno rastlinsko in živalsko bitje ne prebiva v njej. In čeprav ni res. da nobena ptica ne more leteti čez Mrtvo morje, je vendar res, da večkrat ptice plavajo po njem umorjene od slabega njegovega zraka. Morje mori ven, na dalja-Ime znamenitega ruskega u-;VOf dale5 na okoli. uni£uie rast_ pomika iz 17. stoletja Stenjke |line in drevesa, kakor kosti mr Razma je tudi pri nas znano. — li5ev ležijo ob meji njegovega de-Ruska narodna pesem pripovedii-1 lOVanja je, da se je vozil ataman Stenjkaj Grozna tožka je t0 , |jst. s svojimi pajdaš, po Volgi nazaj Tu Preiskava]i s0 morje in v matusko Rusijo in peljal seboj OBGLAVLJENJE STENKA RAZ1NA lepo orijentalsko prineeso, v katero se je tako zaljubil, da je začel zanemarjati svoj glavni poklic. Pajadši so začeli zbadati svojega poglavarja, češ, da se je obabil in da ni več prejšnji junak. To je Stenjko Razina tako ujezile, da je pograbil princeso in jo vrgel v valove. Med številnimi pesniki, ki so obravnavali življenje tega narodnega junaka, je tudi ruski pesnik V. Giljarovski, ki je napisal o njem leta 1882 krasno pesnitev. Carska cenzura je seveda to delo zaplenila in je bilo natisnjeno šele pod boljševiško vlado. Giljarovski opisuje justifikacijo Razina, o kateri se splošno misli, da se je izvršila na takozvanem Rdečem trgu v Moskvi. Bozneje se je pa pesnik mudil med donskimi kozaki in slišal ustno izročilo, po katerem je bil Razin- obglavljen na takozvanem moskovskem trgu "Blatu", kjer je ostala njegova glava več let. Boloto ali Blato se imenuje otok med rekama Ka-navo in Moskvo. Giljarovski je začel temeljito študirati to vprašanje in je naposled dognal, da je donska tradicija pravilna. — Tradicijo o justifikaciji na Rdečem trgu so prevzeli zgodovinar- • , ,r . . . . r—.a t uamcjp mairca uiro*a m & iz francoskih in nemških pre- je doma Marici nekaj naredil. odg,a 2a hiŠQ LavriG je stopil ta_ vodov knjige neznanega Angle- Oba sta odšla nato v mesto. — koj v sobo ter je zahteval od mo_ ža, ki je bila napisana leta 1671., Med potjo je C. začel Zargiju pri-j ^ da mu odklene neko omarQj v v Arhangelsku. Giljarovski je pa povarjati, naj se javi na policiji,; kateri naj bi bil nahaja] denar našel važen dokument, ki nosi na- Zargi je na vsak način hotel izpi- Xato je poskužal odpreti Mm in pis: "Zakoniti zapisnik iz leta !.LSI„Ttr/- ** !e ™ral I kričal, da mu mora izročiti 10.000 1674 0 Prevozu v Moskvo samo- dinarjev. Tomšič mu je odgovo- zvanca Vorobjeva, znanega pod njemu pa je volil samo 40 kron. abnormalnVg^človeka.1'Spoč/tka ^ mU je bU° videti' da * ma sedaj res odločen plamen, storiti družini Tomšiča nekaj zlega, je odšel po slovesu od Janežičevih in po temeljitem ozme^janju Ka-| steličeve naravnost v Tomšičevo hišo. Čim ga je sestra zapazila, je opozorila takoj svojega moža, vzela v naročje malega otroka in ni hotel niti govoriti, naenkrat pa je začel vzdihovati in pripovedovati, da se mu zdi, da j* nekaj naredil. Govoril je pa vse brez vsake zveze. Nenadoma pa je pri- j čel siliti, naj ?re C. na njeprovo stanovanje, češ. da se mu zrli, da študirali, marsikaj so ugotovili le malo so ga mogli razložiti. Pet inpol ur je morje široko, dvajset ur dolgo, v kotlu leži, v eni najglobljih vdrtin v zemlji, 394 me trov je njegova gladina pod gla dino Sredozemskega jmorja, pov prečno.300 metrov je morje gio boko, najgloblja točka 357 met rov, torej 751 metrov pod globine Sredozemskega morja. 28 odstot kov ima njegova voda kemikalij in 5 odstotkov broma in klora Otoka ni nobenega, vsak dan iz hlapijo ogromne množine vode le Jordanove vode izhlapi vsak dan 6000 milijonov litrov. To ve .mo. Ne vemo pa, kako je vse to nastalo. Mnogo je razlag. Kata strofa je nekoč ustvarila to stra šno tvorbo, življenje uničujočo. Od tedaj naprej je prokletstvo nad tem peklenskim grobom. — Grel} Sodome je to zemljo oskrunil in ostra voda slanega morja, I razjeda sramoto preteklosti. — Mrtvo morje je svarilno znamenje, ki kažejo preroki nanj od stoletja do stoletja. Ostalo je osamljeno, neprijazno, mrko Mrtvo morje. Slovensko Samostojno Bolniško Podporno za greater New York in okolico, ink. Društvo —GLAVNI ODBOR ZA 1926.