CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA
Concesión 2466
"EL NUEVO PERIODICO"
REDACCION Y ADMINISTRACION: RECONQUISTA 268, Escr. 42 BUENOS AIRES___
Leto I.
BUENOS AIRES. 4. NOVEMBRA 1933
Štev. 7.
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
Novo politično ozračje na Balkanu
Odnošaji med posameznimi državami v južnozapadnem delu Evrope se boljšajo in bi utegnili sčasoma dovesti do ustanovitve balkanske zveze
nje odnošajev z drugimi državami, predvsem onimi na Balkanu.
Diplomatična delavnost italijanske vlade v zadnjih mesecih, ki je dovedla do sklenitve pakta četvori-ce držav, katere naj bi — takšni so bili vsaj italijanski načrti — delale Po svoji mili volji lepo in slabo vreme v Evropi ter odločevale celo o ozemlju drugih, manjših držav, je izzvala pri prizadetih evropskih narodih reakcijo.
Odpor je bil posebno živ v Mali antanti, katere državniki so v itali- , g^ pa na drugi strani, janskih načrtih videli ost, usmerje-j no v prvi vrsti proti interesom zveze, katero vodijo. In to po vsej pravici.
Prišlo je do preosnove Male An-tante. češkoslovaška, Jugoslavija in Romunska so okrepile svoje vezi, vojaške, politične in gospodarske, ustanovile svoje stalno tajništvo, v ženevi, ter se tesneje zvezale v močno enoto, s katero mora "višja" evropska diplomacija rada ali nerada, računati, Tej okrepitvi je sledila še sklenitev vzhodnega pakta, s katero se je Mala antanta približala vzhodnim državam: Rusiji in njenim sosedam, s čimer se je še bolj ojačil protirimski blok.
Rimska pogodba četvorice "veli- j
kih držav" je na ta način obrodila	„_____________ ________
posledice, katerih si italijanska di- kraiju ter bo, za to priliko, prvi plomacija gotovo ni pričakovala. krat y deset jetih predsednikova-Saj je namen Mussolinijevega pak-j nja> na8t0pil potovanje v inozem-ta bil ta, da bi se v Evropi ustano-1 stv0
Po zadnji konferenci zunanjih ministrov Malega sporazuma, ki se je vršila v Sinaji, se je začela v južnozapadnem delu Evrope izredno živahna diplomatična delavnost, katere namen je, da se odstranijo ovire za prijateljsko sožitje in sodelovanje držav Male antante na e-ni strani, Bolgarske, Grčije in Tur-
Kmalu po sinajski konferenci je bolgarski kralj Boris imel sestanak s kraljem Aleksandrom. Koncem preteklega meseca je jugoslovanska kraljevska dvojica nastopila daljše potovanje skozi Romunsko, Bolgarsko, Turčijo in Grško. Potovanje je bilo sicer, na zunaj, zasebnega značaja, a dolgi in ponovni razgovori, ki jih je imel kralj Aleksander z bolgarskim vladarjem, upraviču-jejo domnevo, da so se pretresala važna politična vprašanja, ki živo zanimajo balkanske države. Podoben sestanek se je vršil pretekli torek tudi med kraljem Borisem in 1 med romunskim vladarjem. Za bližnjo bodočnost je napovedan v Beogradu poset predsednika turške republike, ki bo vrnil obisk našemu
godba o prijateljstvu in nevtralnosti; Grška in Turčija sta se pobotali za prijateljski pakt, ki bo veljal za deset let, iri ki določa, da bosta z združenimi močmi branili svoje meje pred zunanjimi napadi ter složno nastopali v vseh mednarodnih vprašanjih. Omenimo naj, da je tej pogodbi botrovala Italija. In pravijo, da je Mussolini skušal doseči, da bi se ji priključila še Bolgarska ter bi se na ta način u-
vilo nekakšno višje vodstvo, ki bi imelo odločilen vpliv v vseh evropskih zadevah ter bi spravilo manjše države v odvisen, podredjen po-
Politična kronika poslednjega časa beleži pa tudi še celo vrsto medsebojnih posetov in razgovorov med
urzave v uunotu,	-	~
ložaj. Mesto tega pa se je zgodilo balkanskimi državnikamK Zastop-
vprav nasprotno: vlade prizadetih držav so se začele gibati, da izbeg-nejo takšnemu političnemu varuš-tvu, pa so hitele utrjevat medsebojne vezi in pozabljat stara na-sprotstva, ki so jih dotlej delila, ter so pokazale, da se hočejo otresti vpliva velesil ter odvisnosti, v kateri so se, več ali manj, že nahajale.
Rimski pakt, radi katerega je bilo toliko hrupa in zmagoslavja na Apeninskem polotoku, se je rodil z velikimi težavami in sploh ni prišel na svet takšen kot si ga je bil zamislil in ga želel njegov oče. 0-krnjen in pohabljen radi francoskega vmešavanja, ni pokazal v sebi nobene življenske sile in je že pri Prvih korakih odpovedal. Že pri u-rejevanju odnošajev med pogodbeniki samimi se je izkazala njegova Popolna nemoč. Anglija, Francija, j Italija in Njemčija, ki naj bi bile ¡ složno nastopale v vseh vprašanjih, se tičejo evropske politike, so sedaj v sporu radi razorožitve. Nemčija je zapustila ženevsko konferenco ter je tudi odpovedala pri ^ružbi narodov.
Kaj pa je z Mussolinijevim paktom?
Zasmeh usode: imel je zagotovi-ti"desetletno dobo miru", a že dol-£o se v Evropi ni toliko govorilo o Možnosti nove vojne, kakor baš sedaj!
Klavrna usoda prezgodaj slavlje-ne Pogodbe pa ni zaustavila zapo-fet«ga dela Male antante za izboljša
niki turške vlade so posetili Grško; grški diplomatje so potovali v Ankaro (glavno mesto Turčije); predsednik turške vlade Ismet paša in njen zunanji minister Rušdi beg sta bila v Sofiji; romunsi zunanji minister Titulescu je bil na Bolgarskem in je potoval tudi na Turško; v Ankaro je, končno, prišel v obiske tudi madžarski ministrski predsednik Goemboes.
Vsi ti poseti seveda niso bili le za kratek čas: v Beogradu se je
KEMAL PAŠA, predsednik turške republike
stvarila na Balkanu zveza treh držav, ki naj bi zajezila vpliv Male antante, oziroma Francije. Načrt pa ni uspel in so celo poznejši dogodki dokazali, da se prilike razvijajo v docela nasprotni smeri. Bolgari, niso hoteli zajamčiti Grčiji teritorialne nedotakljivosti, ker bi se s tem odpovedali Dedeagaču, in so samo obnovili pogodbo o nevtralnosti s Turčijo. Grška in Turčija se sedaj pripravljata na sklenitev carinskega dogovora. V načrtih je tudi prijateljska pogodba med Turčijo in Romunsko.
Ti dogodki kažejo, da je na Balkanu zavel nov duh, ki bo morda
sklenila jugoslovansko - turška po- popolnoma odpravil stara nasprot-
stva, katera so bila pognala svoje korenike že tekom osvobodilnih vojn ter jih še okrepila za časa svetovne vojne, in tudi pozneje. In tak nov duh, ki se kaže na primer tudi v izboljšanju kulturnih vezi med Bolgarsko in Jugoslavijo (o čemer smo že parkrat poročali) bi mogel izboljšati medsebojne odnošaje balkanskih držav v toliki meri, da bi že zdavna prerokovana balkanska zveza utegnila postati dejstvo.
črez par dni, 7. t. m., se bo vršila v Solunu četrta konferenca za balkansko zvezo; udeležili se je bodo intelektualci vseh balkanskih držav. In tudi ta konferenca bo gotovo pomenila korak naprej na poti do končnega pomirjenja na Balkanu.
Seveda, še mnogo ovir je, ki jih bo treba odstraniti; in predvsem se bodo morale balkanske države o-tresti vplivov velesil, katerih interesi se križajo v Južnozapadni Evropi, če bodo hotele, da se bo uveljavilo toliko opevano geslo: Balkan balkanskim narodom!
Slika s poset a kralja Aleksandra v Bukareštu. Z leve proti desni: Romunski kralj Karol, kraljica mati Marija in jugoslovanski kralj Ake
ksander.
DROBNE VESTI
Hud potres so imeli v južnem delu Peruja, kakor poročajo iz Are-quipe povzročil da je mnogo škode in očividci pravijo, da so v pokrajini Carabaya videli, kako se je radi potresa neki grič razcepil na dva dela.
Na smrt so obsodili, na Francoskem, nekega Aleksandra Barreg-gianija, imenovanega Sarret, rojenega v Trstu, a že več let živečega na Francoskem. Obdolžen je bil, da je izvršil najmanj dva umora z namenom, da bi dobil visoko vsoto, za katero je bil že prej zavaroval svoji žrtvi. Da bi zabrisal sled, je trupli vrgel v kopalno posodo, naponljeno z žvepleno kislino. Pomagali sta mu dve ženski.
Velike poplave so imeli tudi v Albaniji, posebno v njenem južnem delu. Voda je uničila skoro popolnoma vas Premeti in je pri tem utonilo 26 oseb, mnogo jih je pa ranjenih.
Proces radi požiga nemškega državnega zbora se še vedno nadaljuje. Izgleda, da bodo obsodili samo Lubbeja, ki je priznal, da je zanetil požar. Ostalim obtožencem ne morejo ničesar dokazati.
Sovjetski komisar za zunanje zadeve Lit vino v se je v sredo odpeljal s Francoskega proti Združenim državam, kjer se bodo pričela pogajanja za priznanje Sovjetske zveze s strani ameriške vlade.
Novo revolucijo so preprečeli na Portugalskem. Neki polk v Bragan-zi se je prenaglil, pa so tako oblasti izsledile zarotniške načrte. Ta ponesrečen poskus novega upora je povzročil eno samo človeško žrtev: nekega poročnika so puntarji ustrelili.
RAZNE VESTI
Francoski državnik in učenjak Painlevé je umrl preteklo nedeljo v Parizu. Bil je več krat minister
Painlevé
v raznih vladah in je tekom svetovne vojne tudi sam organiziral kabinet. Slovel je po vsem svetu kot matematik in vprav radi njegovih velikih zaslug na tem polju, ga je francsoka akademija znanosti izvolila za svojega člana, ko je imel komaj 38 let.
Podravnatelj Pasteurjevega za voda v Parizu prof. Albert Calmet-te, svetovno znani bakteriolog, je umrl v nedeljo na posledicah vnetja trebušne mrene; ker so v zvezi s to boleznijo nastopile še druge komplikacije, ga ni bilo mogoče rešiti. Prof. Calmette si je bil stekel mnogo zaslug na zdravstvenem polju. Mnogo so o njem pisali, ko je pred leti, v Lubecku, na Nemškem, umrlo mnogo otrok, ki so bili dobili injekcije njegovega pro-tituberkuloznega seruma. Z gotovostjo se še danes ne ve, kaj je bilo vzrok te nesreče, ki je bila naredila globok vtis po vsem svetu, vendar pa domnevajo strokovnjaki, da je bil serum, katerega so rabili v omenjenem nemškem mestu, pokvarjen ter da francoskega učenjeka ne zadeva nobena krivda.
Mnogo mrtvih in ranjenih je bile v raznih mestih Palestine, pred vsem v Jeruzalem in v Damasku. Izgredi trajajo že več dni in sd Arabci, nahujskani proti Židom in Angležem, do sedaj še niso pomirili.
Na Nemškem tudi tujim novinarjem ne prizanašajo. V Monako vem so oblasti aretirale dopisnik?, angleškega lista "Daily Telegraph", ker da je vohunil. Ko so ga dober teden dni vlačili okrog po ječah, so se prepričali, da je bila Obdolžitev neutemeljena.
Spor, ki je bil nastal med Rusijo in Nemčijo po znani aretaciji ruskih novinarjev v Lipskem, se je baje že poravnal ter se bodo iz Nemčije in iz Rusije izgnani poročevalci listov spet vrnili na svoja mesta.
Militaristične ceremonije se vsako toliko spet obnavljajo v Italiji. Pretekle dni so v Rimu izročili na slovesen način mladinskim fašističnim organizacijam strojne puške (!) in je na tamošnjem konjskem dirkališču, kjer se je izvršila ta reč, prekipevalo bojno navdušenje mlade generacije. Tako pravijo poročila.
^trciii 2.
NOVI LIST
"Novi list" in naši izseljenci
List je kakor hiša, ki se ne zgradi od danes do jutri: kamen pride h kamnu, steber k stebru, deska k deski. Le polagoma se razvija in dobiva o-bliko. Pa tudi ko so se zidovi že zdavna dvignili in jih streha že dolgo pokriva ter je zgradba, za površno oko, že dovršena, je še zmerom vse polno dela in skrbi s tem in onim. Marljivi gospodar bo vedno imel dovolj posla. „ Vedno bo še kaj manjkalo.
Še v veliko večji meri velja vse to za list. Urednik bo vedno imel polne roke dela, če si je nadel nalogo, da bo iz lista, ki mu je poverjen, naredil nekaj dobrega. Nikoli ne bo mogel vstati od mize ter si oddahniti : Sedaj pa nič več ne manjka!
