CITATELJI1 Prosimo, poglejte M številke poleg naslova za dans ke Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vttaprej plačano.
GLAS NARODA
Os£ slovenskih <3elavce*rv AmerflcL
Oaaa Matter September tttk, 1*4* it Um Pm| Offlc* t htm Vnfe. M. S, u
Act «f
«1 March tri. 11».
CA NEKAJ VEČ KOT	>- »r , „ .
na dan dobivate • » T r C 'GLAS NAE ODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA DOM ' (ImaU Mtet, mM) in
ČITAJTE, KAB VAS ZANIMA
No. 184. — Stev. 184.
(Telephone: CHelsea 3-1242)
NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 17, 1942 — ČETRTEK, 17. SEPTEMBRA, 1942
VOLUME L. — LETNIK L»
MEŠČANI BRANIJO STALINGRAD
RUSKO VRHOVNO POVELJSTVO NAZNANJA, DA SO NEMŠKE NAPADALNE ČETE VDRLE V SEVE-ROZAPADNO PREDMESTJE STALINGRAD A, KJE R SE RUSKI VOJAKI IN MEŠČANI OBUPNO BORI JO, DA REŠIJO VELIKO ARZENALSKO MESTO, KI JE KLJUČ DO ASTRAHANA
Polnočno poročilo, ki prvič omenja boje v predmestju, pravi: —
"V severozapadnem predmestju Stalingrada so naše Čete bile velike boje s sovražnikom. Na nekaterih krajih so posamezne sovražne tančne skupine vdrle v našo obrambo, toda bili so uničeni po vročih bojih."
Rusi, za čijih hifdtom se nahaja goreča Stalingrad, katerega pa nemški stnnoglavci še veJno bombardirajo, so dobili povelje, da stoje ali nmrjo. Za nje ni umika, ne za vojake, ne za meščane.
Nemško vrhovno poveljstvo naznanja "precejšnjo pridobitev na ozemlju" pred Stali »gradom. Poročilo dodaja, da so prednje nemške čete dospele do Volge sredi mesta.
Rusi naznanjajo, da Nemci stalno dobivajo močna o-jačena, da nadomeste tisoče paril Vi. nacijev. Med Nemci se nahajajo tudi Rumunci in v bojih pred mestom je bil en njihov polk uničen.
Na nekem mestu je ruska artilerija razbila 13 nemških tankov, 34 motornih vozil in bataljon nemške infan-terije. Uničenih je bilo tudi 32 nemških aeroplanov
Na Kavkazu pri Mozdoku pa so Rusi zavzeli nek zelo važen obljuden kraj ter so odbili nemške protinapade južno od) neke reke. Nemški cilj v tem kraju je Grozny, do katerega imajo še 60 milj.
Neko poročilo tudi pravi, da so Nemci nekoliko napredovali ob C'rnem morju po cesti, ki pelje iz Novoroci-ska preti "zhodu, *oda podobnosti o tem niso znane.
R,! i rii tarli poroč-ttjo.-jfa «o zavzeli močno utrjcrro nemško postojanko v okolici Sinjavma pri Leningradu; okoli Voroneži" pa so pobili okoli 500 Nemcev.
Armade, ki se 'bore pri Stalingrailu ob Volgi, so občutile prvo slano; v Moskvi so se ljudje na ulicah jx>ka-zali v suknjah in z rokavicami.
OJasik) rdeče armade "Rrdeča zveza" pravi, da je t sled neprestanih nemških napadov položaj okoli Stalin-grada skrajno retsen. Nemci so največ »dosegli s svojimi aeroplani. ki delajo pot lahkim tankom. Ko pridejo tanki skozi rusko črto, Nemci poskače.io iz tankov ter prične streljati s topovi in strojnicami.
Splošna vstaja na Balkanu nameravana pred zimo
Privatna poročila, ki prihajo iz balkanskih dežel v London, naznanjajo, da se na stotine bolgarskih rodoljubov pridružujejo četniski armadi generala Draže Mihajlovi-ca in da je določeno, da se v kratkem prične na Balkanu splošna vstaja proti Nemcem in Italjanom.
Vstaja je bila nameravana prihodnjo zimo, zaradi poslabšanja položaja v Rusiji se bo, kot pravi poročilo, pričela prej. General Mihajlovič prejema orožje in druge vojaške zaloge z aeroplani iz Rusije.
Ravno tako so pripravljeni sodelovati v splošni vstaji ramunski, grški, bolgarski in albanski rodoljube.
Iz strategičnih razlogov zadržana vest.
Ladja "Yorktown" potopljena po boju pri Midway otoku
Mornariški department je včeraj naznanil, da se je zgodaj zjutraj 7. iun. na Pacifiku po veliki pomorski bitki pri Midwayu potopila velika ameriška matična ladja za aeroplane Yorktown, katero so 4. junija, ko se je pričela bitka pri Midwayu, poškodovale bombe japonskih bombnikov. 6. junija pa je japonska podmornica na njo oddala dva torpeda, nakar se je ladja nagnila. Skušali so jo privleči v najbližje pristanišče, toda torpeda sta dokončala svoje delo in ladja se je potopila v jutru 7. junija.
Admiral Oktubrski
/poveljnik ruskega vojnega bro-dovja v ('meni morju.
Povišanje rojstev v mestu New Yorku
Ernest L. Stebbins, zdrav-•stveni kor;isar za mesto New York, je dal poročilo, katero kaže, da je ibilo v New Yorku tekom zadnjega meseca čez de-settisoč rojstev.
Letošnje leto je bilo dozdaj vpisanih čez 85 tisoč rojstev, d očim jih je bilo v istem času lansko leto samo'nekaj rez 79 tisoč, v letu 1940 pa le 74 tisoč Število smrtnih slučajev je normalno, namreč 8.2 na vsakih tisoč oseb.
in s par izjemami odpeljani vsi moški nad 16 let starosti v ljubljanske zapore kjer čakajo svojo obsodbe. Žene in otroei so bili koafinirani v raznih krajih, kakor: Ig, Iška Loka, Matene itd., kjer smejo sedaj bivati.
Zakasnela vest o italijanski strahovladi v Sloveniji.
Teror v okolici Iga
Požgane so bile vasi: Spodnje in Gorenje Gk>lo, Skril je, Zapotok, Visoka Suša, O šolnik, Purkače in Ustje. — S par izjemami so bili odpeljani vsi moški iz teh vasi, ki so bili nad 16 let starosti v ljubljanske zapore.
Že nekaj dni preči usodnimi požari v oflcolici Iga, se je tajno sirilo med prebivalstvom govorica, da se nahajajo v Mokreu partizani, iki imajo večkrat tajne sestanke na dolom, v Škri-lju in v Zapotoku.
Italijani so avedeli za njihove sestanke, ter poslali kazensko ekspedicijo, ki je krenila v zgodnjih jaitranjih urah, dne ;17. marca, proti Mofkrcu, ter obkolila vas. Prišlo je do kratke borbe, kjer je bilo ubitih 6 partizanov. Tudi nekaj italijanskih vojakov je padlo.
Nato so se začele preiskave na Golem in v Škrilju, kjer je bil ustreljen okrog 20-letni fant Glavan, ki je hotel iz strahu pred Italijani pobegniti. Našli so nekaj orožja in municije. Takoj naslednji dan so požgali Italijani vse hiše, ki so 'bile na samoti, župnišiče na Golem, na Kurevčku, kočo na Kureščku. -pristavo v Mokrem, graščinsko žago in vas Krvava peč. Ubili so več mož, med njimi tudi očeta neke družine, kjer je bilo mnogo otrok.