— Predsednik: FRANK HOTKO 525 W. 133 St., New York City Podpredsednik: IGNACIJ MUŠIČ 560 Grant St., Brooklyn. X. Y. Tajnik: JOSEPH rOGACHNIK, 66 Ten Eyck Street. Brooklyn. N. Y. Blagajnik: PETER RODE. 323 Alpha Place. Glendale, 1.. I. Zapisnikar: MARTIN COREL. 2C5 Stagg St., Brooklyn, X. Y. Nadzorni Odbor: ANTHONY KOSIRN1K. 10121 - 85th Rd.. Richmond Hill. L. IaL ANTOX CVETKOVICH, 1912 linden Street. Brooklyn, N. Y. BOLTER DERGANC. 72 Wlnfield St., Brooklyn, N. Y. Kdor izmed rojakov ali rojakinj še ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se spozna kaj to pomeni. To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvn. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačalo že skero deset tisoč bolniške in skoro šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni skoro $12,000.—. DruStvo zboruje vsako tretjo soboto v svojih društvenih prostorih v Ueethov.-n Hali. 5. St. med drugo in tretjo Ave.. New York. In so priredili tekmovalno poje-1 POZOR ROJAKI I dino. Pospravili so velikanske ___ množine, Holandee je gledal. — Prosti pouk glede državljan-Bil je vesel, ko je videl, da je nje- stva in priseljevanja je vsak četr- gov prijatelj, stari poglavar, vse požeruhe potolkel in dosegel rekord. Ni čudno, saj je jedel za življenje in ga potem niso pokopali. Vsaj takrat še ne. Xa vsem svetu je več kot dva milijona slepih ljudi. • Malokateri obiskovalec Londona opusti ogled londonskega zo-ologičnega parka. Lani je bilo tam 1,823.613 posetnikov. ZA ŽIVLJENJE J£ JEDEL spremljati v vinsko klet Kon- nar>Kon^resnea; ril, naj si denar in svoje pravic imenom careviča Simeona Alek-pri sodišču, nakar ga je sk potisniti ven, kar se mu je čez trgu. Pozneje se je Žargi izrazil; išče pri sodišču, nakar ga je sku-1 s<^viča.> Vorobjev je bil mlade-pnpravljenega predati se policiji' ga! wtissdti vcn, kar se mn • ■ nič, ki ga je v.zil Razin vedno nakar je C. odšel po stražnika., n . . ... i r" —ov". «L,,a,,ju iuui j Po napovedani aretaciji pa nika- j srcčilo. Lavrič je nato potegnil kor ni hotel iti s stražnikom peš,! x po dolgem ruvanju tudi po- i set,°i ter Sa izdajal za prestolo-t---•---_ . nas^dnika. Ko so Kazina ujeli in priti je moral izvošček, s katerim se je odpeljal na Bleiweisovo ees- zepa nož, ga odprl in ga zagnal v Tomšiča, ki je držal v roki samokres. Posrečilo se mu je Tom- so takoj pričeli z zasliševanjem, vendar je duševno popolnoma n-biti aretovanec odgovarjal tako !! TISI8*0 dire^5°" Tara! šiča podreti že na klop, ki stoji ob koncu hiše, tisti hip pa se je ta oprostil ter oddal proti nasprot- _ . „ • niku v silobranu strel. Tomšič, ki zmešano, da so zaslisevawe lahko bajo ni vedel da je nadaljevali sele zvečer. Zakaj je nato ge sko5il profi njenm streljal na zeno sploh ni vedel u- tem so prihheli tudi sosedje ^ o_ temeljiti. V sodnih prostorih je rožniki ter ^^ ^^ Ra ee pozneje zahteval papir m črnilo sto. Tu je začel kričatiUstre-ter napisal žem pismo, da se ne m si me? pa me d - d i-? zaveda, kaj je storil, vendar pa se _ JVičel je nato prositi za vodo mu zdi, da se je nekaj moralo pri-, w ^ je dobn Naenkrat za_ petiti med njima ter .10 ponovno j ?e) slabeti in okoli ^^ go v ^ prosi odpuščanja. j tini opazili da se mu je ^^ Marica Zargyeva leži v bolni- nekaj pripetiti, čeprav ni krvavel ci težko ranjena. Strel jo je zadel Naložili so ga v naglici na voz in v levo stran telesa malo pod srcem ter je projektil obtičal v rebru. Njeno stanje je sicer nevarno, vendar ne brezupno in bo skoro gotovo ozdravela. UBOJ V ŠTEPANJI VASI. ga odpeljali