"Novi list" ima za sabo le nekaj.tednov življenja in se torej nahaja šele v prvem poče-tku svojega razvoja; nikakor še ni popoln, marveč mu manjka še mnogo, kar bo prišlo šele sčasoma.
Vkljub tej začetni nepopolnosti in pomanjkljivostim, katerim se ni mogoče izogniti, je pa naša tukašnja javnost sprejela "Novi list" z navdušenjem, o katerem prejemamo vsak dan nove dokaze, in ki nam priča, da je takšno glasilo res bilo potrebno ter da "Novi list" lahko z gotovostjo računa na vedno večjo naklonjenost naših rojakov v Južni Ameriki.
• ge naročnike, nove, tako da bo bolj uspevalo..." (Gd. M. M., Beraza-tegui.)
"Z velikim veseljem se hočem naročiti na Novi list,... ki nam brez-dvomno nudi, kar do danes Se nismo imeli v Južni Ameriki." (Gd. I. K., Capital.)
"Nepričakovano sem prejel Vaš list in me je močno razveselilo, da zamorem še enkrat čitati slovenski list, kateremu želim dobrega uspeha." (Gd. I. R., Resistencia.)
"...in me je veselilo čitati prve številke. Več prijateljev sem slišal, da je več vreden ta Novi list, nego vsi do sedaj, kar jih je že izšlo." (Gd. A. L., Capital.)
"Najljepša hvala, da ste mi list poslali, ker mi zelo dopade in noben list mi ni tako ugajal, kakor sedaj "Novi list". Mi je zelo po volji vse, a še najbolj se mi dopade ženski kotiček, ki upam, da bo zmeraj lepši." (Gčna. I. Š. Capital.)
gled...", "Naročam se...", "Tu
pošiljam naročnino..." in podobno.
* * *
Ker smo pa odkritosrčni in nočemo ničesar prikrivati, bomo povedali, da smo prejeli tu
- . . „	.	v • •	•
Dva tisoč parov so poročili preteklo nedeljo v Rimu in so ob tej priliki imeli velike slavnosti; preko 30.000 oseb je prisostvovalo civilnemu obredu v dioklecijanskih termah, dočim se je cerkveni obred
di listič, ki meri v površini pri- | izvršil v baziliki "Santa Maria de-bližno 78 kvadratnih centime- Angeli", trov (pravimo "približno", ker
je listič na eni strani tako odtrgan, da bi samo z infinitezi-malnim računom mogli ugotoviti njegovo natančno površino) ; nanj je nežna ženska roka napisala naslednje besede:
"Odrekam vam vaš list mi ni u-šeč ne zgubljajte časa da ga pošiljate ker vam ga nebom plačala meni zadostuje tednik." (Ad...
No, pa ne bomo izdali, od koga smo prejeli tako prijazne in vzpodbujajoče vrstice.
In jih tudi nismo zamerili,
ker si predstavljamo, kdo je	.
bil povzročitelj, in ker razume-	rodov, ki imajo prouati spor na hcu
r	."v .	„.	mesta, so ze na poti v Južno Ame-
mo ter opravičujemo mnoge cío	^ ^ je presenetUa v ženevi
veške hibe m slabosti. . .	nota ;bolivijske vlade, ki pravi, da
Vlada gen. Grau San Martina na
Kubi je spet v nevarnosti. Pretekli ponedeljek se je pričela splošna stavka in je notranji položaj zelo napet. Razna udruženja so že začela na ves glas zahtevati, naj sedanji predsednik prepusti svoje mesto odločnejšemu in sposobnejšemu možu.
Boji v Chacu so se v zadnjih dneh spet poostrili. Nekaj dni so zmagovali Bolivijanci, tako so vsaj zagotavljala njihova poročila, sedaj pa se je začela protiofenziva s strani paragvajskih čet. Več članov preiskovalne komisije Družbe na-
"Prejel sem že štiri številke "No- ¡ ....................................................................
vega lista''. Se mi zelo dopade, ker
Pri ne vedno hvaležnem novinarskem poslu ima človek vendarle mnogokrat zadoščenja, ki bi jih v drugih poklicih zaman iskal. Koliko krat se zgodi, da vzpodbudijo urednika vrstice nepoznanega prijatelja. ki je čutil potrebo, da napiše par besed in javi da je list prejel, da mu ugaja in da mu želi mnogo uspeha!
Kako bi človeka ne ganile vrstice, katerim se pozna, da jih je napisala žuljava roka, ki je" bolj vajena pluga ali težkega kladiva, nego lahkega peresa?
Pri tednikih in drugih takšnih listih je navada (posebno tedaj, ko so še v svoji detinski dobi), da se objavljajo pisma, ki jih novi prijatelji pošiljajo uredništvu.
. Mi doslej tega nismo storili, pa hočemo danes, na tem mestu, zabeležiti važnejše odstavke iz nekaterih pisem, ki smo jih prejeli, in za katere se tu javno zahvaljujemo prijaznim bravkam in bravcem, ki so nam
jih poslali:
"Nam Slovencem, je bilo potrebno
takšno glasilo, kot je sedaj Novi list; le škoda, da se ni ustanovil že pred par leti. Želim mu čim več naročnikov v naših slov. naselbinah širom Južne Amerike." (Gd. O. M.
iz Córdobe.)
"Pred par dnevi sem dobil prvo številko Novega lista; zelo dobro izgleda kot format in še bolj se mi dopade štivo. Najprej Vam želim uspeha in dosti naročnikov... (Gd. P. K. iz Villegas.)
"Nižje podpisani vam javim, da sem dobil prvo. številko N. 1. in sem zelo zadovoljen z njim. Da bo le Slo tako naprej, brez muh in kaprica." (Gd. F. C., Dumesnil.)
"Z veseljem sem prejel vaš Novi list, za katerega se vam srčno zahvaljujem. Zelo me veseli, da bo mo imeli list, ki bo podučljiv in tu di informativan, saj se za nas Slovence hoče takšen list. Zato ga naročam in poskrbel bom tudi za dru-
lahko zvemo, kako se godi našim rojakom, raztresenim po tej zemlji argentinski, in potem tudi prinaša novice, vesele in žalostne, iz naše ljube domovine. Upajmo, da bo z bratskimi močmi rastel naš mladič lepo v prihodnost. Naj bodri naše brate v teh težkih časih. Marsikateri Slovenec pozabi materinsko govorico; če bodo naši časopisi lepo napredovali, kar Bog daj, bomo več naših bratov ohranili, da ostanejo zvesti svoji domovini in materinskemu jeziku... Jaz ga či-tam z velikim veseljem... Zato Vam kličem, gosp. urednik, le hrabro naprej; ne ustrašite se težav! Mi, kot zvesti sinovi naše domovine in vdani materinskemu jeziku, bomo podpirali naše štivo, kolikor nam bo mogoče, ter agitirali med našimi brati, naj ga podpirajo." (Gd. A. J., Viedma.)
"...ter pošiljam nekaj novih naslovov mojih znank. Upam, da se katera naroči na dobri in koristni list..." (Gčna. C. S., Capital.)
"Po slučajnem naključju sem prišel do enega izvoda Vašega Novega lista, in upravičeno rečem, da mi prav ugaja. Zato Vas prosim, da mi list pošiljate." (Gd. A. D. Capital.)
"Tukaj Vam pošiljam za naročnino. Kar je več, naj bo za razširjenje Novega lista." (Gd. L. P., Cnel. Baigoria.)
"Parkrat sem čital Vaš list. Jako me veseli in zanima, ker nam prinaša dosti novic." (Gd. F. P., Ola-varria.)
Mnogo je pa takšnih naših rojakov, ki so postali že vprav ameri-kansko praktični, pa kar na kratko povedo: "Prosim pošljite mi na o-
Krvavi izgredi so se dogodili tekom pogreba zemeljskih ostankov urugvajskega poslanca Grauerja, ki je podlegel ranam, zadobljenim, kakor smo poročali, ko ga je policija zasledovala na begu z nekega battlistovskega shoda. Med po-grebci, ki so hoteli kreniti s poti, katero jim je bila določila oblast, in med policijo je prišlo do resnih spopadov, v katerih so se uporabile plinske bombe ter sablje in je počilo tudi več strelov, ki so ranili pet oseb. Med splošno zmešnjavo, ki je bila nastala, so pogrebci spustili krsto na tla ter se razbežali.
ne bo priznala dela te komisije, če se že prej ne bo natančno določil nje delokrog. V Boliviji se najbrž boje. da bi komisija utesrnila prisoditi Paragvaju še večji del Chaca, nego ga že ima pod svojo oblastjo.
K K K K K K 3t K K 3t H K K K H.K
LETNIH $ 5.-
ni mnogo za dober in zanimiv list velikega formata
NAROČITE SE!
JC K JC JOt JC 3t JI Jt.K.JC.K.K K K K
šola za potapljače: V bližini fran coske obale preizkušajo nove kandidate za naporni potapljaški poklic
ipuiiNuuiiumuwiuiifliiiin
Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE '
ZASEBNO KLINIKO
Calla Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires
V VSAKEM SLUČAJU
KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIK* »N NAJMODER NEJŠE ZDRAVST/ENE NAPRAVE
1 UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ
I NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO | OSKRBO. IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE
¡ POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO
Sprejemamo od 14. do 20. ure.	_ ________ _____ ,.JW..__
JIuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiwiiiiiiiiiiiiiiiiiiN	iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiifiitiiiLHiiiniiitiiiiiiiitiiiimuimiHMiiiiiHttiiuiiiiiiiittiitHifirtij^^ jarem ne bo postal slajši.

Beležke
Slišali smo pritožbe:
".Kaj je z beležkami? Kje so beležke? Ali jih list ne bo več prinašal? Zakaj jih ni bilo T
Hm!.. . zato, pač, ker jih nismo napisali. In napisali jih nismo, ker nam o njih ni nihče nič rekel, pa smo domnevali, da morda ne zanimajo naših čita-teljev. O tem so nam rekli, da jim ugaja, o onem so nam pisali, da jim ne dopade. A o beležkah ni nihče zinil besedice^
Sedaj pa na enkrat takšni protesti!
Dobro; sedaj vemo, pri čem da smo, pa bomo torej beležili.
Snovi itak ne manjka.
*
Ozrimo se, .na primer, spet nekoliko po Buenos Airesu!
Tudi med poklici najdemo v velemestu zanimive posebnosti. Cela vrsta jih je takšnih, ki človeka polacjoma spremenilo v av tomat. Koliko je tu ljudi, ki i-majo takšno delo, da morajo ves božji dan ponavljati ene in iste besede, eno in isto lajno!
Stopaš po ulicah v osrednjem delu mesta, pa ti bo v vsaki kvadri vsaj po enkrat zado-nel na ušesa klic:
"Pase!, joven; se lustra."
In to se ne bo pripetilo samo tebi, marveč vsem tisočem in tisočem mimoidočih, ter bo "lustrador" morda prizanesel samo onim, ki pogumno .stopajo v "zapatillah".
Čistilci črevljev so v tem pogledu še kolikor toliko srečni, saj se kakor vojaki na straži — vrstijo v lovu na klijente; dve urici, pa je. A ti dve urici se povračata šest krat v tednu; in to je že dvanajst ur. Koliko pride na leto, si pa lahko vsak sam izračuna.
Manj srečni so tisti od "Preti sa, Nación, Mundo, Repuuu...". Komaj so si nekoliko oddahnili od predpoldanskega napora, ko morajo v prvih popoldanskih urah, že spet začeti: "Ouinta L a Crin. . ." ali pa "la grande con todo lo preee...".
Tudi "boletero" ni zavidanja vreden. Koliko krat na dan mora ponavljati: "Un poquito más adclaaante!. .."
$e prav posebno se mi pa smilijo slavljeni umetniki, ki jim občinstvo burno ploska, ko pri sto petdeseti predstavi spet prežvekujejo in ponavljajo iste besede, iste kretnje, i.fte vzdihe, ki so jih že sto štirideset in devet krat predvajali v isti dvorani in pred istimi kulisami. .. *
Najbrž ste čitali, da je Mus-solini izjazñl na nekem sestanku pokrajinskih fašističnih tajnikov, da se za samce v Italiji pripravlja "un anno terribile"; samski davek namerevajo zvišati, samce odpustiti iz služb ter zaposliti družinske poglavarje. Takšni in podobni ukrepi nai bi spravili čim večje šte-v'lo italijanskih mladih in starih stricev v sladki jarem.
Po vojni se skoro povsod o-paža dejstvo, da je porok vedno manj. A kje so vzroki? A-li je res sama lahkomiselnost mladih ljudi tega kriva, njihovo izbegavanje odgovornosti, ki je združena s položajem družinskega moža in očeta? Mar ni tega kriva gospodarska kriza, radi katere zakonski kandidat ne more vedeti z gotovostjo, ali bo jutri zaslužil toliko, .da bo lahko dal kos kruha svoji ženi in otrokom?
In proti takšnim pomislekom tudi grenkoba novih davkov nič ne zaleže. Radi njih zakonski
NOVI LIST
Stran 3.