Naslednji dan so ibile požgane vasi: Spodnje in Gorenje Golo, Škrilje, Zapotok, Visoka Suša, Osolnik, Purkače Ustje,
Rusi bodo kmalu sprejeli Willkie-ja
Ameriški poslanik v Kujbi-ševu, sovjetska Rusija, je dejal, da so pripravili obširen program ogledovanja za Wendell Willkie-ja, ki bo kmalu prispel v sovjetske države. — Razkazal i mu bodo vojaške, &ot druge zanimivosti in potek pruskega vojnega prizadevanja.
Zopet dva brazilska parnika potopljena
Kot pravi poročilo iz Rio de Janeiro, je število brazilskih parnikov, ko so jih potopile o-sičke podmornice, narastlo na 17, ko je španski parnik Cabo de Hornos pripeljal v pristanišče 116 mornarjev, ki so se rešili s treh potopljenih parnikov.
Rešeni mornarji so s potopljenih1 parnikov Barbaeena, Piave in Tamandare.
Urad za časopisje ln propagando je naznanil, da je bilo a-retiranih 23 Nemcev v Sao Salvador ju v severni Braziliji in po obdolženi, da so pripadali k neki nemško-Jbrazilski druabi, ki je v Nemčijo poročala o premikanju ladij v brazilskih vodah.
Železnice bodo povišale voznino
M. J. Gormley, pomožni ravnatelj asociacije amerišfklh železniških družb, je rekel v Washingtonu te dni, da bo v letu 1943 vožnja na železnicah povišana za 15^?, ter da bo business izredno dober, ker se ljudje ne bodo mogli več voziti toliko z avti radi gaolinskih odmerkov. Družbe tudi pričakujejo omejitev vožnje z avtobusi.
Vsled velikega prevažanja {vojaštva in vojaških ter vojnih potrebščin, se je železniški promet že dozdaj povišal za skoro 50% in vprašanje je, če .bodo železnice <jploh mogle prevzeti ves promet, iki ga pričakujejo. Brezdvoma bo morala vlada nekaj ukrenit, da bodo dobile železnice na razpolago sredstvo za zvišanje obrata.
Berlinsko priznanje o bojih v Bosni
X. Y. Times poroča, da berlinski radio je glasom poročila iz Londona primal, da oddelki osišča še vedno nadaljujejo "operacije čiščenja" v Bosni, in da so v preteklem tednu južno od Broda ujeli 800 srbskih banditov, katere so namestu pobili.
Berlin zatrjuje, da je sabotaža s tem zaključena in da so zdaj železnice in druge prometne proge varne, kar pa vesti iz drugih virov zauikujejo. Uporno gibanje v Bosni je še vedno zelo razširjeno.
Mornariški department poroča, da je toliko časa zadrževal vest o potopu Yorktowna, da Japonci np bi vedeli, da so ladjo potopili.
Ista sovražna podmornica potopila rušilec Hammann
Ista podmornica, ki je sprožila u.«odne torpede na York-town, je tudi potopila rašilec' Hammann. ki je spremljala, poškodovano ladjo, da bi do-! kpela v varno pristanišče. —' Naznanjeno je tudi bilo, da so' drugi rušile i japonsko pod-! momico skorogotovo potopili, j
Lsgube n a moštvu ladje Yorktown niso bile velike ter so bile že naznanjene in vključene v naznanihi, ki je sporočilo, da je v bitki pri Midwayu bilo ubitih a!i pa le utoniTo 92 častnikov in 215 mornarjev. Potop ruš ilea Hammann je bil že prej obljavljen.
Mornariški department je tudi prvič priznal, da je bila Yorktown poškodovana v bitki v Koralnem morju, kjer je bila potopljena starejša matična ladja Lexington, ki se je potopila skoro pod istimi okol-ščinami kot Yorktown. Potopila se je vsled notranje raastrel fbe mnogo pozneje, kot pa je
bila v boju poškodovana.
Predno pa se je Yorktown potopila, je izvršila svoje delo. Njeni aeroplani so mnogo pripomogli k ameriški veliki zrna-g, ko so bile potopljene štiri japonske matične ladje za aeroplane in več drug-ih bojnih ladij. Mesec poprej, to je 4. maja, so'aeroplani z Yorktowna potopili 9 sovražnih bojnih ladij in uničili več aeroplanov pri Tuiagiju, v bitki 7. in 8. maja pa so njeni aeroplani potopili eno japonsko matično ladjo za aeroplane in eno križa rko ter poškodovali ali potopili še eno matično ladjo.
Poročilo o potopu Yorktowna je bilo oznanjeno ob priliki odlikovanja x^DistingTiislred Service Medal kapitana Elliotta
Buekmasterja, ki je poveljeval Yorktownu in je bil pozneje i-menovan za poveljnika mornariške zračne postaje v Norfolk, Va.
Združene države so šle v vojne s sedmimi matičnimi ladjami in sicer, poleg potopljenih Yorktown in Lexington, so bile: Saratoga, Ranger, Enterprise, Wasp in Hornet, ki je popolnoma nova.
Brazilija odredila splošno mobilizacijo
Predisedniik Getulio Vargas je včeraj odredil splošno mobilizacijo po vsej Bra-ziliji.
Brazilija je napovedala vojno osLaču 22. avgusta letos in mobilizacija ima namen ojačati vojaško silo dežele. Za enkrat ima Brajzilija 250,000 ton iz-vežbaniih vojakov.
Boji v Jugoslaviji
Japonske izgube na Kitajskem velike
Vest iz Ohungkinga «e glasi, da so kitajske čete prizadele Japoncem ogromne izgube v vojaštvu in materijalu. Zadnje velike japonske izgube so bile j pri Kinwtiiu, ki je deina baza iz katere bi se rfioglo z lagod: nostjo bombardirati Toki jo. Ta baza je še vedno v japonskih rokah, a Kitajci so odločeni,' da jo skoro zavzemejo.
Japonci se v tem kraju lju to bore in vprizarjajo protinapade, ki pa jim povzročajo velike iagufoe, ker jih Kitajci vselej vržejo nazaj.
- I
Na antracitu bodo zopet delali pet dni na teden , Iz Plhiladclphije poročajo, jfla na polju trdega premoga bo zopet vzpostavljen petdnevni delovni teden in sicer po lestvici, iki je bila uvedena v začetku letošnjega poletja.
New York, 10. septembra. (JIC). — Vesti iz dobro informiranih virov poročajo o umoru 1j0 srbskih žen in o-trok, katere so ustaški zločinci pobili v neki vasi na ozemlju planine Kupres, v Bosni.
V nekem pismu, ki ga je nosil ustaški vojak, je bilo jasno, da v Rumi post rele vsak dan najmanj 50 do 70 SAov.
Južnozapadno od Banja Luke in v planinah Biokovo, v Dalmaciji, se bitke še vedno nadaljujejo.
črnogorski oddeleik, ki četuje
Najhujši so bili boji v okolici Gospiča in Gračaca.
V teku meseca avgusta so guerilci v Švrgljigu in drugih krajih vzhodne Srbije začeli operacije proti zasedbenim četam in njihovim pomagačem
POGOJI ZA. PREMIRJE
Londonska javnost se je pričela zelo zanimati za sporočilo, da Združeni narodi že sestavljajo pogoje za premirje in stavijo v nje najvišje zahteve.