v bolnieo, kamor ga je spremljal tudi Tomšič. Tamkaj je Tomšič opisal ves dogodek slučajno v bolnici se nahajajo-čemu revirnemu nadzornikn Žaj-deli, ki je malo preje zasliševal ranjeno Marico Žargijevo. Tom-Istega dne okrog četrt na 12.' ^ seveda na mestu areti- dopoldne je počil strel, namenjen da je oče držal zadaj za elovekm, v Stepanji vasi pred ki-hrbtom "nekaj" v roki, kar ie bi- šo 5t. 54. Dobre četrt ure prej se po njegovi sodbi revolver. je oglasil pri sosedi Tomšičevi, se je Žarfci ki stanuje v omenjeni svak paznik* Tomšič^, 37 Lovrenc Lavrič, u-karjevi tovarni na — Spet sen ran ter odpremljen v zapor, do-čim je Lavrič četrt ure pozneje izdihnil. Njegovo truplo je bilo oddano nato v prosekturo, kjer se je vršila obdukcija, ki je poka- notranje ozkrvavitve" —--;__ obglavili, se je skrival Vorobjev med donskimi in zaporoškimi kozaki do leta 1674, ko so ga slednjič ujeli in umorili na Rdečem trgu v Moskvi na ta način, da so ga privezali za roke in noge h konjskim repom. V omenjenem dokumentu je rečeno, da je car zapovedal prenesti njegovo razČetverjeno telo na Boloto in obesiti na kol noleg zločinca in izdajalca Stenjka Razina. Poleg tega je izšla leta 1677 v Amsterdamu knjiga "Zapiski in dnevnik potovanja carskega sla. ki je bil v Moskvi od januar ja do julija 1676." V tej knjigi je tudi odstavek, ki govori o tem, kako je šel carski sel na Boloto pogledat Razinovo glavo in Vo-robjevo telo. Stenjka Razin je bil torej ojbgljavljen na malem otoku med rekama Moskve in Kanavo. Rojak IGNAC KORNIČ, kateri je odšel z nekim Bajda pred nekako 28 leti v Ameriki in se nastanil) blizo Buffalo, N. Y., dobil bo za1 njegovo življenje najvažnejšo no-,vico ako naznani svoj naslov podt pisanemu uredništvu. Rojaki, po- zala, da je nastopila' smrt vsled J' kateri .bi vedeli zanj, ako je živ aH mrtev, nqj blagovolijo ta napianiti: — "Glas Naroda", 83 Cortlandt #t„ or*, Jr.T. -v Holandski raziskovalec Senb-ring je odšel leta 1921 na potovanje v neznane kraje notranje Afrike. Sedaj je prišel v Pretorio (Južna Afrika) in je predaval tam o svojih doživljajih. Pravi« je, da je ob abesinskih mejah trgovina s sužnji še zelo živahna ; odlikujejo se v prvi vrsti italijanski in grški trgovci snžnjev, kradejo otroke po vaseh, prodajajo dečke v Turčijo, deklice v hareme sudanskih poglavarjev. Na poti od Sudana do Konga je prišel Seubring tudi v dežele ljudožr-cev. Nekateri teh jedo človeško meso iz verskih razlogov, narod Njam-Njam pa zato, ker je ljudi lažje dobiti kot divjačino in ker je njih meso tako "zelo dobro". Besda Njam-Njam ni drugega, kakor dleskanje črncev z jezikom, kadar zagedajo kakšno t ko slaščico. V neki vasi je videl Seubring, kako so ubili in pojedli nekega moža, ki je baje povzročil smrt poglavarjeve hčerke — v resnici jo je pičila kača. Privezali so ga za drevo in ubili z bati. Rekli so Holandcu, naj tudi on je. Ni hotel, pa so bili hudi in so ga hoteli ubiti. Do noči jih je ubežal. Neki drugi rod ob gornjem toku Konga pokoplje polgavarjo žive, kadar se postarajo. Mislijo namreč da so glavarji tedaj šc pametni in da za rod lahko še marsikaj izposlujejo, ko pridejo v "večna lovišča". V neki vasi je govoril Holandee 8 starim pogla-H arjem, ki so ga hoteli sinovi živega pokopati. Zahotelo se jim je vladanja. Ni pa še hotel iz tega življenja. Da bi grozni usodi u-šel, je dejal, da je še zelo močan in tako krepak, da lahko več poje |l kot k*tenfcoK drog mož v vasL Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Amerika Kdor Je namenjen potovati v stari kraj, Je potrebo, da Je natančno pou.3en o potnih listih, prtljagi In drugih stvareh. Pojasnila, ki Vam Jih zamoremo dati vsled na£e dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki Imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselalške postave ki Je stopila v veljavo s 1. julijem, 