ARGENTINSKE VESTI
sx
>>
K
GROBOVI
Prvega novembra, popoldne, so nas, v domovini, vsako leto spominjali zvonovi z vaških lin, s svojim otožnim glasom, na vse naše pokojne, ki spijo pod rušo nevzdramno spanje.
Nekateri žalujejo po star-ših, bratih in sestrah, drugi po prijateljih, sorodnikih in znancih, ki so zapustili to dolino soli in gorja ter se prese-lili v večnost, kjer ni hinavšči-ne in ni sovraštva.
Menda ga ni med nami, da ni imel katerega, ki mu je bil prirastel k srcu, a je prišla bela žena ter mu ga odtrgala; bela žena, ki nikomur ne prizanaša in ne razlikuje med
bogatinom in revežem. *
Zvonovi zvonijo otožno,. skoro plakojoče, in velevajo narodom na svetu, naj se spominjajo svojih sinov, ki so šli v večnost.
Leto za letom se uvrščajo tisoči in milijoni novih grobov med one iz prejšnjih let. Mnogo jih je takih, ki jim ljubeče roke skrbijo za zelenje in cvetje ter bele kamenčke. Tudi lučke prižigajo na njih.
A koliko je drugih grobov, ki so zaraščeni s travo, pa niti preprostega, lesenega križa ni na njih! Ker je ni usmiljene roke, ki bi očistila in okrasila izseljenčev grob....
Neznan junak počiva v njem: priseljenec, ki je tujini žrtvoval vse, kar je imel... svoje življenje.
Z bolestjo v duši plakajo v domovini za njim, ki ga je požrla daljna, nepoznana zemlja: priletni starši, bratje in sestre. Žena objokuje svojega moža, nepreskrbljeni otroci pa svojega očeta, ki je bil šel po svetu, poln upa in volje, da jim bo preskrbel lepšo bodočnost-----
Na tisoče in tisoče je raztresenih širom sveta neznanih grobov, v katerih počivajo sinovi našega slovenskega naroda.
Tem našim bratom naj velja danes naš spomin! Naj se naša misel združi z bolestjo žalujočih svojcev v domačih krajih in naj obišče njihove grobove.
Grobove bratov in sotrpinov, ki so padli v plemenitem boju za obstanek; grobove junakov, ki so se borili za življenje in za kruh svojih dragih, in ki jim nihče ni prinesel "z doma prsti"....
V tujih zemljah počivajo njihove trudne kosti....
PRVASKI
SHOD VLADNIH STRANK
V gledališču Politeama se je vršil pretekli teden velik shod, katerega so sklicale vladne stranke z namenom, da bodo svojim pristašem obrazložile dosedanje delo vlade. Shod je bil dobro obiskan in so na njem govorili razni poslanci in senatorji iz nacionalno demokratske, iz neodvisne socialistične ter iz antipersonalistične radikalske skupine, ki so nastopili tudi v obrambo demokratskih in republikanskih načel pred nevarnostjo fašizma in komunizma.
POPLAVE IN NEURJA
V	poslednjih dneh prejšnjega tedna je v mnogih krajih notranjih pokrajin dežele divljalo hudo neurje, ki je ponekod povzročilo zelo občutno škodo, ker je voda poplavila razsežna polja in je toča močno klestila.
Iz mnogih krajev pokrajine Santa Fé, posebno iz Carrerasa, poročajo da je poplavljenih preko 10.000 hektarjev obdelane zemlje. Na več krajih je bila železniška proga prekinjena in radi tega promet ustavljen. Naselbina Alcorta je bila dva dni izolirana od ostale okolice.
V	Rosariu je umrl italijanski državljan Santiago Pini, ki je živel v Paganiniju. Silovit veter je odnesel streho velikemu "galponu", pa je debel železen drog padel na 56-let-nega moža, in ga tako močno poškodoval, da je v bolnišnici izdihnil. Nekatere dele mesta je voda poplavila.
Iz naselbine Jovita, v cordobski pokrajini, javljajo, da je tam padala tako debela toča, da takšne niti najstarejši koloni ne pominjo. Pobila je mnogo prešičev, ovac in ptičev; po poljih leži mnogo zajcev, ki so postali žrtve debelih ledenih zrn. Na nekaterih hišah je toča prebila tudi cinkaste plošče na strehah.
V	Coloniji Zapallar, v Chacu, je vihar odnesel mnogim hišam strehe. Toča je povzročila mnogo škode na njivah, posejanih z bombažem in s turšico.
Iz Candelarije, Misiones, poročajo, da je tam neprestano deževalo cele tri dni in je vsa okolica pod vodo. Železniški promet je ustavljen.
V mnogih krajih pokrajine San Juan je toča povzročila veliko škodo v vinogradih.
f/iS//,
ni. Nastala je huda panika, ker socialistični zborovalci pač niso pričakovali, ida Ibotáo njihovi politični nasprotniki na takšen zavraten način skušali razgnati shod.
Delavec Matías Alvarez je obležal mrtev, zgoraj omenjeni Salgado pa je bil ranjen.
Med tem je prihitela policija, ki je v prvem hipu aretirala 14 oseb, ki so se bile zatekle v neko bližnjo brivnico in barvarno. Te areti-rance pa so oblasti kmalu spet izpustile na svobodo, ker se je izkazalo, da so sami pristaši socialistič-j ne stranke ter da so bili torej žrt-I ve, ne pa povzročitelji napada. Policija je takoj obkolila sedež fašja na Avellanedi in hišo, kjer stanuje fašistični vodja Bianc'hetti, ter je pozaprla 16 oseb, ki so včianjene v tamošnji fašistični organizaciji. Pri preiskavi je našla tudi štiri puške in razno drugo orožje, kar je, seveda, zaplenila.
Preiskovalni sodnik je že začel preiskavo. Odredil je preiskovalni zapor proti dvema fašistoma, katera so priče spoznale kot voditelja napadalcev.
V ponedeljek se je izvršil pogreb uboge šrtve tega grdega in vsega obsojanja vrednega napada, delav ca Alvareza. Udeležili so se ga razni voditelji socialistične stranke in je več ko 500 oseb sledilo krsti, katero so nesli na rokah na pokopališče. Pokojniku so na njegovi poslednji poti prepevali socialistične pesmi in "Internacionalo".
Ta novi fašistični napad ki kaže, da nameravajo tukajšnji fašisti uvesti metode italijanskega in nemškega fašizma, je, kakor prejšnji podobni napad v Córdobi, izzval v argentinski javnosti veliko ogorčenje. Vsi dostojni listi ga obsojajo ter obenem zahtevajo od državnih oblastev, da že v kali iz-
FAŠISTIČNI NAPAD NA SO CIALISTIČNE ZBOROVALCE V AVELLANEDI
V nedeljo se je imel vršiti na Avellanedi, na prostoru med Avdo. Mitre in ulico Ortiz, shod, katerega je sklicala tamošnja organizacija socialistične stranke. Naznanjen je bil za deseto in pol zjutraj, in za to uro se je bilo zbralo na določenem mestu že nekaj pristašev, ki so prišli z namenom, da se udeleži: zborovanja, katerega namen je bil protestirati proti fašističnemu gibanju v Argentiniji.
Še preden se je zborovanje otvo-rilo, je prikorakala po avenidi Mitre skupina ljudi, katerim je bilo poznati, da ne prihajajo s prijaznimi nameni. Vzklikali so, namreč, fašizmu ter začeli takoj izzivati zbrane socialiste. Eden izmed organizatorjev shoda, Rodolfo Salgado, je' opozoril prisotnega stražnika na zadržanje fašistov, nakar se je pripravil, da bo začel govoriti.
Tedaj pa je že nastala zmešnjava. Iz fašistične skupine so začeli streljati; napadalci so sprožili 40 do 50 strelov, radi katerih so ljudje hitro začeli bežati na vse stra-
CAL-CHAQUI
LA CAL HIDRAULICA INSUPERABLE
PREFERIDA POR SUS SOBRESALIENTES CONDICIONES
CASA MATRIZ:
L A V A L L E 385—91
U. T. 31 - Retiro 2005|6 BUENOS AIRES
SECCION ROSARIO:
27 DE FEBRERO 1089
U. T. 5771 ROSARIO
Imummm»»»»'»»»»»«'.........
trebijo takšne izbruhe strankarskih političnih strasti.
IZ SOKOLA "LA PATERNAL"
Dne 12. t. m. se bo vršila v društvenih prostorih, Donato Alvarez 1486, ob 17. uri, običajna mesečna prosta zabava s plesom
Vabimo cenjene rojakinje in rojake, da se je udeleže v čim večjem številu. Zdravo!
' Odbor.
PRIREDITEV
Jutri, 5. novembra, ob 15. uri se bo vršila v dvorani "XX Setiembre", Alsina 2832,. prireditev Slovenskega kulturnega društva "Ljud
ski Oder".
Vzpored obsega naslednje točke:
1. J. Vlach: "Fedora", ouvertura, godba; 2. Tosti: "Serenata", sopran solospev; 3. Cresenzo: "Ron-dini al nido", tenor; 4. Kubik: "Po-vero amore", sopran; 5. Verdi: "Trovatore", dvospev za sopran in tenor; 6. Puccini: "Boheme'', id.; 7. Zaje: "Ružica", moški zbor; S.Adamič: "Lucipeter Ban"( moški zbor; 9. N. N.: "Sodrugi", mešan zbor; 10. N. N*.: "Un viejo amor", mehikanska pesem; 11. J. K.: "Pi-janček", kuplet; 12. R. Murnik: "Bucek v strahu", burka v enem dejanju.
Po vzporedu prosta zabava s plesom.
IZ BUENOSAIREŠKE KRONIKE
ŽALOIGRA
V ulici Córdoba, v hiši Id nosi
številko 2739, se je dogodila v soboto krvava žaloigra. Pri vdovi Vir-giniji Martínez de Douvelli je bil v obiskih neki Manuel Pérez. Med tem, ko sta se mirno razgovarjala, je vstopil v sobo vdovin svak Mario Douvelli in, ne da bi črhnil besedice, je nameril proti njej samokres ter ji sprožil v prsa dva strela. Pérez je brž skočil na noge z namenom, da bi preprečil žaloigro, a je svoje vmešavanje plačal z življenjem. Radi strelov so prihiteli v stanovanje zastopniki oblasti, ki so oba ranjenca prepeljali brž v bolnišnico. Pérez je kmalu umrl, stanje Virginije pa je zelo nevarno. Napadalec Mario se je, po izvršenem zločinu, zaprl v sobo in tam popil strup, ki je povzročil njegovo takojšnjo smrt.
Vzrok žaloigre so bili brezuspešni poskusi Douvellija, da bi si osvojil srce svoje svakinje.
MAfišEVANJE
V ponedeljek, okrog 2. zjutraj, so napadli trije neznanci šoferja Perfecta Cervinija, čuvaja omnibusne družbe na avenidi La Plata in Tabaré. Približali so se mu ter ga vprašali za ogenj, a ko se je pripravljal, da bi jim ustregel, so oddali proti njemu tri strele, ki ga pa, po čudežnem naključju, niso zadeli. Takoj nato so se spustili v tek, pa je eden izmed napadalcev izgubil pri tem klobuk, ki ga je policija zaplenila in ji služi pri pre-
iskavi, katero je uvedla. Vzrok napada je najbrž maščevanje. Šofer sumi, da so hoteli z njim obračunati neki ljudje, ki jih je bil, pred meseci, ko so vstopili v njegovo vozilo, izročil policiji, ker so se mu zdeli sumljivi.
IZREDEN SLUČAJ
Da moški izvršujejo napade, je nekaj vsakdanjega, da se pa ženska posveti temu poslu, je pa že nekaj nenavadnega.
Zgodilo se je v ulici Defensa 832, kjer se nahaja neka barvarna, in sicer okrog poldne, torej v času, ko je na cestah vse polno ljudi. Neznana ženska je vstopila v barvarno ter prosila tam uslužbenega moškega, ali ji dovoli, da se posluži telefona. Prijazni človek je prikimal in takrat pač niti od daleč ni slutil, kaj ga še čaka. Ženska se je pripravljala, kakor da bo govorila, nenadoma pa je vzela iz ročne torbice revolver, ga namerila proti uslužbencu ter zahtevala, naj ji izroči denar. Ves prestrašen, se je uslužbenec skril pod "bank"' ter začel vpiti na vso moč. Neznanka je zaslutila nevarnost, pa je brž zbežala na ulico ter jo odkurila po ulici Defensa in izginila med pasanti.
ČE SMO VAM POSLALI
2 IZVODA
IZROČITE ENEGA PRIJATELJU
CERKVENI VESTNIH
CERKVENI KOLEDAR
5.	november — d\'«jset druga po-binkoštna, zahvalna nedelja — slovenske božje službe na. Paternalu, Avalos 250, kakor po navadi ob desetih dopoldne in ob štirih popoldne.
6.	november — ponedeljek — spo min svetega p&ščavnika Leonarda.
7.	november — torek — spomin svetega škofa Vilibrorda, ki ga je bil poslal papež Sergij oznanjat vero takrat še poganskim prebivalcem današnje Nizozemske in Danske. Njegovo truplo počiva v Ech-ternachu na Luksemburškem.
8.	november — sreda — spomin svetega Klavdija in tovarišev, mu-čencev.