Kolikor je bilo mogoče izvedeti, so naslednji pogoji, ki jili Ibodo stavili Združeni narodi osišču;
1.	Nemčija mora takoj izprazniti vse zasedene dežele; armade Združenih narodov pa (bodo -jasedle celo Nemčijo, da Ibo zagotovljena popolna razorožitev.
2.	Nemška industrijska podjetja morajo biti pod strogim zavezniškim nadzorstvom; voj-
izpušeeni in delavski kontrasti preklicani.
3.	Nemčija mora v zasedenih deželah zgraditi vse, kar je porušila ter mora povrniti vkradeno lastnino z enakovrednimi svojimi predmeti.
Uničenih knjig v knjižnici ^ Louvanu ni mogoče več nadomestiti. zato pa se morajo iz nemških knjižnic prinesti knjige v knjižnice, ki so bile porušene in knjige uničene.
»ITALJAHI SE BAJE UPIRAJO
Iz gnških poročil, ki so prišla v Ankaro, se je izvedelo, da so iz nekega grškega pristanišča odphili trije italjanski parniki z vojaki z zapečatenimi povelji. Pozneje se je izvedelo, da so bili parniki namenjeni v Afriko, vojaki pa so se uprli in parniki so se vrnili v pristanišče. Kot pravijo ta poročila, je
v cilju, da preprečijo izropa-^ ____^
nje pr€Hbival>tva. Večje število poveljnik vsakega parnika komisij za konfiskacijo žetve s(-TGijen je bilo razkropljenih in izgnanih iz teh krajev.
Lahi in ustaši govore o velikih izgubah svojih sovražni-a skušajo s tem le prlkri
Mleko za francoske otroke
V Marsellleu pričakujejo
Cene živilom na debelo najvišje od zadnje vojne
Znak "novega reda"
Na Rumiunskem se že vidijo znaki, kakšen bo bodoči "novi red" v Evropi.
Mestni svet v Bukarešti je nastavil več sto po 10 let starih dečkov za cestne pometače.
kov, ■■
ti svoje lastne izguibe, ki so v vsak čas prihod ladje Rdečega v odseku" Travni k -— Bugo j no^' kratkem času prekoračile tisoč križa, ki bo pripeljala konden-je prekinil železniško progo, ki mrtvih in ranjenih.	zlrano mleko za 9 milijonov
<=paja Travnik in Doljni Vakuf.	-----7 . francoskih otrok v fiezasedeni
Promet med tema mestoma je Amerikanci bombardirali Franciji, prekinjen.	j Suda pristanišče na Kreti
V banjaluškem okraju divja- T(V?ki anipr^i bombniki so jo hudi boji, v katerih so ime- :napad,i Slljda pristanišče na.
U ustaši in Italijani velike iz-'Krefi ter ^ po^o^n požar Statistike, ki so jih priredili gube. Najbolj krvavi bili na pni	dn^0 ^e1 pri Dun & Bradstreet Inc., ka-
tndi žadeli in so napravili ve-' žejo, da so sedanje cene živil liko škodo v pristanišču.	na debelo dosegle višek cen, ki
čajo o manjših guerils&ih od- ®uda je za osišče najvažnej- ,«0 obstajale tekom zadnje voj-delkih ki motijo tclegraMce pristanišče na Kreti, kajti ne in povojnih let do leta 192.3. in telefonske zveze, in od časa! vanJ prihajajo vse vojašlko za- Cena najbolj naraščA pri živi-do časa napadajo laške tovorne ^ osiško armado v Egip-j lih, ki so neobhodno potrebna avtomobile z vojaštvom in voj- tu.	širokim ljudskim slojen,.
dni T svi>odoWi^dLiH It Ceajeri naročniki! - Poleg vašega imena na naslovnici vršili več napadov na sovražne so tri številke. Prva označi mesec, druga dan in tretja kolone in manjše posadke in leto, ko vaša naročnina na list poteče. — Poglejte na-
bili
spopadi v vasi Dobrnji. Iz Kosova in Metohi je poro
prizadeli sovražniku občutne izguibe. t*reko sto lahkih in u-staških vojakov je bilo ujetih in velike količine vojne opreme so padle gerilcem v roke.
slovnico in ako je vam naročnina že potekla oziroma bo vkratkem potekla, bi nam dosti pomagali ako bi poslali za nadaljno naročnino, ne da bi čakali za opomin po posti. Skušajte to storiti še danes!
*GLAI N AKODA'u New M
THURSDAY, SEPTEMBER 17, 1942
GLAS NARODA"
rane* ar n
Owaed u4 Published by Slovmle Publishing Company, (A Corporation) Frank Sakaer, President; Ignac Hade, Treamter; Joseph Lopeha. Sec. Place of boalaeu of Che corporatioa and addresses of above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y.
49 th Year
"Olas Naroda" la leaned evetf day except Saturday*, Bundaya and Holidays.
Subscription Yearly $6.	Advertisement on Agreement.
Za celo leto velja list ta Ameriko In Kanado t«.— ; xa pol leta «3.— ; aa četrt leta »1.50.. — Za New York sa črto leto |7.—; la pol leta |3£0, Za lnoaemstvo za celo leto f7,—; sa pol leta f&BO.
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan IzvttmH sobot , nedelj ln praznikov.
"GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET, Telephone: CHelsea S—1242
NEW YORK, N. Y.
POGOVOR Z DOMOM
Pbfllani* Slovenctm, oddafia po kralkovattmb radio na postaji WABC v Mew York*, IS. septembra 1942.
Slovenci, Slovenke, Jugoslo-j narod, naš ljubljeni narod v vani!	teh r&iZineitah tudi sam zase iz-
tlvan Cankar — komu med grabil pravo saner in zašel v nami ni znan? — je nekoč zapi- močvirje? sal naslednje pomenljive bese- Bratje in sestre! Vedno de: "Prijatelj, globlje poglej! bolj očitno prihaja na dan, da Aii ne vidi*, odkod le nove si-lso bile <*rdi te in. take bojazni le? Življenje se drami v niža- neutemeljene. Narod sam si vah, ki so apale. Oči se od- bo našel pot do sonca — je ta-(pirajo. iščejo luči. Roke se ifls-jko samozavestno in zaupljivo tegujejo, iščejo ciljev. Kaj za zapisal Cankar.
UNIČEVANJE LOKOMOTIV
Zavedajoč se, da »o lokomotive velikanskega pomena za prevažanje vojaštva in vojnega nwterjala, skušajo .Vngleži s svojimi aeroplani uničiti kar največ nemških lokomotiv.
•to, <5e prihaja pomlad v viharju in povodnji! Iz te črne naplavine bo vzklila bujna rast. Njih je bila prava, ne bele k rizanteme na oguljen frak, rde^ nagelj na (kamSižolol K«e boj se, mi rod se ne da o« lep ar i •ti, ne da si zavezati oči! Kaj ga vodijo po stranpoti, po močvirju, po temi — sam bo našel pot do solnca."