1924, zamorejo tudi nedržavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselniskl komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Yorku pred odpotovanjeni, ter se pošlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobili svojce iz starega* kraja. Kdor 2eli dobiti sorodnike, ali svojce lz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 19J4 naprej vsako leto po 071 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorejo dobiti sem Žene la otroke do 18. leta brez, da bi bili šteti v kvoto. Starišl in otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa imajo prednost ▼ kvoti. Pišite po pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST., NEW YORK tek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski Šoli št v. 62 Hester & Bsscz Street, New York City. Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo. Kad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JOIIXA STEMBER-GER, podomače Nežec iz Zabič pri Ilirski Bistrici. Pred enim letom je bival v Cleveland, O. Prosim rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi poroča. — Vinko Ulijan, Bx 22, Limestone, N. Y. (2s 15,16)_ FARMA 190 akrov. hiša, poslopja, vse orodje, traktor, inlatiliiiea, pridelki, 25 glav živine. 2 konja. ,'{0 koko,Si. cena $8000. — plača se $2.500.. ostalo ih> $200 na leto. — M. Douglas, Herkimer, N. Y. FARMA 107 akrov $2000,— dohodkov. 7 sob hisa, poslopja, orodje, pridelki. 8 Klav živine. 2 konja. 35 kokoši, li prašiča, cena $4500. — plača se $2500. — ostalo po $200. na leto. — Box 1G4, Herkimer, N. Y. ]50 akrov FARMA, izvrstna poslopja, pridelki, orodje, lepi dohodki. 10 krav, 3 konje, 20 kokoši, cena $0500., plača se $1,500. — ostalo po $100 na leto. — Pišite na 407 Mohawk St., Herkimer, N. Y. Prodam hišo v Cerkljah, dve sobi, veža in kuhinja, poleg velik sadni vrt in vrt za zelenjavo; elektrika je napeljana skozi sadni vrt. Cena 50 tisoč dinarjev. FRANK ČESEN, gostilna Spodnji Bernik, Cerklje pri Kranju, Jugoslavia. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste V8tregli vsem. Uprava 'Glas Naroda". Dr. IVAN CERNE, LJUBLJANA, Jugoslavija Gospodarska pisarna (ni advokat) uredi dobro, hitro in po zmerni ceni vse zadeve, ki jih imate v starem kraju v red spraviti. Naprodaj imam poleg drugih posestev tudi te-le: CELJE : Apnenik Pečovnik, zemlje 15 oralov, enonadstr. hl3a, 8 sob, 2 kuhinji, 3 gospodar, poslop. Dobro gospodarstvo in zaslužek. Cena Din 222.000.— ali Dol 4.000.— KONJICE:Vila z nekaj zemljišča, sodovičarska obrt valjana. Din 200.000. SPOPNJJ ŠTAJER: 3 km od žel. postaje se prodasta 2 vrelca mineralne vode. Vpeljana industrija, skladišča, več hiš s pohištvom, _zemljišče. Velika retabilnost, cena Din 400.000.— Pri vpra.šanjih priložite znamko za pet centov. Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) ' Knjiga ja larauio trdo vezan* ter stana $3.00. Slovenk Publishing Company Po v • i cesti življenja ROMAH IZ ŽIVLJENJA. Za "Glas Naroda" priredil G. P. 68 (Nadaljevanje.) — Ona ga ven,dar ljubi! — je vzkliknila. — To ste popolnoma pozabili. Ljubi ga ter bo poginila rfa tem. Y takem slučaju molče vsi veliki in ponosni občutki. Govorite ž njo in ona sama naj vam pove, kako zelo pa ljubi. V takem slučaju govori le srce in nič drugega. Pojdite k njej, govorite žnjo in ona vam bo hvaležna za to. Dr. Šrat je zrl v tla. * — Tega ne morem, — je rekel mrko, po daljšem odmoru. Oeortlna pa je proseče dvignila roki. — Premislite celo stvar, doktor, in nato me obvestite. Xagubil je čelo, kot v veliki telesni bolečini. , — Mogoče boste nekdaj se obžalovali, če ste sedaj tako od-poKfii. — Z Bogom, milostljiva gospa, — je rekel ter se obrnil proč. — Jutri ali pojutržnjem se zopet oglasim. Gledala je za njim, ne popolnoma zadovoljna, a vendar ne brez poguma. Georgini seveda ni prišlo na misel, da bi uganila