9.	november — četrtek — spomin svetega rimskega vojaka Theodora, Božidarja, ki je bil zaradi stanovitne vere v Kristusa tako bičan, da se mu je drobovje vsulo iz telesa, na kar je bil na grmadi sežgan. Nje govo življenje in smrt je popisal sveti Gregor iz Nacijanza. — Istega dno, pa ne istega leta, je bila slovesno posvečena prva javna krščanska cerkev posvečena božjemu Odrešeniku. Dal jo je na svoje stroške postaviti cesar Konstantin v svoji lateranski palači v Rimu.
10.	november — petek — spomin svetega spoznavalca Andreja Ave-linskega.
11.	november — sobota — spomin velikega čudodelnika svetega Martina, škofa v Tours na Francoskem, in patrona mesta in škofije Buenos Aires.
12.	november — dvajset tretja pobinkoštna nedelja — slovenske božje službe dopoldne in popoldne po navadi.
*
Kakor v naši domovini mesec majnik, tako je v Argentini mesec november posebej posvečen Materi božji Mariji. Slovenske šmarnice bomo obhajali ob nedeljah popoldne ob štirih v naši cerkvici na Paternalu, Avalos 250, priporočljivo pa je, če se tudi kdaj med tednom Matere božje spomnimo.
CERKVENA KRONIKA
Zakrament svetega zakona sta sklenila Cirila Brajnik in Jurij Kovač, pred pričama Pavlom Jukič in Frančiškom Brajnik. Bilo srečno.
UGRABITEV DVEH DEČKOV.
V torek zvečer je prišel na komi-sarijo štev. 11 neki Ricardo Azlor in je tam povedal, da so mu neznanci ugrabili dva sina, ko sta se nahajala v avtomobilu, spremljana od tete, njegove sestre, ter od stare matere. Ko je njihov avto vozil po ulici Bogotá, mu je drugo vozilo prekrižalo pot, tako da je morala njegova sestra, ki je vodila avto, ustaviti. V tistem trenutku so iz o-menjenega vozila izstopili štirje neznanci, ugrabili oba sinčka, katerih eden je star 8 let, drugi pa 9, ter se brž odpeljali z njima. G. Alzor sumi, da je to ugrabitev naročila njegova žena, ki živi ločena od njega in je potom sodnije zahtevala da ji izroči otroka.
|i!!lllllllli!ll!!llllllll!l!l!ll!!IIH
¡ * SLOVENCI DOMA IN DRUGOD * ¡
silllllllll!!ll!!IIIIIIINIIIII!lj'l!llillllllllll!M
VESTI IZ DOMOVINE
Kampanja za občinske volitve
Poročila, ki prihajajo iz Slovenije, kažejo, da je bila kampanja za občinske volitve, sklicane za 15. oktobra, precej živahna. Tó je razvide-ti tudi iz pisanja nekaterih ljubljanskih listov. "Jutro" je očitalo voditeljem bivše Slovenske ljudske stranke, ki so pri' zadnji'h skupščinskih volitvah--priporočali volilcem, naj ne glasujejo, da so sedaj, za občinske volitve, iz dobro organizirale centrale razpredli enoton politično akcijo do zadnje groske vasice ter "vsilili punktaške liste", ki da so protizakonite, ker se Slovenska ljudska stranka do sedai še ni organizirala tako, kakor predpisujejo novi zakoni, pa je torei njeno delovanje v navzkrižju s paragrafi. Dasi se ta kampanja ni vršila pod firmo SLS, "oblast", po mnenju "Jutra", "ne bo smela trpeti -občinskega zastopstva, ki bi bilo eksponent protizakonite politične stranke."
Zastopniki Jugoslovanske nacionalne stranke so glede tega opozorili tudi beograjsko vlado, in je bil v Beogradu, že koncem septembra, objevljen komunike, ki se je nanašal na občinske volitve v dravski banovini.
V zvezi s tem komunikejem je pisal "Slovenec", med drugim: Narod ve, da morajo priti v občinsko upravo konstruktivni elementi, ki bodo, stoječi na stališčp nespremenljivih smernic jugoslovanske džavne in nacionale politike, skrbeli za uspešen gospodarski napredek občin ter za socialno blagostanje njenih prebivalcev. Baš zato, da bi v resnici prišli v naše občinske uprave takšni konstruktivni elementi, je vlada izdala zakon, ki je usmerjen proti vsakemu terorju. Naše občine in njihova na novo izbrana zastopstva, naj ^ bodo veren izraz politične in etične ¡ duševnosti našega naroda. Naše ljudstvo pa je vseskoz konstruktivno, nacionalno ter državi iskreno vdano, in ni med njim anacional nih elementov.
Vesti o poteku volitev ter o izidih še nismo prejeli, pa bomo o njih poročali, ko bomo dobili zadevna poročila.
Geofrafi so zborovali v Ljubljani — V prvih dneh oktobra se je vršil v Ljubljani drugi kongres jugoslovanskih geografov. Za predsednika kongresnega starešinstva je bil izvoljen dr. Melik. Vršila se je vrsta predavanj o nalogah zem ljepisja v Jugoslav'ji, o problemin šolske geografije ter o zemljepisju Bleda, Bohinja in Strilge. Zboro-valci so si ogledali Ljubljano in njeno okolico, kongres pa so zak ljučili z izletom na Bohinj in na Bled.
Glasilo ljubljanskih akademikov.
—■ V Ljubljani je začel izhajati "Akademski glas"; izdaja ga pose-
dice, ki bi jih imela uvedba novega zakona o trošarini na vino, kakor ga je predlagal senator dr. Si lovič. Zborovanju so pristostvovali tudi minister dr. Grga Andjelino-vič, dva senatorja in dva poslanca. Minister Andjelinovič je imel daljši govor, v katerem je poudarjal, da bi povišanje trošarine na vino upropa-stilo dalmatinske kmete, ki imajo svoje edine dohodke iz vinogradov.
"Kriza", je dejal minister, "je zajela vso Evropo, pa je tudi pri nas imela svoj odmev. Naš kmet je prišel v žalosten položaj, ker so cene poljedelskim proizvodom brez-primerno nizke napram cenam industrijskih izdelkov. Vendar pa imajo v krajih, kjer je vinogradništvo samo postranska proizvodnja, kmetje dovolj kruha, dočim smo pri nas, v Dalmaciji,, imeli kraje, ki so cele mesece stradali. Smatram, da bi uvedba nove troša,-rine na vino upropastila našo vinsko proizvodnjo."
Kmetijski učitelj Vučenovič je pojasnjeval, kako slabo se danes izplača vinogradništvo. Jugoslavija pridela vsako leto približno 190.000 hI vina, za kar dobijo vinogradniki 350 (nilijonov dinarjev. Naglašal je, da konsum vina v Jugoslaviji ni nikako pretiran, saj popije povprečno vsak prebivalec samo 23 1 na leto, dočim pride v Franciji kar 159 litrov na glavo.
Po raznih drugih govorih so zborovalci sprejeli resolucijo, v kateri protestirajo proti sprembi sedaj veljavnega zakona o trošarini na vino, kateri je bil objavljen leta 1932.in ki je bil v toliko dober, da je ^preprečil nadaljnje propadanje vinogradništva ter je izboljšal položaj dalmatinskih pridelovalcev vina.
Vest ga je pekla. — Senzacionalen zločin, o katerem vsi jugoslovanski listi že delj časa pišejo, je
na policiji v Skopi ju priznal bivši polkovnik ruske carske vojske. Potjehin. Po revoluciji v Rusiji in po večletnem tavanju po Evropi, se je bil naselil v Skoplju, kjer je živel z ženo in taščo. V noči od 31. avgusta sta obe ženski, ki sta bili zvečer šli z doma v obiske, izginili brez sledu. Sumili so Potpehina, a se je spretno zagovarjal in mu niso mogli do živega. Sedaj, po dveh letih, pa se je sam prijavil policiji ter priznal, da je on umoril ženo in taščo ter da je njuni trupli zakopal na vrtu. Zločin da je izvršil v pijanosti. Bil da je na ženo ljubosumen, ker da se je pozno vračala domov. Policija je takoj uvedla strogo preiskavo. Ugotovila je, da je Potjehin neupravičeno obdolže val pqjfojnico in da je zločin izvršil premišljeno, po točno pripravljenem načrtu.
Huda bitka med kmeti in razbojniki se je odigrala v vasi Čukale blizu Prnjavora. Kmetje so se sami lotili zasledovanja nevarnega razbojnika, ubežnega kaznjenca.
kmete tako razkačilo, da so noč in dan zasledovali razbojnika ter ju naposled tudi obkolili. Po srditi borbi so kmetje Petkoviča ujeli, njegov zločinski pajdaš pa jim jc ušel.
Prazgodovinske najdbe. — Na
vznožju Borinca, kjer so najlepši vinogradi vinkovškega okraja, so našli 40 dobro ohranjenih sekir iz bakrene dobe. Sekire so bile naložene na kupu, v bližini pa so našli tudi nekaj kamenitega in železnega orodja. Te najdbe potrjujejo staro domnevo 'jiaših arheologov, da so bile na področju današnjih Vinkovcev ne samo rimske, temveč tudi prazgodovinske naselbine.
Srečna starost. — V vasi Banjam blizu Uba živi 70 letni kmet Obrad Aleksic, ki je imel 26 otrok. 2ivi jih še 18 in je najstarejši sin star 45, najmlajši pa 5 let. Nekaj sinov mu je padlo v vojni, stari Obrad pa je srečen, ker mu je ostala še mnogoštevilna rodbina. Starosta vedno večje rodbine se je na stara leta naučil brati in pisati od svojih najmlajših sinov in vnukov. Tudi to mu je v veliko srečo in veselje.
Posledice poplav v okolici Bošta-nja. — Mnogo škode in strahu je bilo ob zadnji poplavi. Preko noči ogromno narasla Mirna in Grahov-ca sta poškodovali mnogo obvodnih poslopij, mlinov, žag, cest in mostov. Največja, škoda, ki se čuti prav.za prav šele sedaj, je v tem. ker je porušen del savskega mostu in s tem prekinjen ves vozni promet preko Save.
Ob tej priliki moramo pohvaliti požrtvovalnost naših orožnikov, ki so pod vodstvom komandirja Čes-nika bili ves čas v službi in s svojo požrtvovalnostjo preprečili, da niso bile tudi človeške žrtve.
VESTI S PRIMORSKEGA
UTRJEVANJE MEJE
Kot, da ni še zadosti vseli jarkov, kavern, topovskih zaklonov in strate-gičnih cest, hočejo sedaj Italijani z vezati vse te svoje vojaške naprave vzdolž jugoslovanske meje s podzemeljskim hodnikom, ki bo baje segal neprekinjen iz tolminskih gor do Reke. Te vesti, ki se širijo med goriškim ljudstvom seveda ne moremo kontrolirati koliko odgovarjajo resnici. Saj jo znano, Italijani jako skrivajo vse svoje vojne naprave o čemur jo itak že večkrat poročano. Na vse mogoče načine maskirajo svoje delo in domačina ne puste v bližino. Zaposleni so sami "regnicoli", ki jih vozijo v plombiranih (?!) vagonih. Ti delavci sami ne vedo v katerem koncu meje so zaposleni in po dveh, treh tednih jih odpeljejo prav tako zastražene, kot so jih pripeljali.
rali izseliti vsi vaščani v kratkem. Kam? Kje je odškodnina za naša polja in travnike? Molčati moramo in mirno zreti kaj nam prinese črna bodočnost.
V Poljubimju so dogradili vojašnice, oziroma, prav za prav, nekake garaže za topove, ki jih bodo v kratkem času še razširili. Doslej nas čuva 130 takih dolgocevnikov. Baje jih v kratkem pride še več. Nad temi vo jašnicami grade velike katakombe, ki jih sekajo v hrib in utrjujejo z močnimi traverzami in železobetonom. Služile jim bodo kot zaloga munici-je, zlasti težkih granat. Za zemljo, k» jo odvzemajo osirotelim kmetom na vadno dado prav miloščinsko odškodnino, ali si pa spravijo sami denar v žep.
.r . . - - PT°S." Dragoljuba Petkoviča, ki je bil že ben konsorcij, urejuje ga pa , yeč Smesecev strah in trepet vsega Cencic. List pravi, da je popolno-
ma neodvisen in nepolitičen list, ki hoče biti branilec interesov slovenskega vseučilišča, največje slovenske kulturne ustanove.
Kongres dalmatinskih vinogradnikov. — V Splitu se je vršil velik
kongres dalmatinskih vinogradnikov. Udeležilo se ga je okrog tisoč delegatov iz vseh krajev Dalmacijc. Njegov glavni namen je bil, da se
okraja. V zadnjem času se je Pet-koviču pridružil neki Ivan Konop-ka, navaren zločinec, rodom iz Galicije, ki je bil tudi že večkrat kaznovan. Petkovič in Konopka sta izvršila okrog Prnjavora več razbojniških napadov in imata na vesti najbrž tudi bogatega posestnika Bečina iz Paranoja, ki so ga našli umorjenega blizu njegove pristave. Te dni sta razbojnika v Čukali
KAKO
bi se naročili na naš list?