2a to delo so bili določeni "hnrricani", Id imajo poleg drugega orožja tudi po en top. In nedavno ao angleški aeroplani v eni sami noči napadli 23 vlakov, j
Da so se Angleži slednjič odločili za uničevanje lokomotiv, se imajo zahvaliti ameriškim diplomatom, ki sold* se pošteno ime naže <*orke dolgo časa vojne živeli v Nemčiji ter eo imeli priložnost in našega Trsta in druga poete natančno opazovati gospodarsko življenje v Nemčiji terlj« slovenska imena vasi in
Knkrat (zadnjič) smo ae že nekoliko bavdli s pismom "Dolenjke" iz Londona ki razpravlja o vašem pogumnem kulturnem snovanju aa bodočnost svojega naroda. Samo ajeae uvodne besede sano narvedli pa so nam bile že kakor nagelj na kamižoii. Toda vrla "Dolenjka", čije pisma iz Leedona I či-tamo vedno z velikim voee-
Te Cankarjeve besede je po-'ealjem in bi samo želeli, da bi
natisnil leta 1923 "Jadranski Almanah " ki je takrat še na§ei •toliko milosti V laSkih očeh, da je smel Mi a jati pri Narodni tiskarni v Gortci. Mimogrede rečeno., — danes opažamo.
prišli •slednji« do spoznanja, da je za Nemčijo najvažnejše vprašanje in tudi najtežji problem—prevažanj-e.
Znano je, da »o hale še pred vojno nem&ke železnice v slabem stanju m<ia so biM zlasti zeležmiški vozxwi zelo izrabljeni in sicer zato, ker je Hitler hotel vsako lotto železa porabiti za orožje.
Leta 1939, malo pred izlbruhom vojne, je nemška vlada oznanila štiriletni program za železniško opremo, toda gotovo je, da novih železniških voz in lokomotiv ni bilo mogoče ksde-lati, kajti vse železo mora iti za orožje.
Leta 1939, za katero leto imamo še kako nemško sta-1 tistiko, so nemške železnice merile 42.299 milj s 24,200 lokomotivami m 640,000 tovornimi vozml Čeprav je to ie precejšnje število, vendar je treba pomnita, da je bila »emafka železniška opremo večinoma že stara in jo je bilo treba tudi popraviti. In ravno naznanilo, da hoče vlada pričeti štiriletni železniški program v .Času, ko je bilo oboroževanje na svojem višku, kače, v kako žalostnem stanju so bile nemške železnice in še zlasti njih oprema.
V tem pa si je znatno opomogla, ko so njene armade vpadle na Poljsko, v Belgijo in Francijo, kjer je pokradla velike množine železniškega materjala. Na Poljskem je Nemčija železnice in vse njihovo opremo kratkoafaalo zaplenila. Po pogojih premirja je morala Francija izročiti Nemčiji večji del svojih lokomotiv in žetassniških voz. V začetku leta 1941, od kadar imamo od vlade v Vichyju zaKinje poročalo, je Nemčija v Franciji dobila 2500 lokomotiv in 250,000 železmiških voz.
Toda v vojni je potretmo prevažati toliko materjala,
NaJHovelfe izdaja spto&o znake slovenslte kottofelce
SOLDIERS ON PARADE
(MLADI VOJAKI) Priredil za PIAMO HARMONIKO
derm W. KnrivSek
Gena 40 etentov • • •
Naročila lahko pošljite na
Btotenic Publishing Co. 216 W. 18th St., K, Y. C.
krajev tam dkoli sploh ne .smejo pr^kaaati v tisku tam pri vas taksna, kakoršna so v resnici, temveč le v pokvarjeni potuj-Čeni obliki. Nov dokaz tako zvane tritisočlertne italijanske kruftmiv!
Leta 1923 je bil velik del na šega naroda pod vrven 4' vodstva* po atranpoti** kakor se je izrekel Cankar. In tistem« velikemu de ki go njegovi takratni vodUtelji zapisali v Jadranski almanah one pomenljive Cankarjeve besede. Ne bele križan teme na oguljen frak — rdoe\ nagelj na kamdaoJo! Danes je na naše žalost ves nas narod na svoji zemlji tujec, ves podvržen "vodfctvu po straapotih." itonda zdaj ni nikogar tam med vami, ki bi smel javno zapisati v kak almanah tiste Cankarjeve besede, toda -nič zato — piše si jih narod sam. Piše si jih inonda ne na papir, piše si jih v srce. Naj me vodijo po močvirjih, po stranpot ih, po temi — sam Si bom našel pravo pot do sonca ...
Bratje in sestre! Nam tu, na
jih objavljali še ostali naši tukajšnji listi, se -v enem iz svojih pisem spušča v nekatere podrobnosti glede vašega snovanja betjše bodočnosti za vanatvo in sploh za Jugeslo-vanWtvo. Navaja nekaj besed iz vaših snovanj, ki ao res kakor pot do sonca. Na primer: "Da za časa okupacije povzdignemo dufca slovenskega naroda in da pripravimo Slovence na osvoibodilmo borijo, opozarjamo na naloge, ki jih bomo imeli Slovenci v bodočnosti. To je naiš vseobčni na-
ju gaalavija v posebnih prijateljskih zvezah s> slovansko Bus'yo. Neka/teri poudarjajo ■tesno sodelovanje vseh balkanskih narodov drugi vseh slovan skih narodov, ali vse brez izjeme tesno sodelovanje e Rusijo/' Ivan Cankar bi dosta-iviih Oči se odmirajo, iSSejo luči. Boke iztezajo, iščejo ealjev.
»ČStajno dalje: 1 »Pridemo dO 'bodoče socialne in gospodarske ureditve. Socializacija vseh surovin za proizvodnjo in 'socializacija vseh gosp<*iar?ftn4i ustanov obče narodnega značaja Odbijamo kapitalistični gospodarski red. Kapitalistična podjetja morajo biti socializi-
Kiparska razstava v Rockefeller Centru
Pred par dnevi razstavo umetniških del, ki je na^vana ''Scuipfctme of Freedom Exhibit" in katera se nahaja na terasi mednarodnega poslopja v Rockefeller Centru.
To bolj ttli manj moderno "kiparstvo* svobode" je zelo zanimivo in v nekaterih prime rih tudi docela nerazumljivo oleveku, ki v te vrste umetnosti ni posebno naštudiran. En tak primer, ki sert» opazila, da je bil poleg mene uganka tudi drrugim obiskovalcem, je kip, gi naj bi predstavljal odpoci-tek v brezbrižni, leni pozi. Kip predstavlja žensko telo, ki pa je podobno ne vem kotoU, le ženskemu telesu ne, razen v grotesknem primeru, fei morda je kotel umetnijc bas to izrazi-, ti. Dosegel je vseeno to, da ljudje študirajo tisto pokveče-no figuito in iščejo misel, ki naj bi bila tam noter vpodoWjena.
So še drugi kipi in lesorezi, ki predstavljajo življenje v grobi, surovi obliki. Tudi trpljenje sedanjih dni je jasno in trdo podano. Begunci, sužnji, mučenik, padli junak, umi-
rodni pokret, ki združuje vse rana. DePo je dcdžnost vsake-napradne Hlovenistee straake v poedinca napram dražbi in borbi za osvobojenje in zedin-( je tudi njegova pTavica. Pojenje a-seh SSOveiicev ter zs. udarjamo, da je treba izvesti «k>sego narodne n eodvisnosti. do konca agrarno reformo irn Na^ naloga je buditi ljudstvo,'da mora biti družin« posebej mobilizirati vse sile aa odpor(«rx»ialtio "zavarovana." ki on*ganigrati narodt» vojsko." To «> beeede, kakon jih
Še n ekoliko čitajmo: "Pro
čStaano črno na belem. Od dru-
svutna in vagajifvena pohtika
2rtve izgredov ▼ Indiji
Združene države izročile
,,	^.moratbiti v drthu humanistične
god nam Fdo^oznano, da se	ir, if|	nami
^a ^^^ Slove^oev. & tnadieij?	to}<imntno-
^ j*?* d? ^^	^ dolžnosti do narodne edi-
nje podrediti enemu zafcomte- ^love^ca o-^Wt, Ifetava in
mu vodstvu ■— genaerahi Draži Mihajloyiev. Kako je ae Cankar rekel: "Narod si ne da zavezati oči, narod se ne da oslepil riti!"	1
Citajmo dalje, kar piše "Dolenjka". "Prvo dejstvo je, da vsi programi" predpostavljajo •Svobodno, zedfinjeno Slovenijo
goče s truki prevažati Vojne potrebščine, toda Nemčiji je pričelo primanjkovati bencina. Nemčija ima tudi 7000 milj vodnih'poti, po katerih more dovažati rumnmski petrolej in žito iz podtonav^kih'dežel, toda Donava in drage reke pozimi zamrznejo.