resnično razpoloženje Srata. Misel, da ljubi Vero, bi se ji zdela naravnost k mesna.. ^ Ko je stopil zdravnik na hodnik, mu je sporočil služabnik, da želi govoriti ž njim še državni svetnik in da naj malo počaka. Sko-ro mehtftaično je stopil dr. Srat skozi odprta vrata salona. Kako je sovražil tega Ter Vet Vsa! Komaj pa je napravil par korakov proti salonu, ko se je dvignil iz neke naslonjače princ Filip. Oba gospoda sta se poznala le površno in to srečanje ni bilo nikakor ljubo zdravniku. Princ pa je imel drugačne občutke. Stopil je proti zdravniku ter se informiral glede zdravja gospe Her-skot. GOJENJE RIB — Rekli so mi, da se nahajate tukaj in sklenil sem črpati in-uacije takoj pri vrelcu. Torej nič hudega, pravite, prav nič? —^Prav nič. — No, potera lahko mirno čakava skupaj na hišnega gospo- Di «MXS MENAV HlUia MfJLUi B. C Urad za rejo rib je dal izkopati v bližini velike reke jarke, v katerih bodo redili ribe. Ko bodo ribe dovolj velike, jih bodo spustili nazaj v reko. vrati, zrla obupno v daljavo in bridko jokala. In tako je slišal tudi Tsiao, da se mora njegova žena zopet poročiti. Takoj je vzel dopust in je na konju prihitel k njej. Od daleč že je spoznala Lan-ehi rezgetanje njegovega konja. Tekla je možu , naproti, pobožala nežno njegove-i ga konja, in je z bolestno tožbo zdrknila razjahajočemu v naročje. — O, in takrj je prišlo vse, kakor sem se pri najinem slovesu bala. Starši in brat so me obljubili drugemu možu. Niso mi verovali, da boš zopet prišel pome! — Želim ti sreče k poroki, — je trpko odgovoril Tsiao. — Trdno in nepremakljivo še stoji skala in pi stala tako še tisoč let. Toda, ah, ličje-se je že pretrgalo. Da bi bi-/la z vsakim dnem deležna novih : in višjih časti. Jaz pa bom med tem zapuščen hodil samotno pot do groba. — Nato je rekla Lan-ehi: — Kako prideš do takih besed? Oba sva podlegla istemu zlu. V grobu se bova zopet našla. Ne zabi te moje poslednje besede! — fie enkrat sta si žalostno pogledala v oči. Nato sta se ločila in vsak se je vrnil na svoj dom. Tsiao je prišel k svoji materi. — Videla je njegovo potrtost in rekla vzdihujoče: — Ti si sin plemenite hiše in se radi .žene vendar ne smeš žrtvovati. Poznam prele- Kretanje parnikov - Shipping New* 21. Julija: Mauretanla, Cherbourg. 22. julij«: Hamburg, Cherbourg. Hamburg. 24. julija: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg; Belxenland. Cherbourg, Antwerp; Muenchen, Cherbourg. Bremen. 27. Julija Resolute, Cherbourg, Hamburg. 2». Julija: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen 2». Julija: Westphalia, Hamburg. 31. julija: Zee land, Cherbourg, Antwerp; Bremen, Bremen. Njega pa ni bilo od nikoder. Mala ura na kaminu je enakomerno tiktakala, — a jijega ni bi- sosedov^ hčer. Daj, naj to le-lo od nikoder. , , P° deklico snubim zate. Takoj ti Tedaj pa je pričelo njeno srce utripati, kot da se hoče razpo- Prinesem njeno besedo. — Tsiao čili. Kaj, če se ravno sedaj šali z Juano, v tem trenutku, ko je tr- ie priklonil svo^Tfrtatfcri, mol-pela tisoč bolečin radi njega? Ne, ona ga noče izgubiti. Noče ga iz- če se.je obrnil in odšel v svojo pustiti radi bednega denarja. Naenkrat pa se je spomnila, da je go- sobo ves v nemiru. Svojega ske-I voril Herskot o miroljubni uravnavi. To bo sprejela, — radi Ilen- le5eSa srca ni mogel ukrotiti. Srat se je nemirno ozrl naokrog. Najrajše bi odšel, a na Hka G dosti ~asa je -e iz?rubila. Ali je imela sploh občutek, ki se' Medtem pa je v hiši lepe Lan- ! mig jaj mu je rekel princ: , imenuje ponos? Tega ni vedela, pač pa le, da je ljubila, tako zelo chi vladalo veselo razpoloženje. letnik >i da je postalo vse malenkostno poleg tega občutka, katere- ga bi si ne pustila ugrabiti za nobeno ceno. ( Dalje prihodnjič.) v 1. avgusta: Leviathan. Cherbourg. Cherbourg; Olympic, Homeric, Cher- t _ Kitajska žena. (2. stl. po