NIČ NI LAŽJEGA
Pošljite svoj naslov na: NOVI LIST, Reconquista 268 Buenos Aires
KAKO SE PRIPRAVLJAJO PRI SV. LUCIJI
V Bači pri Sv. Luciji so prilike vsak dan slabše. Zadolžitev kmetov raste mladina je brezposelna. Nati >>jo poje krnita karabinjerjev in miličnikov. Ker leži Bača na križišču cest in seka doli'no Idrijce dolg železniški viadukt, smo še posebe v napoto. Do konca avgusta so rili po hribih samo podnevi, od septembra dalje pa delajo svetek in petek, dan in noč. Večno streljanje nad in pod vasjo pretresa hiše in bega ljudi. Pod železniškim predorom, na levi strani Idrijce vrtajo dva hodnika v živo skalo. Kmetje, ki hodijo tu mimo na ¿voja posestva, se morajo vsakikrat podpisati in legitimirati orožnikom. Na drugi strani vrtajo na obeh straneh viadukta navpično v zemljo in delajo tik ob mostu botonaste terase." Za dobavo gramoza so speljali stavbeno železnico v strugi Idrijce, iz nje pa so napravili dvigalo do vrha, odtod pa zopet tire do mostu. Tja tudi vozijo s posebno težkimi avtomobili vojaki ogromne tovore pokrite s šo-tornimi plahtami. Ko izlagajo te tovore ua postaji, se morajo poskriti vsi uslužbenci. Prisotni so lahko samo o-ficirji iii strogo zaupni vojaki. Dalje delajo važna dela še nad postajo, v Špiku in nad staro cesto, ki vodi v Sv. Lucijo. Povsod so to maskirali z zelenjem in velikimi plahtami. Ljudje so opozorjeni s posebnimi napisnimi tablicami, da se ne smejo ozirati po hribih. Kdor krši te zapovedi, ga vklenejo.
VOJAŠKA DELA DRUGOD
Iz Polanc nad Sv. Lucijo se noč in j dan razlega po Tolminski dolini stre-I Ijanje in vrtanje. Vse hribe nam mi-slnjo podminirati. Zgrajenih je 13 vo-' jašnic, poleg vsake umetno naprav-I ljen hrib. Dela se mrzlično nadaljujejo. Pod cesto in nad njo delajo glo-| boke brloge v hrib. Baje se bomo mo-

DRUGE PRIPRAVE
"Liberta" iz Pariza poroča: V zadnjem času so izdelali v Tržiču (Mon-falcone) nad 12.000 lesenih zabojev za muniicjo, 3.000 voz za prevoz topništva, več tisoč klopi, ki naj bi se pritrdile v tovornih vagonih za prevažanje vojaštva. Sedaj imajo v gradnji lesene čolne nove vrste, ki bodo služili za gradnjo mostov pri prehodih, čez reke. V vsej tajnosti se grade nove ladje za prevoz vojaštva v dolgosti 75 m, od katerih vsaka bo lahko, vzela 400 vojakov. Te ladje bodo baje o-premljene z dvomi motorji, z enim na nafto, z drugim pa na elektriko ter bo poleg tega njih prednji del opremljen tako, da ne bo treba imeti mo-stiča za izkrcanje. Ladje bodo imele poleg vseh, tudi to prednost, da bodo nudile sovražniku zelo majhen cilj za strele in da bodo relativno poceni.
J ° ° J ' — —i " — --------'
Mlada opozori na pogubne posle- ugrabila tudi neko dekle. To je
DVA ČEDNA GOSPODA IZ SENOŽEČ
V Senožečah je še danes podeštat znani Meden (sedaj Medeni), po domačo Metež. Ker se mora paziti, da ne zleti s tega mesta, je lahko razumljivo, da je slepo orodje v fašističnih rokah. Ljudem se zdi, da bi bilo za njih mnogo boljše, če bi bil za župana kak Lah, kot pa ta nekdanji iMeden, sedaj Medeni. Drugi delavec v občinski upravi je tajnik Šturm, znani gostilničar. Kot bogataš posoja ljudem denar in jih tako spra vlja v gospodarsko in s tem tudi v politično odvisnost. Znano je, da se v vseh drugih gostilnah lahko poje slovenske pesmi, dočim se na njegovo prepoved pri njem tega ne smo. Kmetje pa so večkrat skoro prisiljeni, priti k njemu v gostilno.
RAZNARODOVALNO DELO
"Italia Redenta", katere namen je loviti slovansko deco ter jo v otroških vrtcih in zabaviščih asimilirati, ustanavlja od časa do časa nove po-tujčevalnice po primorskih vaseh.
Pred nedavnim so otvorili otroško zabavišče v Barkovljah pri Trstu, drugo pa v Dekanih, v Istri. Otvoritvenim svečanostim so prisostvovale oblasti iz Trsta oziroma iz Pule.
Novi "Liktorski most", ki veže Ben etke s suho zemljo.
NEKAJ NOVIC IZ SV. LUCIJE
Tudi na naša vrata trka kriza. Ljudje se vračajo iz tujine, letoviščarjev ni, davki in kazni rasteio, priprave za vojno so v polnem teku. Vojaščina se prevaža neprestano na hribe. Cesto iz postaje v našo vas znátnn širijo. Glavne zaseke so že dovršili. Razširili so jo tudi v Bačo. Končno bodo še asfaltirali. Pred kratkim je I mnrnia Munihova trgovina p'nčati ' 500 lir globe radi zavojčka masla pri ! katerem so ugotovili miličniki, da je "skisano". Ker je gostilnam prepovedano točenje žganja, tudi tu milica strogo izpolnjuje zapovedi. V neki gostilni je povohal miličnik v čašo caía nekega gosta in na veliko zadovoljstvo zavohal konjak v čaju. Gostilničarju so seveda takoj odrajtali 1500 Lir kazni.
NIČ VAS NE STANE
nam pa pomagate: Opozorite svoje znance na
"NOVI LIST'
FAS1ST0VSKI PORTRET
Waifro Zani, podešta, poL faš. tajnik i. t. d. v Vipavi.
Novi občinski živinozdravnik Dr. Tabacco Vincenzo doma iz Sicilije je iskal podpise in' podatke o surovosti omenjenega podeštata, da bi istega izpodrinil in po možnosti sam postal 'n zasedel stolček, (vse to radi stolčkov), kar se mu pa ni posrečilo, vsledtega, ker je podeštat nečak pre fekta Tienga in po njegovi metodi vreden sorodnik.
Morala podeštata: Deli službe in ponuja denarne podpore ženam brezposelnih mož, samo da bi ustregel svoji pohotnosti — dogodila sta se dva primera, katera sta prišla v javnost, koliko jih je pa skritih se ne ve. Lepo reklamo o čistosti osebe podeštata mu dela (pocestnica) vulgo Potova javno po*Vipavi, a on mora na vse to lepo molčati.
Kako poitaljančujejo naša imena: Podešta naganja svoje uslužbence po vaseh z grožnjami da izgube služI« ako ne prisiljo prizadete nastavljen-ce kot cerkovnike, babice in ostale, da zaprosijo za izpremembo imena.
Obletnico Bazovice je proslavljal na ta način, da je hrumel po vaseh Pod raga, Lože, Manče in Goče z njegovo bando Santijem in urarjem Simčičem pobijal okna hiš.
Strahopetncst podeštata: Lansko leto o pustu je priredil oficirski zbor običajen ples, kamor so bili povabljeni tudi domačini. Med drugimi se je udeležila te prireditve tudi g'lč. Anica Ferjančič, kljub prepovedi od strani podeštata, kar je napravil iz golega ljubosumja. Ko je opazil Anico prihajajočo z nekim kapetanom, ió nahruli in hoče napoditi domov, razumljivo se kapetap zavzame za •stvar, nakar nastane škandal v takem obsegu, da se je prireditev končala še predno je pričela.
Ko so pa nato imeli v hotelu oficirji svoje zborovanje, katerega se je udeležil tudi podešta, se je tu znova pričel prepir tako da je neki tenente hotel podeštatu razbiti glavo s steklenico, katera se je pa, ob pravočasnemu umiku glave podeštata, razbila ob zidu.
Iz vsega tega se je izcimil napovedan dvoboj, katerega se pa iz stra-hopetnosti podešta ni udeležil; pač Pa je pričela na ovadbo podeštata vojaška preiskava, katero je vodil general. Posledica preiskave je bila: Kapetan eno leto trdnjavskega zapora, komandant presidija major Diamante Tobia 14 dni stanovanjskega Pri tvora, ker ni znal preprečiti konflikta, tenente Di Grazia 2 meseca 'n ostali prisostvujoči po nekaj dni. Nato je sledila premestitev celokupne garnizije, bi'ez običajnega banketa poklonjenega od občine.
Pri prihodu nove garnizije je na povabilo podeštata novi komandant prepovedal soudeležbo na banketu celemu oficirskemu zboru, kakor tudi občevanje ž njim.
Japonski zunanji minister Koki Hi-rota, kateri, po starem običaju, izjavlja, .da hoče Japonska živeti .v miru s svojimi sosedi.
# * & * tV *
Nemški nacionalni (anatizem
V razgovoru s poročevalcem pariškega "Quotidiena" je dejal predsednik Masaryk o nemški narodno socialni plemenski teoriji sledeče.
"Vse svoje življenje sem se bavil s problemom narodnosti, ki ie zame praktičen problem, in sem prišel tudi do proučevanja nemške pangerman-ske ideje, o kateri sem objavil med vojno več člankov. Takrat je imel pangermanizem bolj teoretične nego praktične poteze. 'Njegovo ideologijo je prevzel danes narodni socializem, a to so iste ideje, ki jih je pridigo-val Schonerer in drugi.
Že med vojno sem sodil, da bi mogle te ideje doživeti svoje zelo praktično uresničenje, dočim sem jim jaz bil in ostal nasprotnik. Razumem, da utegnejo privlačevati posebno mlade ljudi, a ne verjamem, da pripada tem idejam bodočnost."
Pangermanizem, pravi Masaryk, je neka vrsta pretiranega nacionalizma, ki pa nima moči, da bi si pridobil duše narodov. Ne gre za tiste velike ideje, ki so utegnile dobiti odločilni vpliv na človeštvo, kakor n. pr. krščanstvo, francoska revolucija ali socializem. Kar se tiče teorije krvi in čistega plemena, so v Evropi morda v kakšnih zapuščenih dolinah, ki se jih ni dotaknilo romanje človeštva, kraji v katerih se je ohranilo čisto pleme, a noben evropski narod kot takšen nima "čiste" krvi.
SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje __ _ t . BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Frostatis
vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napake — hibe.
ŽELODEC. Greva — krislina — jetra.	. , „„ ™
Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje.
GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice...........j^la
ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddeieK; OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost.
NERVOZA Glavobol.
Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — tur — .
Lastni1 senatorjih nizkimi cenami - Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.
Pregled SAMO $ 3--
Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, k, se nam predstavi s tem listom
/AR MIENTO 1017
ORDIHIRAodIO op 12 iiwo SATI
Nemci so v teku svoje zgodovine ponemčili Slovane in Litevce, Bavarci imajo ii. pr. keltsko kri v svojih žilah. Skratka čista kri, čisto pleme ne eksistiira. Svetovno naziranje, ki ga v tej zvevi pridiguje pangermani zem, se vidi Masaryku materialističnega izvora in zavrača vse teorije, pq katerih naj bi bili narodi ali plemena večje in manjše vrednosti. V takšnih nazorih je neka vrsta nacionalnega fanatizma, ki ni več človeški. Masaryk sam pa zavrača vsak fanatizem, naj si 1)0 ta verski, plemenski ali strankarski. Kar se tiče antisemitizma, je pokazal že pri različnih prii likah, da ga istotako zavrača.
=ii
DOCK S U D
(Prov. Buenos Aires)
Calle Facundo Quivoga 1441
nasproti komisarije
EDINA NAŠA SLOVANSKA LEKARNA
Pojasnilo o vašem zdravju lahko dobite osebno ali pismeno v moji lekarni.
FRANJO HUSPAUR
PODLISTEK
K............................................................imitlll..llllM
MRKUN
(Nadaljevanje) (5)
Takoj se je ukrenilo vse potrebno, in naslednjega dne zjutraj je g. Reeder že imel na svoji mizi, v uradu državnega pravdnika, seznam vseh bančnih uradnikov, na katere so padale kakšne obdolžitve ali sumničenja. Napram ogromnemu številu ljudi, ki so bili zaposleni v bankah, je bil ta seznam prav majhen. Eden izmed teh gospodov je bil igral, v poslednjm času, velike svote na dirkah, in poleg njegovega imena so bila zabeležena tudi imena onih, ki so stave sprejeli; kar je g. Reederja posebno zanimalo, so bili podatki, ki so mu Povedali, kdaj so se te operacije
vršile.	>v
Svinčnik g. Reederja se je polagoma premikal vzdolž vrste imen, dokler se ni ustavil pri G. H. Reigate ju. Imel je 28 let ter je bil tajnik upravitelja neke podružnice; njegov "zločin" je obstojal v tem, da je bil špekuliral z nepremičninami v času, ko so cene rastle, pa je sedaj imel hude preglavice s prodajanjem. Služil je 600 funtov na leto ter živel z neko polsestro v ma-
lem stanovanju v Hampsteadtu. Na videz ni imel drugih razvad; zvečer je bil navadno doma, pil ni, kadil pa prav malo.