' -- Sedaj Nemčija Stopa v četrto zimo vojne, in če bo hotela -če« zimo t\Sdi ostati v defenzivi, bo morala samo na'ruski fronti imeti najmanj dva miljona vojakov, ka-tore je vedno treba zalagati z živežem in vojnim mater-jalom m prevoz vsega pogrebnega materjala je že velik problem. -	-
Kako težaven je problem prevoza, je razvidno iz tega, dla je za zalaganje nemške armade v južni Rusiji na dan pofcwtonih 00 dolgih vlakov. Če se Nemčiji tudi posreči letošnjo jesen polastiti se Kavkaza, Ibo zopet nastalo veliko vprašanje prevoza, kajti Itusi se Še ne bodo podali in na Kavkazu bo potrebna močna artnada, ki t>o zahtevala mnogo materjala,	-
' Poleg tega, d'a angleški aeroplani /bombardirajo vlake in železniške proge po Nemčiji, se tudi po zasedenih deželah vsak dan dogajajo sabotaže, ki napfaVfjajo želez ni cam veliko škodo. Katdiar je iztirjena lokomotiva ali pa razbita, iz£iA>a ni samo omejena na izgifoo lokomotive, temveč so uničeni ali pa saj več ali manj poškodovani železniški vozovi, zlasti oni, napolnjeni z mimicijo. Poleg tega pa je tudi po več ur na železniški progi vstavljen Ves pttKnei.
Angleški letalci so že tudi mnogokrat ^bombardirali Cassell, kjer se nahajajo največje tovarne za izdelovanje lokomotiv in železniških voz.	'	•
Svoboda de dela, svoboda vere, svoboda od bojazni, svoboda od bede, svoboda govora, svoboda volite« — SVOBODA ZA VSE, — za jamčiti si Jo! In zatorej podpirajte vlado tudi s tem, da REDNO kupujete VOJNE HRANILNE BONDE.	^ ...
naseljeni." Tako "Dbfenjka", so ®n©«u naši l^tdje ki žive Cankar bi pa dostavil: Kaj za 'v najtežjih časih svoje agodo-to. če prihaja pomlad v viharju vine.
tej strani oceana je zatrepetalo
da je Nemčija zaradi železnic v veliki stiski, četudi je pojsroe, ko smo zvedeli, v kako te-riSTovenci žive ali so še bili vjpoana zasedenih deželah pokradla ves železniški materjal. Nem- tno, v kakšna močvirja ste pri- preteklem stoletja kompafctno. tam doma, da vemo, cesa
Sija ima sicer zelo Velike vojaške ceste, po katerih je mo- k*ko so vas pograbiili za
— hitke tuji nepoklicani vodniki in vas začeli zavajati na stran-pota Marsikdo med nami je s «Wbjo gledal in se spnašešval: Kaj bo? Marsikomu je bilo tako, da mu je bila prav potrebna Cankarjeva beseda: Prija telj, gtoblje poglej! Ali ne vidiš .odkod te nove sile . ,.
V «*krbeh smo bili za va$ ne le radi tujih vod^teifev, ki so se vam vsilili in vas sftužali "spraviti ,na stranpota, v skrbeh smo bili tudi radi notranjih razmer v domovini. Vsakovrst ne Hovice eo se čmle. Ali ne Ibo
SMiružitov vseh pokrajin,
v demokratski" Jugoslaviji.!	sanje tem svej^ejše, čim
kjerj	"
zakoni morajo varovati svobodo osebnosti, misli in prepričanja. Kdo je moraifno in duševno močan in značajem človek, bo določila nova preureditev vwega življenja."
'Dolenjka* zaključuje: "Ali poznate oni Cankarjev stavek,
Nedavni izgredi v provinci Bihar so stali ipr«*>ival<<rtvo 700 žrtev. V spopadih med iz-gredniki in polieijo ter vojaštvom je bilo -poleg tega števila mrtviti tudi 1000- ranjenih.
To poročilo je objavil vladni zastopnik pred dborhioo v New Delhi, 16. septembra.
Vladni za^rtopnik je pripomnili, oa so SteVvfee. ki jih je podal še nepopolne. Dalje je dejal, da je policija, ko je bila ;primorana streljati na izgred-nike, pdbiia 340 oseb in ranila	*
atere;
fnrote pognane v bedo, lakota, itd. Ti kipi Človeka prtdrže na mestu, zakaj v njih je strašna realist ika današnje civilizacija. Posebno močan Vtis pusti glava mnčenika. V obraza inaSen-ea je vpodobljena v»sa groza, ki je dahes delež stotise&rih nesrečnih žrtev, ki so padle v roke barbarskim Gestapovcem in ponorelim divjakom osišč-. nib annad.
Ko sem gledala to tako ve-jstno in izrazito vpodobljono trpljenje in gtozo, sem se »pomnila naJiih nesrečnih aafci-čenikov, ki so padli in še pa-dajo. pod neusmiljenim mečem tujca, ki davi naš mali, mučeni narodič od treh strani . . .
Želo močna je vpodobljenost obrambe demokracij, delavec dela, letalec vspenja v zračne Višine, ljudstva demokracij se 5^bliižujejo in delajo za zmago—vse za zmago!
Rudarska katastrofa prinese človeku v spomin življenje, delo in trpljenje naših slovenskih pretnogarjev iB rudarjev po raznih krajih Azneri|ce. Ob plotu stoje zaskrbljene z,en«ke in preplašeni otroci — v majni se je dogodila nesreča ...
Ivan Me^troviČ, jugoslovanski kipar, katerega umetnost pozna ves svet, je na razstavi zastopan z zanimivim kipom "Arbangel Gabrijel."
Ameriški jluiaik, kapitan Colin Kelly, ima na tej razstavi lep spomenik vpodofoljen v po-ea«t njegovemu spominu no avstrijskemu Umetnitei, Chaim G-rosšu.
Nekaj posebnega je na tleh ležeči kip sv. Antona, ki se i~ menu je: ">ikušnjave sv. Antona." Hote ali nehote, ne vem, mi je prišla v misli tista vesela slovenska pooevka, ki pra-
vi, "Če svet* Anton me ušli-
temnejša je noč? Vredno je, da potmamo snovanje na&h
in povodtiji! Iz te črne naplavine bo vzklila bujna rast."
jPoslcfeajmo "Dolenjko" se nekoKko. "Notranja ureditev mota bit! taka, da brez Škode tea di^žavno skopnost zaj 'čim ve^e zakonodajne in gospodarsko samostojnost ,popolno politično, socialno in ekonomsko enakopravnost, kakor tadi neoviran razvoj v?eh njenih sestavnih deiov. Vsi štirje n aČTti enako odločno po-Vdatjajo, da mo^a biti nova
M M
M M
'i
i<>
iU
I
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes tf Ali Nations
(V angleškem jeziki;)
RECEPTI vseh narodov
Stane samo
\ ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 atranf^tl
M
s
Recepti so Mypfasm v asyleikeift jtafln; ponekod pa so ladi v JesEka naroda, Id son je kaka jed pessbao V nvsdi
Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki n zanimajo sa kuhanje in ss hočejo v njem čimbolj izveibati inf
izpopolniti
^Naročita
H
iH'
KNJIGARNI SLOVENIC POLISHING CO.