Kristusu.) V mestecu Lu-kiang, v provinci An-hui je živel mož Tsiao Clung-king po ii&enu. Bil je nižji uradnik in opravljal svojo službo daleč od svojega doma, tako da se je le redkokdaj v letu mudil doma. Vendar je bil poročen in je ljubil Lan-Chi, svojo ženo, iz vsega srca. Kakor v takih sluča- - kon. A ker me zaničujejo, je vse Lan-ehi odgovorila: — Odkar sem bila pri vas, sem služila tvojim starcem zvesto in pošteno. Cesto sem fcila trudna od težkega dela, zlobna beseda ni prišla iz mojih ust. Kako le bi se bila drznila postopati samovoljno? Obilo dragocenosti sem prinesla v za- — Za božjo voljo, le tega ne smete storiti. Državni sv bil v takem slučaju mnenja, da mu hočete prikriti resno nevarnost. Sedite in kramljala bova par minut. Princ je zoj»et sedel na svoj prostor in njemu nasproti je sedel zdravnik. Princ je mehanično listal po albumu, ki je ležal na mizi ter rekel konečno: — Tukaj sem našel sliker gospe Konrid. Ali veste, kako ji gre? — Ne. Odgovor je bil kratek in robat. Prine je nekoliko nagubil čelo. — Ali niste bili hišni zdravnik Konrida ? — Njegova vdova ni imela še nobenega povoda jmklicati me k sebi kot zdravnika. , v — Skoda. Had bi izvedel kaj podrobnejšega. Saj veste, doki or, ljudje govore vsakovrstne stvari. Od takrat se je popolnoma umaknila iz družbe in nikdo je več ne vidi. — Prav ima, — je rekel dr. ftrat, kateremu je bil ta predmet mučen. — Meni se ne zdi tako. Strašno mora pogrešati družbo. Tako osamljen je mora biti mučno za žensko. — To družbo? — je rekel zdravnik zaničljivo. — Ali se res izplača izgubljati le eno misel s tem? - — Priznati morate, da je postopala gospa Konrid skrajno neprevidno. Koneem konea se laiiko stori marsikaj, a drugi ijudje morajo to dostojno ignorirati. Ko to ni več mogoče, potem postane stvar seveda zelo slaba. Povsem določen namen pa je, vsled katerega sem prišel na ta pogovor, doktor, — kajti drugače me stvar itak ne bri^a. Jaz ne spadam k onim, ko jih morala je tako o/.ko-nrčna, da takoj upijejo, če hoče kdo urediti svoje življenje po svojem lastnem okusu. Domnevam, da ste še vedno v gotovih stikih z gospo Konrid in da bi jo lahko ob priliki posvarili. To svarilo se tiče Ter Vel psa. , , , . ,. Dr. Srat se je vzravnal, žile na sencih so se napele in svojo' "m° ^ 36 ^ ^ velika kot jaz sama. Skrbi stisnjeno pest je položil na mizo, a se je obvladal ter molčal. j I* J?* I T' V " ■■ ™t° ** ^ ^^ In .,n . . , i . , je želela druge snahe, ni mogla vtT)0D0in0ma leDih dni ko sva se v — Mikarju sem povedal, celo stvar vnaprej, takrat, ko je.pla-l .. * ^ J ■ \ popoinoma iepm am, ko s\a se \ • i * j i - j , . . * .. i ničemer ustreči. Hudo je zabav- radosti skunai igrali' m kot norec v ljubezen, — je nadaljeval princ mirno. Ženi j kot',. , . , , . j rauosu snupaj i^ran. , , , . , . J7 .»ljala njeno lenobo, neprestano >af je njegov se bo le težko udal v redne razmere in gospa Konrid ni VR.. \ ■ Eno in trideseto poglavje. Vera je držala v rokah pismo Georgine. Molče in tiho, bleda kot kip, je sedela že več ur. Divja bolest ji je trgala srce, a je ni delala nesposobne za razmislek. Kar je pričela v zadnjem času temno slutiti, proti čemur se je borila z vso silo svoje ljubezni in svoje vere, to je stalo sedaj pred njo ter se ji rogalo v obraz. Ona! Ona! To vendar ne more biti. To je nemogoče. Kako vroče sta se ljubila, c£lo žalno leto, kako sta Žida le drug za drugega. Da, tudi oni, to je vedela natanko in se-naj je vsega konec, kot da ni nikdar bilo. Kako je moglo brez izginiti to, kar ji je tako pogosto šepetal v uho? Kako je kaj mogoče? Ali more izginiti tako močen občuptek pri enem, obstaja pri drugem Še vedno z nezmanjšano silo? On, kate-lega je stavila tako visoko, ki ji je bil vse, — on se hoče obrniti od nje — k dragi? la, tukaj ga je odtujila, tekom zadnjih mesecev. To je po-tihein občutila ter bila žalostna. Družba, ki jo je izgnala srede, ni obsojala Henrika in pogosto se je čudila, da je to je moral vendar vedeti, da trpi ona radi njega. On pa razvedrila in ona ni imela praviee ustavljati ga.