Podatki so bili zelo popolni, in detektiv je skrbno pazil na vsako podrobnost, kajti tudi od najmanjše podrobnosti pride človek lahko do važnih zaključkov.
Pregledal je ostali del seznama, pa se je spet vrnil k imenu gospoda Reigateja. Ni bilo nobenega dvoma, da je imel tu opravka s slučajem, ki je bil vsekakor vreden, da ga sam natančno prouči. Napisal si je naslov na košček papirja ter je potem proizvedoval v mestu. Njegov trud ni bil brez uspeha, zakaj izvedel je, da je pri neki kanadski banki nekdo povprašal, ali bi mogla menjati kanadske dolarje za funte šterlinge, in kakšno najvišjo svoto, s katero bi razpolagala za to operacijo, bi lahko izročila gotovega dne. Tega gospod Reeder ni bil izvedel od banke same, marveč od nekega klijenta. Reeder je že menil da sme gojiti nekoliko optimizma, vendar pa se je moral prepričati, da se je nekoliko prenaglil, ko je istega klijenta izprašal še enkrat. Odločil se je t$daj, da obišče glavnega gerenta centrale. Mr. Reigate je bil na glasu kot pošten mladenič, in, razen dejstva, da je bil špekuliral z nepremičninami do vsote, ki
je ni bilo mogoče ugotoviti, ni bil slabo zapisan.
"Kdo je gerent podružnice?", je vprašal g. Reeder. Takoj je dobil pojasnila. Bil je mož, v katerega so imeli popolno zaupanje, dasi je i-mel napako, da se je prerad razburjal.
"To je sijajen človek, dasi večkrat zgubi glavo. Ker pa jo zgublja vedno le v korist banke.se nikakor ne moremo pritoževati proti njemu."
Ta gerent se je imenoval Wallat in v tem tednu se mu je bilo dogodilo nekaj čudnega. Dobil je bil pismo od neke osebe, ki je ni poznal, a ki se je, po vsej priliki, kdaj prej posluževala banke.
"Rad bi vedel, ali bi bili pripravljeni napraviti 15-dnevni izlet k "Fjordom", in sicer na luksusnem parniku. Neki naš klijent je bil kupil dva vozna listka, a ker ne more na izlet, me je prosil, naj ju darujem kakšnemu mojemu prijatelju, ki bi rad napravil to vožnjo. Ne. Ni verjetno, da bi se Vi spominjali, kdaj sva se seznanila, niti kako mi je ime. I^d bi ta dva listka daroval Vam."
Najbolj čudno pa je bilo to, da je bil gerent, pred enim tednom, z zavistjo govoril o nekem svojem prijatelju, ki se je bil odpravil na podobno vožnjo. Že od nekdaj je bila njegova želja, da bi spoznal
Norveško ter krasote Skandinavske, pa mu je sedaj prišla, kakor z neba, taksna priložnost.
Pri centrali je zaprosil za dopust in pomočnik glavnega gerenta mu ga je dal. Parnik je imel odpotovati v četrtek. V torek zvečer pa se je gerent, s svoji preveliki vnemi, odločil, da pregleda knjige. Ono, kar je našel v njih, mu je takoj prepodilo iz glave sleherno misel na potovanje in razvedrilo. V sredo zjutraj je poklical k sebi Mr. Reigateja in bledi mladenič je z grozo poslušal naštevanje vseh nepravilnosti, ki jih je bil gernt odkril. Vpričo takšnih dokazov je gerent zgubil glavo, kakor je bila pač njegova navada, grozil je s sodnijo in, v trenutku histeričnega napada, je poslal po policaja. To postopanje j'e bilo vsekakor nepravilno, ker samo ravnatelji imajo pravico, da začnejo z obdolžitvami in s tožbami.
Panika vzbuja spet paniko. Rei gate je vzel klobuk, zapustil banko, gerent pa je takoj tekel za njim. Mladenič, ves zmeden od strahu, je skočil od zadaj na neko ambulanco, ki je slučajno vozila mimo, a ga je z vozila potegnU policaj, ki je tekel za njim. Če bi bil gerent ostal miren, bi se bila zadeva lahko še poravnala; a razpoloženje, v katerem se je nahajal, je
povzročilo, da je začel obdolževati svojega uradnika radi poneverb, ki jih je bil zagrešil. Reigate je priznal in spravili so ga pod ključ.
Ravnatelji banke so bili besni. Zapletel jih je bil v sodno postopanje, ki bi utegnilo imeti za posledico tožarenje v svrho poravnave povzročene škode. Poklicali so takoj gospoda Reederja in ta se je posvetoval z odvetniki banke. Iz-praševal je mladeniča, a našel ga je vsega prepadenega in zato nesposobnega, da bi dal kakršnokoli pojasnilo. Naslednjega dne so ga poklicali pred sodnika. Izgledalo je, da je ta vzel stvar zelo resno; ko je namreč Reigate, ki se je bil nekoliko pomiril, ponudil denarno jamstvo, je sodnik zahteval skorb ne-i mogočo vsoto, pa so mladeniča spet odvedli v zapor.
Naj se je to zgodilo kakorkoli, še istega popoldne je sodnika obiskal sir George Polkley ter ponudil jamstvo. Njegovo ime je skoro slovelo. Sir George je bil znan bro-dogradnik s severa. Prišel je v družbi nekega gospoda, ki je navedel zelo uvaževano odvetniško pisarno iz Newcastleja. Jamstvo je sodnik sprejel in Reigate je še istega popoldne zapustil brixtonski zapor.
Ob sedmih zvečer so iz Scotland Yarda poklicali g. Reederja.
L
Hotel Nacional na Havani-pozorišče grozovitega pokolja
Hotel Balcánico
Lastniki bratje Veljanoviči 25 DE MAYO 724 U. T. 31 (Retiro) 3727 Buenos Aires
Zdrave in zračne sobe z® posamezne goste in za družine. .Prvovrstna postrežba in zmerne cene
-: o:-
Restavracija v prvem nadstropju
Dobra pijača in zdrava domača hrana. Jogurt
Viri energije
Izračunali so, da proizvajojo vsi stroji, ki so na razpolago Zedinje-nim državam, toliko energije, da odpade na vsakega delavca po 30 k. s. Če pomislimo, da je treba za delo 1 k. s. deset ljudi, tedaj si lahko izračunamo, da je ameriškemu de; lavcu na razpolago 300kratna človeško moč. Kakor da bi delalo zá vsakega delavcu po 300 sužnjev. Ameriški stroji opravijo delo, ki bi ga zmogla šele ogromna množica 10 milijard sušnjev.
To je svetla stran medalje o člo veških strojih. Ta medalja pa ima še drugo, dosti temnejšo stran, in sicer to, da izvirajo energije, po katerih delujejo naši stroji, v petih četrtinah iz premoga in kamenega olja. Zaloga tega dvojega po postaja od leta do leta manjša, dočim potreba po energijah stalno narašča. Čez eno pokolenje bomo izčrpali vse svetovne zaloge nafte, v kakšnih štirih pokolenjih ostanemo brez premoga. Kaj potem?
Tehnika si obeta pomoči od novih virov energije, pred vsem od vode, vetra in sonca. Vodne sile se rentirajo šele pri visokih napetostih, ki omogočajo odvajanje električne energije na velike razdalje. Pri 100 tisoč volitih računamo lahko z akzijskim radijem do 500 km, čez to daljavo se vod s to napetostjo ne izplača več. Zato skušajo napetost zvišati in ni izključeno, da bomo že v nekoliko letih doživeli napetosti 1 milijona voltov, pri kateri se dovajana sila izkorišča še na daljavo 2500 km. Kako bo z izkoriščanjem sil, ki tičijo v nihanju plime in oseke, danes ne moremo še povedati. Mogoče je, da se bodo dale znatne energije doseči z uporabo temperaturnih razlik med površino in globino toplih morij po Claudovem sistemu. Več upanja dajejo zračne sile. V višini 1 km nad morsko gladino vejejo stalni vetrovi, ki bi s pomočjo velikih "mlinov na veter" dajali velike energije. Danes obratujejo z uspehom že vetrna kolesa st; premerom 30 m, premer 100 m pa bi dajal seveda še znatnejše delovne energije. Kar se tiče spreminjanja sončnih žarkov v električno energijo, stroji po starejških sistemih s koncentrirajočimi zrcali ne bodo dosti zalegli, veliko več obetajo poskusi dr. Langeja. Ta je izumil zelo uporabno stanico, ki spre-minjo svetlobo direktno v elektri-
ko. Toda ti poskusi so šele v začetnem stadiju in ni treba posebnega preroškega daru za trditev da ta vir še dolgo ne bo mogel nadomestiti premoga in nafte. Prej bo teh dveh popolnoma zmanjkalo. Kaj pa med tem časom?
Sloviti angleški biolog prof. Ju lian Huxley je pravkar nastopil s predlogom, ki bi utegnil človeštvo v bližnji bodočnosti odrešiti skrbi glede energijskih virov. Iz živih rastlin se da poceni pridelovati alkohol, ki je kot kurivo izvrsten. Če pomislimo na vso bohotnost rastlinstva v tropskih, a tudi drugih delih zemlje, tedaj mu moramo dati skoraj prav, da predstavlja rastlinje malodane neizčrpno zalogo energije. Prof. Huxley je trno prepričan, da bodo posebno tropski pragozdi že v bližnjem času prevzeli ulogo premogovnikov.
Najnovejša vest pa prihaja sedaj iz Severne Amerike in nam naznanja izum, ki bi utegnil v najkrajšem času zrevolucionirati vse dosedanje načine pridobivanja energije. Ta vest zatrjuje, da se je slovitemu slovanskemu učenjaku Nikoli Tesli posrečilo najti način za izrabljanje kozmične energije, ki je neizčrpna. V takšnem slučaju bi stroji prejemali potrebno gonilno silo kar "iz zraka*'.
zdravniki, ki imajo skromno plačo, se rekrutirajo med najboljšimi močmi, ki se tudi radi za krajši ali daljši čas žrtvujejo trpečim ljudem.
VAŽNO ODKRITJE
Po golem naključju so delavci, ki so zaposleni že več let v piemont-skem rudniku blizu Lurizije, opazili v kamenju rumeno — zelene žile. Pozvali so madamo Curie, ki je rudo preiskala ter ugotovila v nji znaten odstotek radia. Množina radia je baje tolika, da se ne more s temi ležišči primerjati nobeno najdišče na svetu, niti Ton-kin. Še večje presenečenje pa zbuja dejstvo, da izvirajo v bližini najdišč radija trije vrelci, katerih analiza je ugotovila, da imajo veliko zdravilno moč. Voda teh vrelcev je tako močna, da ji morajo primeša-vati navadne vode. Naselbino Lu-rizijo bodo zdaj prekrstili v "Fons salutis" in upajo, da bodo napravili iz nje donosno svetovno svetovno zdravilišče.
ZLOCINSTVO V AMERIKI
Polkovnik Moss, predsednik narodnega sveta za pobijanje kriminalitete v Zedinjenih državah je izjavil zastopnikom tiska, da zahte> vajo ameriške zločinske razmere povprečno 3 odst. ljudskih žrtev. Vsako leto imajo v Ameriki 12.000 umorov, 3000 ugrabitev in okoiu 10.000 napadov. Število umorov se je v zadnjih 40 letih zvišalo za 350 odst.
LETEČI ZDRAVNIKI
Ogromne razdalje in samotnost malih naselbin v Avstraliji so vzrok, da je postala leteča zdravniška pomoč na tej celini neobhodno potrebna ustanova. Osnovala jo je 1. 1928. avstralska presbiteri-anska cerkev in ji dala središče v mestu Cloncurryju v Queenslandu. Ta centrala ima svojo brezžično postajo in je s kratkim valom 42 m zvezana s samotnimi domovi, ki imajo spet svoje posebne sprejemnike in oddajnike. Ima pa tudi letalo. Neredko se zgodi, da mora zdravnik ž njim 600 do 800 km daleč, da doseže bolnika. Leteči1
ZGODOVINA RADIRKE
V starih časih niso ljudje poznali radirke. Napake ali madeže na papirju so odrgnili z nožičem. Potem se je v ta namen Cenini (okrog 1. 1400) posluževal kruhove sredice. ^ Radirka, kakršno poznamo danes, je stara šele poldrugo stoletje. Na njeno uporabo je prvi opozoril angleški priro-doslovec Josef Priestley, ki je odkril, da je rabil kavčuk v slične svrhe iz-dtlovatelju instrumentov Edvardu Nairneju. Pariška Akademija znanosti pa hrani zapiske, ki pravijo, da je prinesel radirko med civilizirane narode Portugiz Joao HLjacint Ma-galhaens, pravnuk slovitega morje-plovca. V Parizu se je radirka prvič pojavila 1. 1775. imenovali so jo "peau de négre". Tedanje radirke so bile seveda drage in so si jih mogli nabaviti le imovitejši ljudje.