316 West 18th Street	. tfrw York, W. Y.
Tako zaključuje "Dolenjka" svoje tozavedno pissno.
Kako naj mi zaključimo današnji radijski nagovor? Nedavno tega je izšla tu v Ameriki majhna tanjjga "Four Free d onus — the Rights of Aftl Men Everywhere." Štiri svobode — pravica človeka kjferkoli je." O njej bomo še spregovorili. Le toliko naj rečem daSftes: Zdi se mi, da ste tam doma prej preštudirali to bfoSnto, pred no je V Aimetiki fesSa. .
mniaNA: IadinapoU*
Narod si bo sam našel pot dofaAJfeoto: solnca. Pozdrav in na svidenje p ri nad al jn i slovenski be-: sedi prihodnji Četrtek ob i^em
času..
SBOtT EO JAKA
Na svojem domu v Ridge-woodu, L. X, N. Y., je v torek, 16. septembra umrl John Ben-lič, star 43 let in doma iz Istre. Pokopan bo jutri, v petek, 18. Septembra na Cypress Hill pokopališče.
Njegovim zaostalito naše eo-^aljeJ
koprivSkk to
TifaTiili Ma	.
Na pCtklBcftl)—riltefc fit*. II IS to PPQUE8NB PNIYMMT1
tumunci — m*.m «n
b tos. cenik to Wl M
850. dočim je vojaštvo pobilo 318 oseb in ranilo 153. Izgred-niki pa ao pobili 31 policistov in 11 vojakov; sedem vladnih uradnikov je bilo ranjenih, kakor tudi veliko število policajev in vojakov ter častnikov.
Sploh kogar veseli in zanima umetnost, naj se le potrudi, da gre pogledat to zanimivo razstavo sodobnih kiparjev v Rockefeller Oefttru v New Yorku. Razstava bo odprta do 15. oktobra
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poteg naslova J« nevidno do kdaj Ima t* plačano oarofinlsa Prvft Številka poa4p k«*ec,	dan 1* tretja pa lato. Da nan prlhra
alta imWbf M dete to dtroAkov^ Vr« vro+mo, da «M»tt mmM-ao pravočasno poravnati. PdKljn« aMotolno aaravadkt nam tU W, pa plačaJte ftaVa>u aaatopnlkc t VaSeit kraja ali pa kateremu lamad •aatopnlkov, ko Jih lmeaa ao tlakaaa a SeMlml črkami, ker m apravf. Ai* ortttatt totl dras* UMA«, lifer j« kaj tofeb rojakov torito lJenih. SiKafM.k ho Vam lsročll potrdilo aa pMne naročate«
WK i
cm žito* ne:
Paehlo, Pater OaPfc Walaenborg. ftL a Sat*
fnak ZapaaCU
Oloavo, J. Faktaa (
ta UUabUj
Joltet, Jaaate BamMrti
La a« »a, j. gpeltek
Mascoutah, Martin Dolenc
North Chteago .to
ttocer. Jacob Iteanlk. Otrard, Antoa Nasoda C^khto, Ijeote
n
unuon:
caor,
pamcstLvaNla:
r. jot

ft. vaaavt*to
UICHIOJLN: Detroit. L
HBOtaSOTA: ČhleboUn, J. mr. Xoa. J. •Mtech. Loots Lohto plug. Jota Povfls
.Gilbert, Hlbblns.
MONTANA: Boondnp, k. M. Paataa Waaboe, L.
P.
nVIOBK
Brooklyn, Oowanda. tsri .ZiMe Mb.
naihmuw.
Coverdate la okolica. Joe. Ps>mal Export, Looia Sapaafitt Farreii. iany Okora Vowat City. Mltk tarii Vt. MoStotott sta*; ust nuk v Nova k Homer CSty.
Imperfal, Vence Palekh JohmRMh, Ms PatoMk Cfio, Ant. Taatoi] Loaerne. ftohh' ftaUoak ' '
Plttatmrgh la oksilea. PhlH* Steettoa. A. Acs • Turtle OtMfc. Fr. ScMDNt WW Ne^teSt	Jovn
WT8C0INSIN. MHWaakee, Wto alflk, fV. 4
•G Lit Hil ODA" »Mtl<
THURSDAY, SEPTEMBER 17,1942
»■■VHKBaBBWVpnaiBaeaHH
?1 Vesti iz slovenskih naselbin
al1 s;'	'	1	' ^ -L * t? *	I
- - - i ■ i- »—■■*■ — ■ —
USTANOVLJEN JIM
■ • 1
» bm TtlM MrtMH, ker UtaUUe in m i njimi nail nfaki tak» *®0J pOfOTU'M^
GOVORIŠ PRAV PO KOMUNTSTIČKO
Poleg d rugih časopisov či-
tam seveda 'tudi "Glas Naroda" kot slovenski lokalni Hfrt itesega velikega mesta New Yorli. g* ponavadi precitain škoz in «koB. k 1 »
V Četrtkovi izdaji pod na-
nekakšen jeki*ai predmet ter
mu grozil.
P A BER KI
iKekaj o poljub«. — -Ker £e vsaka stvar vredna razmisleka
j** —---,—----------
poznan. Se ne razburja za vsa- kaj je poljulb? ko matetikoot. Seveda, kadar j »V nobeni drugI stvari pa ni pa fcati š|M.kanje do srfta. tisti- toliko romantike, gnilobe in krat ,pa tardi zna pokarati s vo-' izdajstva, kakor ravno v polju-za kar je popolnoma' bu. Zato ml oprojstite, ako po-
slovom "Paiberkl" sem Čital!JO zobfj ----- "------<	„
, ,_,	.__.. opravičen.	.veta svoje amen je o njem.
m.ed dniigim tudi "Govoriš * T_ ..	v .__<	..	^	_____
Z u" »• p ♦ ' Uknajine« se pavni razorf-J l^ri	ua worenj^kejn,
prav po komunifrtPcno. a tojwS1	^komranist," prav v vznožju kanmiŠkih	*ledil temu gamka sovražnik, ki je zasedel j i« da'bo radi v
lin, nI bfta navada, da bi *e krisstjanskemn vzglodu..	Tužno Srbijo, je s svojimi na-1 bardirana .
LOMUON RADIO O VSTAJI V JtJŽHTBRBlJl.
(JK?.)" — V radijski odidaji ^podarstvohi. .