^ »i ji bil odvzeti Mog Bogi To ni bilo mogoče! stiti hišo. Ko je Tsiao Clung-king to zvedel, je prihitel k svoji materi in je ves vznemirjen takole govoril: Visokih mest v tem življenju svojem ne bom dosegel, vendar v srečo mi je naklonila usoda dobro ženo. Prisegla sva, da drug drugega ne zapustivh. Vedno je bila zvesta in marljiva. Kako le si mogla ravnati ž njo tako trdo in brez ljubezni ? — Matere to ni ganilo in je odvrnila, da je Lan-ehi češto trmasta, vsled tega, da je iiezna nanjo in odslej ne more več ž njo živeti; da pa že ve za ljubko dekletce v soseščini, katero bo snubila za sina. Le z Lan-chi mora biti enkrat za vselej konee. — T?daj pa je sin pokleknil pred njo in je rekel: — Nikdar ne bom vzel druge, če naj to ženo zavrženi T — Ko je mati to cula, je vsa 4z sebe od jeze, zakričala: — Tako torej spoštuješ svojo mater. Vsa družina se je pripravljala na ženitovanje prihodnjega dne in je bila vneto zaposlena. Lan-«hi pa je čula sama pozno v noč. Nato je rekla sama sebi: — Danes se konca moje zemeljsko življenje.-Le moje telo bo ostalo, moja duša pa bo odletela daleč proč od tod. — In takoj se je vrgla v bistri studenec, ki je tekel ob hiši. Tisoč valov jo je objelo in zagrnilo. V hipu je izginila. K Tisaou je prišla strašna vest. Sele sedaj je doznal, da mu je Lan-chi za vedno iztrglna. Nekaj časa je še zmedeno begal pod drevesi na vrtu. Nato se je obesil. P-red mrtvima sta se končno ze-dinili obe družini. V skupnem grobu t\ pokopali oba, ki sta se tako ljubila, in so nanj vsadili smreke in ciprese. V vrhovih je zagnezdilo dvoje pličkov. V nočeh sta sedela skupaj, pela in si žvrgolela. Ganjeni so prisluškovali ljudje sladkemu dvospevu in so si pripovedovali žalostno zgodbo o Lan-ehi in Tsiaou. < avgusta: Aqultiu;ia, Cherbourg-; Ceo. Washington, - Cherbourg, Bremen. 5. avgusta: Albert BoJUn. Cherbourg, Hamburg. Majestic. Cherbourg; 7. avgusta: Republic, Cherbourg, Bremen. 10. avgusta: Martha Washington. Trat: Columbus, Cherbourg, Bremen; Reliance, Cherbourg, Hamburg. 11. avgusta: Berengaria. Cherbourg; Praa. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 14. avgusta: Fran ce, Havre; bourg. 17. avgusta: Berlin, Cherbourg, Bremen. ia avgusta: Mauretanla, Cherbourg; Arabic, Hamburg; Deutschlaud, Cherbourg, Hamburg. 21. avgusta: Paris. Havre; Olympic, Cherbourg Leviathan. Cherbourg. 24. avgusta: Aquitanla. Cherbourg; Cherbourg. Hamburg. 25. avgusta: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen. 26. avgusta: Cleveland. Cherbourg, Hamburg. 28. avgusta: Majestic, Cherbourg. Georgs Bremen; Resolute, 31. avgusta: Pres. W-ilson, Trst. V septembra: Berengaria. Cherbourg: Washington. Cherbourg, Derminger, Bremen. 2. septembra: Hamburg, Cherbourg, Hamburg; Andania. Hamburg. 3. septembra: Columbus. Cherbourg, Bremen. 4. septembra: France, Havre; Homeric, Cher-/ bourg; Bremen. 7. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 8. septembra: Mauretanla, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. B. septembra: Stuttgart. Cherbourg, Bremen; Republic, Cherbourg, Bremen; Westphalia, Cherbourg, Hamburg, 11. septembra: PARIS, 111. SKUPNI IZLET;-- Olympic, Cherbourg; Leviathan, Cherbourg; Sierra Ventana, Bremen. 15. septembra: Aquitanla, Cherbourg. 16. septembra: Albert Ballln. Cherbourg. Hamburg. 9 18. septembra: Majestic, Cherbourg: Berlin, Cherbourg, Bremen. 21. septembrs: Resolute, Cherbourg, Hamburg. 22. septembra: Berengaria. Cherbourg; Arabic, Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg Bremen. 23. septembra: Thur.ngia, Cherbourg, Hamburg. 25. septembra: France, Havre. 28. septembra: Muenchen, Bremen. 