S ČREVI V
ROKAH NIKU
K ZDRAV-
V avstrijskem Hochscheidu so se sporekli, stepli in porezali trije pretepači. Ranili so si roke, eden izmed vročekrvnežev pa je dobil tudi nož v trebuh. Rana je bila tako široka, da so mu izkipela čreva. To pa ga ni oviralo, da ne bi vzel črev v lastne roke in jih nesel 20 minut daleč do najbližjega zdravnika, ki je ranjenca obvezal ter ga dal odvesti v bolnišnico, kjer dvomijo, da bi okre-"al.
Lindberghovi v Leningradu. Na de sni: žena slavljenega letalca v razgovoru z višjim sovjetskim funkcio narjem. Na levi: Lindbergha bo
"naskočili" oficirji in novinarji.
RESTAVRACIJA
VALLE, D. ESPOSITO & CASELU
Točimo najboljša importirana vina, pristno in sveže pivo. Dobra in vsakovrstna hrana. Lepi prostori za bankete ter družinske
zabave.
Igrišče za krogle, s krasnim vrtom.
Postrežba v slovenskem jexiku
Za obisk se vljudno priporočajo
LASTNIKI. Federico Lacroze 2720 — U. T. 73 (Pampa) 0883
Dr. J. HAHN
ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PERILO BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, NOTRANJE BOLEZNI: ŽELODČNE IN MOŠKE BOLEZNI: KAPAVICA
Tucumán 2729, esq. Pueyrredón
Klki na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3. do 8. zvečer NIZKE CENE
Iz Londona poročajo pretresljive podrobnosti o dogodkih, ki so se odigrali v kubanski "Šentjernejski noči" v Havani, kjer so pijani vojaki napadli hotel "National", v katerem so se skrivali kubanski častniki, privrženci prejšnjega režima pod državnim predsednikom Cespede-som.
Na hotel je navalila druhal, ki so jo bili njeni voditelji napojili z vinom. Pri naskakovanju zgradbe so se odigravali nezaslišani prizori. Ker so bili oficirji brez orožja, se niso mogli braniti drugače ka-
kor z golimi pestmi. Vojaki so mla tili po žrtvah s puškami, oficirji pa so se branili samo s telesno silo in so grizli napadalce v obraz. Grozoto napada je še povečal vihar, ki se je bil prav tedaj razvil nad mestom. Lilo je kakor iz škafa, bliski so se utrinjali kakor sodni dan in grmelo je, kakor da se bije največje topovska bitka. Ko je bil napad končan in so ocenjevali škodo v razdejanem hotelu, so ugotovili poleg človeških žrtev, ki so jih vojaki strašno razmesarili, za četrt milijona dolarjev gmotne škode.
NOVI LIST
Stran 7.
ŽENSKI KOTIČEK!
USODEN POLJUB
V Washingtonu je umrla neka 66-•etna ženska na posledicah infekcije, ki jo je dobila pri poljubljanju svojih vnukov. Dve vnukinji sta obteka-'» babico, ki je šla z njima na izlet, kjer sta vtrgali in povžili nekaj strupenih jagod. Pri otrokih so bile posledice zavžitja malenkostne, povzroče so samo precej visoko temperaturo, ki pa je kmalu uplahnila. Nasprotno pa je'postal ža babico usoden Poljub, ki ga je dobila od otrok pri s'ove«u. Zbolela je na posledicah hudega zastrupljanja in mu je v nekaj dneh podlegla.
KOVINASTI ROBCI
■Pariška moda je odkrila kovino, iz katere bodo lahko izdelovali žepne ■^bce. Gre za paladij, kemičen element, ki spada v vrsto platine ter so 8a odkrili 1. 1802. in ga imenovali po Planetoidu Pala&u.
Paladij se da zvaljati v tanke listine» ki so lahki kakor puh. Ker se pa-ladij veže s srebrom in drugimi plemenitimi 'kovinami, ima v ženski modi nedvomno bodočnost.
"ZVEZA NESREČNIH ZAKONCEV"
V Avignonu v južni Franciji obstoji "Zveza nesrečnih zakoncev", ki Je navzlic svojemu nenavadnemu i-rcienu povsem resna in celo koristna ustanova. Zveza ima dva oddelka, ki sprejmeta -vsak po enega člana iz ' kakšnega nesrečnega zakona, tako da se moreta v družbi z enakimi nesreč-uiki razgovoriti o svojih križih in težavah, ne da bi prišla skupaj. Baš ti razgovori v družbi stítrpinov dajejo Posameznikom pogum in priliko za 'Spoznanje, da njih zakon še ni najslabši na svetu in že po kratkem času izstopita običajno oba zakonca iz društva kot ozdravljenca, ki bosta svoje zakonske križe prenašala v bodoče z voijo ravnodušttpstjo, če se J'h ne bosta celo popolnoma odkriža-'a. *Za nadomestilo po izstopivsih danih ni društvo nikoli v zadregi, kajti ni ga skoraj zakonca, ki hi ob svojem času prehodno ne postal "nesrečen". Vsak, ki hoče vstopiti v dru-stvo, pa mora imeti dve predavanji • "i sicer "O dobrih lastnostih mojega zakonskega druga" in o "Motivih, zakaj sem napram svojemu zakonskemu drugu slab?" Društvo prireja po 'eg tega redna predavanja, na katerih govore strokovnjaki o raznih problemih naravoslovja.
PUDING IN JEZIKOSLOVCI
Francoska Akademija se je pred kratkim n adolgo in široko bavila s problemom, ki spada prav za prav v Področje gastronomije. Šlo je za to, ali naj se sprejme beseda "puding" v slovar ali ne. Pri tem so prišli debaterji do zanimivih zaključkov, da v'atla na francoskih jelovnikih v pogledu pudinga vse prej nego enotna pisava. Eni pišejo besedo po angleško, drugi po francosko, tretji po svoje. Končno so se le zeilinili na to, da se sprejme beseda v slovar tako, kakor jo pišejo Anglež', namreč "pudding". Nekateri debaterji so se mimogrede pritoževali, da francoska kuhinja ne zna pripraviti okusnega pudinga.
ft ★ ti ★ Ú ★
Filmska igralka Majorie Rombeau, ki trdi, da umetnice niso za zakon.
+ V V + V
Migljaji za hišne gospodinje
Rezanje čebule je marsikateri ženi prava muka. Vsa je v solzah, noža ne more videti, pa se ureže. Ali pa je čebula neenakomerno zrezana in se potom slabo in neenako duši ter rada zažge. l)a si to delo olajšaš, deni deščico, ki na njej režeš čebulo, na rob \':očega štedilnika in reži čebulo. Urez solze boš opravila to delo. Razgreti zrak, ki je nad štedilnikom, dviga tudi čebulne hlape in uniči ostri vonj.
Iz svilenih solnčnibov in zaslonov
odpravimo madeže od muh s cunjico, pomočeno v zmes kisa in vode. Piav po'ahko drgnemo po umazanih mestih, madež bo kmalu izginil, ne da bi se kaj barva svile pokvarila.
ZA NASE KUHARICE
PREPEČENCI ZA ČAJ
Zamesi testo iz 1|4 kg moke, 10
dkg sirovega masla, šest žlic mleka in enega rumenjaka, osoli in dodaj še nekoliko pecivnega prahu. Ko je testo dobro ugneteno, zvaljaj je v prst debele in dolge palčice, katere namažeš z rumenjakom. Po okusu potrosi palčice s soljo ali kumino, zrnatim sladkorjem, cimetom ali s čokolado, in speci.
Petrolejska ladja, ki je zavozila v pomol, se potaplja.
JABOLČNE KLOBASICE
Skuhaj -i olupi jena jabolka s sladkorjem in cimetom. Mrzlim primešaj 10 dkg kruhovih drobtin, rumenjak in sneg enega beljaka. To povaljaj z žlico v raztepenem jajcu najprej, potem v kruhovih drobtinah, in devaj v vročo mast.
SKUTNI CMOKI
70 g sirovega masla, 1 celo jajce in 3 rumenjake mešaj dobro, da se speni. Primešaj 1|2 kg skute (queso blanco), 1|2 kg moke, nekoliko soli in za eno pest dobro presejanih krušnih drobtin. Pusti, naj počiva vsaj 1|4 ure. V vrelo, slano vodo polagaj cmoke iz te zmesi in pusti, naj se kuhajo 4 do 7 minut (deni, za poskušnjo, en cmok v vrelo vodo; če se razdira, dodaj še nekoliko moke). Cmoke serviraj polite s krušnimi drobtinami, cvrtimi v maslu, ali a kakšnim kuhanim sadjem. Po okusu dodamo zmesi lahko nekoliko cimeta. Razvaljaj, izrezi kolačke, namaži jih z jajcem in potrosi z zrnatim sladkorjem, in, če hočeš, še s cimetom, pa speči.
Kava in sport
Da bi zvišali svoje vrline, pijejo nekateri športniki pred javnimi nastopi kavo. To delajo v domnevi, da jih bo kava ojačila. Toda kaj pravijo o tem zdravniške preiskave ?
Prof. dr. Grober, ki deluje kot športni zdravnik na univerzi v Jeni, pravi, da ni mogel doslej v nobenem primeru ugotoviti povoljne-ga vpliva kave na športno udej-stvovanje. Ne pozna primera, da bi se zaradi pitja kave izboljšal kakšen rekord, pointenzivilo delovanje organizmfa itd. Pač pa pozna že mnogo primerov, ko je telo pod vplivom kofeina odpovedalo pokorščino, ker se je prezgodaj izčrpalo. Kava ovira tudi krvni obtok in povzroča hitrejšo obrabo sil organizma. Kava je škodljiva vsakemu občanu, športniku pa še prav posebno.
"ŽENSKI SVET"
Mesečna revija slovenskih žena ki izhaja v Ljubljani, je gotovo e-na izmed najbolj znanih in razširjenih Wd našimi rojakinjami v domovini in v inozemstvu.
"Ženski Svet" nudi našim.dekletom in ženam, poleg leposlovnih spisov, izbranih in poučnih člankov, krojnih prilog in drugih številnih praktičnih navodil, tudi popolno sliko vzajemnega delovanja in medsebojnega spoznavanja ženskega sveta.
Našim rojakinjam je znano, da je bil "Ženski Svet" zelo razširjen na Primorskem, toda italijanske oblasti so mu letos prepovedale vstop v zasužnjeno domovino ter so s tem zadale občutljiv udarec tej naši priljubljeni in prepotrebni reviji. "Ženski Svet" je s to prepovedjo izgubil preko 2000 zvestih naročnic; da bi nekoliko omilile ta udarec, so izdateljice "Ženskega Sveta'' začele izdajati posebno prilogo v hrvaškem jeziku: "Mali ženski svi-jet".
Potom nas se obračajo na rojakinje in rojake, ki imajo znanje s sestrami Hrvaticami in Srbkinjami, naj bi jim priporočili ta "Mali ženski svijet".
V "Ženskem Svetu" dobe naše gospodinje mnoga navodila, ki jim bodo pomagale, da bodo lažje gospodinjile.
Koliko je naših deklet in žena, ki so se vprav iz podučnih krojnih prilog in navodil naučile izdelovati o-bleke zase in za otrokei Ona, ki se en krat naroči ter začne črpati toliko lepega in koristnega iz te resne revije, ne bo nikdar prestala biti nje zvesta naročnica.
Zato priporočamo našim dekletom in gospodinjam, da se naroče na "Ženski Svet", ki je živ dokaz napredka in kulturne zrelosti slovenske žene. Naročnina stane $ 6 letno. Kdor se želi naročiti, naj pošlje svoj naslov in denar na: Hamlet Cesar, Buenos Aires, Donato Alvarez 1486, ali pa naravnost na upravo "Ženskega Sveta", Tavčarjeva ul. 12, Ljubljana, Jugoslavija.
Zobozdravnika
Dra. Dora Samojlovich de Falicov
Dr. Félix Falicov Dentista
I %
*
*	Trelles 2538 • Donato Alvarez 2181 *
U. T. 59 La Paternal 1723 *
*	Í »XXXXXXXX* X (HHHfttX1 X X X X X X "X- X X X
Največja klinika v Buenos Aires
katera ima 12 posebnih konzultorijev za razne bolezni, in jim na-čelujejo zdravniki — ravnatelji
Oddelek za Moške
Vodja Dr. Bacigalupo, bivši zdravnik pri "Departamento de Higiene" ter bivši ravnatelj italijanske bolnice v Rosariju
ODDELEK ZA SPOLNE BOLEZNI
Na mesečne obroke od 10.— pesov
Temeljito zdravljenje kapavice, zastarele in začetne, in tudi njenih posledic, kakor bolezni mehurja, obisti, prostate ter spolne
slabosti.
Zdravijo se v tej kliniki bolni na kapavici:
C. R. — Preko pet let zastarela kapavica: popo'no ozdravljenje
se doseže v dveh mesecih. L. F. P. — Kapavica in akutna cistitis: Ozdravljenje se doseže
v enem mesecu.	*
B. Q. — Uretritis ter akutna kapavica: Ozdravljenje tekom 10 dni.
606 IN 914
Ta oddelek vodi specializiran zdravnik bolnice Ramos Mejia. Z modernim zdravljenjem se dosežejo najugodnejši uspehi
SLABOST: Posebno zdravljenje do popolnega okrevanja
Oddelek za Ženske
Vodja Dr. A. Antonelli, zdravnik bolnic Rawson in Ramos Mejia PORODI: normalni in težki
BOLE7.NT: maternice, jajčnikov, žlez itd. Metritis, vaginitis, polipi, zastrupljenje, dismeroneas, mesečno pranje, beli tok.