V vsej Bolgariji raste nemir
<t msfcoanasti <vrh©vnega povelj-
_ 0________;	^ nika ruske vojsk« maršala Ti- dne 14. sept. v BrbcihrvaŠČilji je -__,__„_—_______
Ruski rta nod je meril dobro'mi ttidi veSfcfatrt3iaja V iniael toošertka..	| govornik londonskega radia po in opazovalci ie Aaikare zatrju-
flEtt so *že vse drug* verske vedal -na^lodnje vesti o zadanih jejo, da je začed narod -spoena-iaefete, posebno pa pt^i&se-dnik dogodkih v Južni Srbiji m v'vati, da je Bolgarska že zopsfc aiMzetiib d rzav priporočili Bolgafdki:	pripela svoj čoTn na napačno
ro.«ki Ukrivi, in njegovo gnlamt- Vstaja v Justni Srbiji ni bila ladje. Wendell Willkie je ze-*rro Vt>j?kY> v wplofcno Trtolitrv, se nepričakovana. Vesti, ki jih to močno pretresel bolgan&ke mi adi, dtt priftaja da bo nomiski vini prinašajo o teh ne-^hišak-e ko je izjaviL, da šteje tudi vrhovni poglavar rimske mirili seveda niso resnične. Bol Sofijo mrd pre* toki i oe osišča . .	. ,	radi btvede " komun i&t," prav v vznožju kaiimiglkiii T^la-l^atMiHke-cerVrvTe ^edil temofu <rarKlri sovražnik, ki ie zasedelr tal da 'bo mdi v kratkem bom-
* hll° vidTlhanje	se .je ^nda ker se je M
da je dopi«mkar vdnhal po^	£ mi pol^bovail med s^boj. Tu
njih, je sam prlpoznal. ko je otnenil, da se je z nekim prere-
isto razvidno iz vrstic, ki sojdi pokojnega o&fta in mater
slUtVl in neprestanim tlaoe-Ife^lilrp__^ predaaduji ee- nJem rnsšburll uporni dulh pre-
ai i • r ^	natisnjene pod ^Vl^odek." ,nis«m nikoli vide* da bi se bito.	%c\-iLkl "Gia* Naro- bivaka,
k^-al m v «ti seipi ntn očitai:!	^ ^^	60boj, poleg t^ ^!^^^1 dva dctpisa, kl Os^ee poroča po svojih virih
"Govorifi pravfjo komunisti«-J koimmHih, maj bi M daleč in no." To je jasno i&zvidbo, ka-.fcreko o^ikedal, pa bi videl, da kb se je hiudoval nad njimi.	so ti-sti. ki s s\x>-
pflsal je tudi, da je z besedo jo krrvio pomagajo reševati ne
'krimini^t*' razburil nekega
Ri^a-l^tajimica, ki je mirno
poslušal na koneu bare. Ukrajinec se je čutil Zr^lo užaljenega, ker je celo potegnil teža pasa
narode, ki danes nepo-
da se je iz njiih zakonske lj»--sta napisa dva raalj^na ° prekem sodu, ki je bil raz-beaaH rasnla precej že^na dm-, brooidvXtalka rojakaf ki sta se ^ašen v 6-kopIju ter o uikrepili
x J .	• J nahajala na obisku med rojaki ™	lnteTWOV v teh kra"
Sel sem zgodaj v svet.	gornj<lm	NVw jib. Videti je, da je bilo irtno-
«pm se sam sebi n^zadnaški in
'VOAlJ coni er tCL-iralir. .Vllniv »to ia^
j go taleev' ustreljenih in da so
njegovimi pajdaši.
J. K.
OBISKU.
iPred krajpkim $em obiskal dobro poanano rojakinjo Mary Alduck v New Oaistle, Pa. Zelo l«*po sem brl sprejet, torej jie tttoja di>lžno6t. da se ji tem po-
pi^im trnijo pod Hitlerjem rai&ačei sem z tavesliko žlico zaje-, ^^ dopis imi tretji strani i»brn4mili v celem ozemjjo za-
j« zavistjnal * k o raj dve »eden* Joine Srbije nemiri in tretjini strani. Drogi pole« sabotaža. Slika je picer še ne-njt ga pa eno četrt kokwie. Ako T^na, a nedvomno je. da so v pa hočem pošteno roditi, mo- nemirih vdeleženi tndi Bol-mun priznati, da sem iz zadnje-	ki nezadovoljni z Bnri-
ga. oeiroma man^ega, av«del *ovim izda^tvom in nemškim veliko več, kakor pa iz prvega.!
mati mastno kulturo. Zdelo se m i je, da sem kort ktneoki New York, X. Y.	prikrfcjSan ea <toati,, kar
!mi podeželci niso znali ali bo-| teli dati.	• ■
I Ko tako enkrat prndem na počitnice, sem hotel najprvo pokazati svcj napredek s teja, da som ob prihodu hotel ma-8|ti«iUia mi je
YAitXE SEJA' V SLOV, OOMU.
V petek večer, 18. septembra, bo v Slovenskem domu v ter poljufbitL &y>6klynu seja, na kateri so roko in mi odvittjila: "Ne! Po homo dogovorili \-se potrebno Izbija se samo Bog! THtn-ej,
Ik J"HW?os!avije prihajajo vesti o velikem številu četnLških napadov i*i sabotaS. CVi^e sa mo priznava, da je biiO v bližini Bosanskega Breda roarufte-nih nekaj mostov, Mezni^kih pinog iit skladišč.
Izgredi v JuSoi Srfriji so v Urezi s celo vrata nemirov na Bo^ffarrikem. ki of »e med ljudstvom širi veeobča fieaa<?ovolj-
Neme( so iijavSTi twilgarski vladi, da je sama odgovorna za svoja
prometsia sretistva. ter da jilt mora 3Čiftti sabotaže.
Veselo upanje. — Kakor čd-
tam i« poročil rojakinje Kras-' ne, se razred slmv«nske Sole
Mednarodoi Informacijski Centri
■se
torn prav iskreno zahvalim za1!« nastop m soud>e4eSbo v irn- ako si la*en, da ti kaj pripra-'	twion	2fi rtekai
11_________X'__-__'wuKbMi m ,-vunV na ^aknAlmro	IL^m1"	I .	T?!	7
dobro poatrejSbo za časa moje- rcxfciSfr « oSah na t'ehoolovasko-	»*m!
ga obiska tam. Torej ji ftlbčem Jugoslovanskem festivala dne	Po teh materinih besedah
na svidenje če velikokrat. — S 25. septemjbra ob pol 8. zvečer,	sem pričel deliti poljtlb v več j»ozdravom. ,
fte-orge Gornik, Cleveland, O.
flaw)v slovenske ameriiike mi« .	~ P™ 9-	^
drne.
izvršeni pivi ukuepi za koordi-
Xajleprte na tam se mi po vi-
niranje delovanje- Office of
Seja v ta namen j^ bila skU delov. Po «voji amožnesti zetai ^^nkecio! War Information z medzavesz-na^že zadnji petek, pa ni bilo ga^^xko^; irn tri	nykakih	predsodkov|nlskkn informacijskim komite-
..........' '	"* o torn, rn da vsi kot edeir«^ ^^rud dvemi leti so zaceli
cana
<klVf;lj odziva in tudi datum poljub pchotnOsti. ki sestoji h priredbe je bil med tem časom san>e gnilobe, katerega posle-Lz tehtnih razlogov spremenjen. di<e so najbolj »trašne in gsn«*-Padrobnosti o tem festivalu ne bolezni, za katere morajo 'ali "'Wk party'' je p odal v celo trpeti nedoteni otroci. S listu "Ola^ Naroda1' dne 14. temi ^e nisem dosti srečevai
in mi ni žal to. V dru^i del &e-m uvr.«til "J>swtežev po
RojAifc mfm,
V Ridgeway, Pa., je dne 2. septembra preminil po enoletni-	„ vr v „ , ~ r
hudi -bolezni roiak Louis, Tef-1 spPtem(bra ^ Zakrajsek
hudi 'boleznii rojak Lou» ler- Nadaljlie podrobno^ ^e bodo del uvr^il "J^ležev po
i \ ^	i? ^asnile na seji in tudi v W Ijcfc." ali paljub izdajstva. Teh
sem bil pa deležen, kakor se marsikateri drugi, precejšnjo mere v svojem življenju. nse te gšiHobe in izdajstva pia
!Z Gorice, faria Le«kovec pri . , ... Krhkem	zapU&ča več ^jbo kaj o tej stvar, .