29. septembra: Mauretanla. Cherbourg; Geo. Waah-Ington, Cherbourg, Bremen. 30. septembra: Martha Washington, Trst; Columbus, Cherbourg, Bremen. GROBOVI HEREROV ,. r'mujte pod amerlžko zastavo" Znižana cena tja in nazaj do LJUBLJANE samo $198.00 in veC preko Cherbourga Uredite tako, da se boste udeležili posebnega izleta v domovino . pod osebnim vodstvom Mr. J. Turka, posebnega zastopnika United States Lines, na parniku GEORGE WASHINGTON ki odpluje 4. avgusta ali pa putujte z vašimi sorojaki na parniku PRESIDENT ROOSEVELT ki odpluje 11. avgusta Prostori na vseh parnilcih United State« Line« so svetovnoznani. Dobili boste prostorne kabine, prostorne krove in dosti dobre hrane. Za odpluija brodovja: S.S. LEVIATHAN S.S. GEORGE WASHINGTON—S.S. REPUBLIC S.S: PRES. HARDING—S.S. PRES. ROOSEVELT vprašajte lokalnega agenta ali pišite na ted-States Lines 4£ Broadway (Phone. Whitehsll 2800) New York City r i * skupaj Nato je Lan-chi stopila na voz. Tsiao ji je sledil na konju. Še enkrat jb zašepetal ženi nežne besede na*uho: — Obljubi mi, da me boš ohranila v ljubezni. Prisegam pri nebu, da tudi jaz nikdar ne odstopim od tebe! — Žena je odgovorila : — Globoko me je ganila tvoja ljubezen. Č*e me ne boš pozabil, te bom čakala. In če boš ti trden in. nepremagljiv kot skala, dragi, bom jaz kot ličje* podobno močni svilenini. Le brata svojega se bojim. Divji je in nasilen in mi ne bo dal miru. Ko se je Lan-cbi vrnila v očetov dom, je morala prenašati zaničevanje in zasmeh svojcev. A komaj je bQa deset dni doma, so jo po naročilu uglednih rodbin žp zasledovali ženitni posredovalci in so naskakovali njeno mater, češ, naj ona pregovori lepo Lan-chi k možitvi. Prvo ponudbo je Lan-chi odbila. Rekla je: — Ko sem se ločila od svojega moža, sva si obljubila večno zvestobo. V nekdanji nemški koloniji Jugozahodni Xfriki, ki pripada sedaj Britaniji, živijo v severnem delu Ilerero rodovi. Dolgo časa so se upirali nemški nadvladi, dokler niso popolnoma, podlegli. Že preje so razni raziskovalci kot Dove, Anderson in Schintz mnogo pisali o šegah in običajih Hererov. Pozneje so Nemci začeli sistematično raziskovati ter našli še mnogo zanimivega. Najznačilnejše za to pleme pa so brli njihovi grobovi, ki se niso nahajali nikdar v bliži- SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PABNtKI HA OLJI PARIS 24. JULIJA - 21. AUGUSTA FRANCE 14. aug. — 4. sept. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« trstjsgs rsxrsds z umivalniki In tskofio ved* M f, 4 sil 6 os»b. Francoska kuhinja In plJaCa. 19 STATE STREET NEW YORK w^^^^mmmmmm—mmm ALI LOKALNI AGENTJK , klano živino pa obesijo na bližnja dre vaša okoli, da bi imel mrtvec že takoj v začetku svojega posmrtnega življenja dovolj hrane na razpolago. Grob z drevesi vred o-mege s kamenitimi ogradami. Vsa pogrebna svečanost traja včasih do osem dni in zaklanih volov je pri posebnih prilikah tudi nad dvesto. Toda to so grobovi le premožnejših ljudi. Navadni grobovi niso na zunaj prav nič vidni, ker ni naselbin. Hereri imajo namreč j mnogo pijetete do mrtvecev, a ob- zemli° nad grobom popolnoma iz- enem tudi velik strah pred njimi. IravDajo' Edini znak so kamenite nehvaležnik! Tako je torej konec! Vldeli bos*' da se bo zSodiia ne" moje ljubezni do tebe. »Nikdar sreSa> Polomim prisego. — Tona j *e ne zgodi, kar želiš! — Ves da T dru.^° snubltev se Je vmeša' pobit in strt je šel Tsiao k svoji, brat. Razplamtel jeze ra- ženi in ji je v žalosti takole rekei: I di njene odklonitve, je prisilil se-— Ne morem te zapustiti. Vendar, str0' da * dala besedo" moja mati sili k ločitvi. Pojdi to-» Tako je bil za vedno uničen rej za kratek čas k svojim star- mir lepe Lan-chi. Z naglico so pri-«era. Jaz moram ▼ službo nazaj.' pravljali svatbo. Lan-chino src« Ko se vrnem domov, pridem pote.' pa je bilo; .do dna. raztrgano.. U X giav