GLAVNI KLINIČNI ODDELEK
Bolezni: pljuč, jetika, srce; želodčne bolečine, živčne bolezni in
bol. mehurja. Revmatizem. ŠIBKOST: Zdravljenje z injekcijami brez bolečin. HEMOROIDI: Radikalno zdravljenje brez operacije. BOSIO: Najmodernejše metode za popolno ozdravljenje.
Oddelek X-Žarkov
Popolne moderne instalacije Radioskopija in radiografija 10,— pesov	Teleradiografija
ODDELEK ZA ZDRAVLJENJE Z ELEKTRIČNIM TOKOM Najmodernejši stroji
POSEBEN ODDELEK ZA OTROŠKE BOLEZNI
LABORATORIJSKI ODDELEK
Vsakovrstne analize. Laboratorije je organiziral zdravnik, ki ima dvajset let izkustev v evropskih in tukajšnjih bolnicah
Analize krvi, seča, pljunka. Céfalo raquídeo. Líquido de punción. Wassermannove in Khanove analize
SANATORIJSKI ODDELEK
Ker razpolaga naš zavod z obsežnimi prostori, se vam nudi prilika, da nam izročite v oskrbo in za zdravljanje slehernega bolnika, in sicer za nizke cene. Zdravili ga bodo zdravniki, ki imajo dolgoletne izkušnje iz evropskih bolnic: berlinskih, pariških, dunajskih itd., kakor tudi tukajšnjih.
POMNITE:
Ko čutite, da niste zdravi, pridite k nam, kjer vas bodo pregledali strokovnjaki, ki prav tako postopajo z revežem kakor z bogatinom.
KONZULTACIJE SO BREZPLAČNE ZDRAVIMO TUDI NA MAJHNE MESEČNE OBROKE
Naši zdravniki, katere vodijo plemeniti cilji, so prepričani, da vršijo človekoljubno nalogo s tem, da iščejo leka za vašo bolezen ter prinesejo na ta način mir v vaše domove.
NE POZABITE:
Oči, nos, grlo, sluh, srce, pljuča, želodec, sušica, prebavni organi,
slaba prebava, spolne bolezni, slabost. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, kožne bolezni, mesečno pranje, sifilis, kapavica. — Revmatizem. Krvne bolezni. Živčne bolezni.
GOVORIMO SLOVENSKO
Sprejemanje strank od 9.—12. in od 15.—21. Ob nedeljah in praznikih od 9—12.
U. T. 35, Libertad 5410
28 SU I PACHA 28
IZPLAČA SE VAM OBISKATI
AVDA. DE MAYO 652 ~ U. T. 33-1333 - BUENOS AIRES
KO HOCETE NALOŽITI DENAR ALI GA NAKAZATI. KO HOČETE KUPITI VOZNE LISTKE, KREDITNA PISMA ITD. TER
Ko rabite kakršnokoli pojasnilo v bančnih poslih. Dobili boste vsé potrebne nasvete in navodila
SLOVENSKEM ODDELKU
IZDAJA: Konsorcij "Novega lista".	UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.
Nasip, katerega so zgradili za iz-su&Hev Zuiderskega morja, služi obenem tudi kot široka avtomobilska cesta
v + * # *
HOTEL BALCANICO
Lastniki bratje Veljanoviči 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES
Zdrave in zračne sobe za posamezne goste in za družine. Prvovrstna postrežba in zmerne cene.
-:o:-
Restavracija v prvem nadstropju ^.__i
Dobra pijača in zdrava domača hrana. Jogurt
Traductora Pública Nacional — Milica D. Hočevar, dipl. na tuk. univerzi, se priproroča za vsakovrstne prevode, pravomočne pred tuk. oblastmi. Tucu-mfin 586, U. T. 31 (Retiro) 3168.
ŠIVILJA — MODISTKA
izdeluje po najnovejši modi suknje. Jopiče, obleke fantazija in plesne toalete.
MARIJA KOJANEC CALDAS 1370 dpt. 3 (nasproti nemSkeg» pokopališča Chacarita).
ČREVLJARNICA
Izdelujem in popravljam vsake vrste črevljev. Delo zajamčeno« Priporoča se Anton Lukač, Maturin 2756 (dve kvadri od postaje La Paternal) U. T. 59 La Paternal 4090.
PRVOVRSTNA KROJAČNICA
Sporočam, da sem prejel črez 3.000 vzorcev raznovrstnega angleškega blaga. Nudim obleke od $ 70 naprej.
Andrej Benčina Cnel. Niceto Vega 6014 — Izstopite na Rivera in Dorrego, ker se nahajam med Dorrego in Arévalo.
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno
sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275, Dock Sud
Restaurant Europeo
EDINO SLOVENSKO ZBIRALIŠČE Prvovrstna kuhinja
ZABAVA IN PLES VSAKO NEDELJO POPOLDNE
Za obilen obisk se priporoča
LUKA DIVIČ
RECONQUISTA 542	U. T. 31 Retiro 1617
GOSPODARSKE VESTI
Banke v Beogradu in v Srbiji
Udružeraje bank v Beogradu je izdalo statistiko o bilancah bank iz njenega področja (Beograd in' Srbija). Statistika se nanaša na bilance od 31. dec. 1932. in vsebuje podatke za 72 bank v Beogradu in 219 bank v Srbiji (lani izdana statistika 7.a 1. 1931, je bila sestavljena za 70 bank v Beogradu in 253 bank v Srbiji).
Glavnica vseh teh 321 bank (za 1. 1931. 323 bank) je znašala ob koncu 1. 1932. 1937 milijonov Din (leta 1931. 1886 milijonov), od toga pa odpade 700 milijonov na Priv. agrarno banko. Rezerve so vnešene s 408 milijonov (469), hranilnih vlog pa je izkazanih za 1439 milijonov (1. 1931. 1792 milijonov). Nazadovanje hranilnih vlog znaša torej 353 milijonov. V statistiki nista upoštevana oba državna denarna zavoda: Drž. hip. bankah in Poštna hranilnica.
Samo banke s sedežem v Beogradu so imele ob koncu pret. leta 1523 milijonov glavnice (1. 1931. 14-40), od tega pa odpade skoro polovica na Priv. agrarno banko. Beograjske banke so imele nadalje 263 milijonov rezerv (318) in 664 milijonov hranilnih vlog (752).
Obveznosti po tekočih računih so razme malo nazadovale. Pri vseh bankah v Beogradu in Srbiji od 1501 na 1439 milijonov, pri beograjskih bankah samih pa o<i 1179 na 1041 milijonov.
Med aktivami so se blagajniška sredstva malo skrčila na 139 milijonov Din (1. 1931. 169), menice na 1578 (1861), terjatve po tek. računih na 2506 (2676), vrednostni papirji pa na 409 milijonov (528).
Računi izgube in dobička izkazujejo 31 milijonov izgube in 70 milijonov čistega dobička (1. 1931 21 milijonov izgub in 119 milijonov dobitka). Banke s sedežem v Beogradu so izkazale 22 milijonov izgube in 63 milijonov čistega dobička (1. 1931. 16 milijonov izgube in 86 milijonov dobitka).
Po obsegu poslov najmočnejša banka je Beograjska zadruga (če izvzamemo Priv. agrarno banko), ki je imela lani pri 40 milijonih glavnice in 40 milijonih rw.firv 22 milijonov hranilnih vlog (1. 1931. 23) in 85 milijonov obveznosti po tek. računih (1.
1931. 87). Njen obseg poslov se torej ni bistveno skrčil. Zaključila je bilanco z dobičkom od 3.0 milijona Din. (6.4).
VREDNOST DENARJA
Banco de la Nación je včeraj
plačeval: računal:
za:
100 dinarjev	4.95	5.95
100 lir	20.65	22.95
100 šilingov	41.60	47.60
100 čsl. kron	10.75	12.60
100 peset	34.75	36.40
100 USA-dolar.	243.10	280.10
100 fr. frankov	15.30	17.—
1 funt šterl.	11.95	13.45
PREKOMORSKA POŠTA
Iz Evrope bodo prispeli:
V	novembru:
5.	— Cap Arcona
6.	— Cabo Santo Tomé
7.	— Monte Sarmiento
8.	— Florida
9.	— Alcantara 10. — Orania
13.	Neptunia
14.	— G ral. San Martin
18.	Belle Isle, H. Chieftain
19.	— Massilia
20.	— Monte Pascoal 24. — Augustu« in Arlanza
Proti Evropi bodo odpluli:
V	novembru:
7. — Cte. Biancamano, Cap Arcona in Formosa 9. — Avila star 10. — Sierra Salvada
15.	— Alcantara in Florida
16.	— Mte. Sarmiento, Cabo Santo
Tomé, Orania in Highland Monarch
17.	— Neptunia
21.	— Maseilia
22.	— Principessa Giovanna 24. — Gral. San Martin
Slovenske knjige
V naši upravi so na prodaj sledeče slovenske knjige:
$
Baukart: Slovenski Robinzon,
povest, trdo vez. ... 1.20 Dimnik: Kralj Aleksander,
trdo vez........3.—
Gangl: Sin, drama trdo vez. 1.80 Beli rojaki, črtice. . . 1.50 Golar: Kmečke povesti, trdo
vez., 2. izd.......2.—
" Pastirjeva nevesta, povesti in romance, trdo
vez...........1.60
Jelenec: Spomini 1914—1918,
trdo vez.......3.—
Jug: Izseljenec,.......1.50
Kellermann: Tunel, roman . 2.— Matičič: Na krvavih poljanah črtice iz svet. vojne, trdo vez.........4.—
Orel: Pasti in zanke, kriminalni roman......1.50
Pugelj: Zakonci, trdo vez. . 1.80 Pol janee: Sisto e Šesto, povest iz Abrucev .... 0.90 Rape: Tisoč in ena noč, trdo
vez...........4.—
Sič: Narodne noše.....2.—
šilih: Nekoč je bilo jezero,
bajka, trdo vez.....3.—
Vaštetova: Mejaši, povest iz
davnih dni, trdo vez. . 2.—
Zoreč: Pomenki:...... 1.20
„ Zmote in konec gospodične Pavle.....1.20
Pripovedne slovenske narodne pesmi, trdo vez. . . 2.50 Ročni spisovnik; obrtna, trgovska in ljubavna pisma .........1 • —
Tolažba dušam v vicah, molit-
venik........1.»
Marija kraljica src, molitve-
nik..........2.-
* # * # * *
NAROČITE SE NA
"Novi list"
MALI OGLASI
ZA KRATEK ČAS
Krojačnica in trgovina
i z vsemi moškimi potrebščinami. Na § izbero Vam nudi po zmernih cenah | vsakovrstno angleško blago, kakor tudi vsake vrste vzorce.
Sebastjan Mozetič
I Calla OSORIO 5025 - PATERNAL
LUPE VELEZ meteikanska filmska igralka, ki i-ma svojevrstno bolezen: Ljubezen do črevljev.
Na lovu.
Lovec vpraša na ledini ležečega pastirja, ali je videl kakega zajca
"Seveda sem ga videl," pravi pastir.
"Kdaj pa?"
"Na sv. Martina, mislim, bo tri leta, kar je tu mimo tekel."
Zadolžen zdravnik.
Zdravnik, ki ni posebno slovel po svojem poklicu, je zapustil po smrti ogromno dolgov.
Pri pogrebu je rekel neki šaljivec: "S tem človekom je svet mnogo izgubil."
Pred spanjem.
Katehet: "Kaj napravi vsak človek preden gre spat? No, Tonček, kaj naredijo. tvoja mama?"
Tonček: "Zobe denejo v umivalnik, lase na mizo ter vzamejo metlo in čakajo na očeta . . ."
Je že pijan.
Oče in sinko sedita v gostilni, pa vpraša sinko: "Ata, povejte mi, kdaj je človek pijan!"
Oče: "Kadar boš videl namesto onih dveh, ki sedita tamle v kotu, štiri ljudi, takrat si pijan."
Sinko: "Ata, saj sedi tam sanvo eden..."
STOLPCI NAŠEGA LISTA
SO ODPRTI
za vse naše organizacije. Društvene vesti in objave za pri-reditive je pošiljati na Uredništvo Novega lista Buehos Aires, Calle Reconquista 268
ANEKDOTA
Švedski kemik Berzellus je bil v
zasebnem življenju prav tako skromen kakor med svojimi učenimi tovariši. Eksperimente je delal v laboratoriju, ki je bil podoben kuhinji. Imel je tudi asistentko — zvesto služabnico Avgusto. Nekoč je vprašal neki obiskovalec Avgusto, kaj prav za prav dela njen gospodar. "Veste," mu je odgovorila služabnica, "on kuha in vari, potem zlije izvarek v veliko steklenico, iz tega preceja v manjše posode in na koncu pridem
jaz in- odnesem vse v smeti."
# * # * # *
» 'niHIIHHMIHItlHIlMMIlHHMIlllMHIIIIIIIHIHIHIHIMIMNIlIHMIlll^