rodnike v. V Ameriki je bil 42 j (Zaenkrat > važno, da nas-
let in ves čas naročnik ' 'Olas^pride dovolj	da ee do-	_
Ntaroda" Bil je «an duf^tva cnvorimvo glede narodni* tK* k' v^o'nekaj*"oc?Uiie 'od p^-
boj o teh delih. S tem bomo za dušili splelkarsko seme. ki ga sovražnik skuša zasejati med nas. S skupno informativno fronto bomo ustvarili zediaje-nim narodom pravo moralo,
ca veda io da je tndi naš lepi ^tveaniflki narodi ozko sode- utemeljeno na medsebojnem za i - 'u* - v--i— t____t._ loVMi «v informsioebiJiipeRija in skupnih idealih, ter
slovenski iezik vreden koraka kati v vrsti z drugimi, m da ie navnn z«i() trn v pe^i krvo-ločneiga ^f>seda Nemca.
F. R. V
581 SNiPJ č« 20 let. Pokopan, je bil 5. sejpt embra na pok opa-liWni sv. Kričsi v Gowawfa, N". T., kjer zapaha mnogo prija«-teijev, v Ridgeway pa žalujočo Soprogo Man- T^nSelič, roj. Bf>lec.
M. t1. Ridgeway, Pa.
ter nastopa .nasSh zborov, itd Ainna P. &rasna.
Va^ dom je prva »bojna linija vojne in produkcijske fronte. Vsak v gospodinjstvu prihranjen <kdar. je <loiar »nage, ako "ga Investirate "V vojne bonde.
AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
i: AMERICAN FRATERNAL UNION st ELY, MIKir£80TA
KI IMA
26,000 OIjAKOV IH TBI MHJ4KKK DOLARJEV PRE1WMKJA
Organizacija je zanesljiva, nepristranska m zelo priporwSl^iva zavarovalnica. Zavarujte sebe in avojfe otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vatli nucfi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
kosi.
ter u stanovili v New Yorku svojo centralo. Denarno pod-pirajo to akcijo vlade adroženih narodov, ki so stavile na razpolago tudi vodilno osebje. Vlada Združenih držav je pred kratkim u-
Ako j« dru&tvo A ,B 7. v vaii Bastl-bini» vprašajte krajevnega Ujnik« sa pojasaila, Se ne, pifita sa flaval ami, fily,
fr«ba, in to je ti^ti tretji <kl, ki je tia^manjfe. vendar pa, rekel bi sveti, kateri, ima svoj ia-viiek v dnu poštenega srca, in ki p rivre na ustnice kakor studence k, daterega slapi se deii-js z dWigitei. .
(Kaj je pa poljub in kako bi te ga dak> opUata, je težka stvar.
Vso eno bi ga pa po svoji plitvi zmožnosti opisal takole:
(Pravi čisti poijwb te psčte-nega srca je orno ža*neta&ta praanota. v čije sredini leži bKis Ikajoči se diamant, katerega teek pa ohTedi takoj, ko odpre-Ibo iok, ds si ogledamo Bje^ovo
. Ns rasomejo ms. — Rad pri-d**m med svojo rcyake v Brook ] ly«u. Med nekoteriaiii najdem naravnost nai<odmi užitek. ka~ I terega z v^akiav dnem bolj po-grOsam. •'•
IPo^ebno se mi je k «xtu pri* rastlo -nekaj obra&ov in ako jih vidim, m mi odi, da sesa si v | njih nav^ecno^ti OblažiJ celo tedeosko doigooaisje.
Moram pa priamati, da se mi adajo igsem pa tam malo zagonetni, ali pa da se m mogoče ja& ajimT To »klepeta is ke, ki sew jo bil deieeen zadnjič v prijazni in zaželjivi drtNčfct aa F. Attiežet^ bano. in miecr, da me ne nsoreje ^po--gfisrtat. **
Pove»i v*MDk po pa-avioi. da liste nm teli z to eqsea^o t 1 ig^WiMSjs da is v	^tub
| taxn, kaj vi m* morete tati Pognmtai pa ^o danes ni sem. Zato bom anpro* sil prijatelja Li. O., <Sa mi pri pjtvi priliki pove, kaj ne mo-irejo	feer vem, 4a <m
vp kaj ^fmrtajb. Moges&e dia. jaa pokeitt Sa iiA6jsptYlLHL4Lo icaj ^fieifrttfitam.	^
das prihaja. — Kakor citam « ^nevaih poroč<X se je pag?ež T"ij Ali. jako pohvalno itraaal
v so. ahi«a^, m., jo
dobro pc*nani rojak Joeeph
rikiL ^e je dobrimi	f^ovanje na po-3 meseci. Zapiha žalujočo so-^onnacij. .
progo AnOčeta. mnter, «es-j	Pi-edsedmik sestanka je bil
tro tmtva: brsta ese<a	€. i* Sala, direktor Chinese ta pri vojafrfh, ki se nagaja v Nese Service. V prortocih
AH^fraHji. Pokojnega mati ^e dcntia « Poslanca, o5e pa ia flMpnovca v Beli Krajini.
J. K. 1 Whiting, Ind.
Note
PIANO-HARMONHCO ali KLAVIR
BBESKBfl OS SPaiNO
13106 0» wssoa ^CfftoifM)
SLOVENSKI FANT J K
fO JBZSBO a b l o ®TAtS3f
OWI je fiimor Baviepoodnmt navroče «kme odbora, ter izrazil »panje na čim temnejše so-de?o vanje. Svetnik dr. Mčiolš Safranek, odposlane« Čohoeio-vatlkega. Informacijskega Ceaa tra v New Yorku,, se je na koncu sestanka v imenu odbora, zahvalil britanskemu odposla-niku Haroldu Botlerja, za za-
barrio tako ne le '»nrčili spletke našimi sovražnikov, t«nveč tudi sami sebe vzpodbujali na poti k zmagi."
V eoglasju a raagovori z OWI bo Intter Allied Inmorca-tion Center ndaaljeval naslednje posle:
<V«ctrM»vanje v New Torti« ceaxtra za proučevanje in med-»eboj»o dbvedČevanje, za izmeno dokumentov in ma&eriala, dobavljenega od informativne shižbe adraženih narodov.
Publikacija meaečnejga čaeo-pi<sa s teksti govorov izjav in drugih dokumentov narodov. .
Sodelovanje v pripravi in zbiranju materiala vseh združe Tv^h narodov za radio fiknte, fotografije, raastave. časopisje in draga sredstva poax>čevaiija.
Samo po sebi je umevno, da bosta politika in program Inter Allied Information Centra
TAM NA VRTNI OSJSP1 SPA VAJ MUJtAMOJA
IEMO UFA AJgnis _t
HAPPT POLKa
Ob m tujem
sluge njegove dežele pri sesta- , . .	. ^TirT v- •
vi In^n-clMcega Ce-ntra^ ^^ pred dvema leti ,v najtežjem trenotkn za Britanijo. Harold Butler je v svojem odgovxyru izjavil: •
Nikjer na nobeni fronti ni složno delo tako zoTo potrebno, kakor na	isfortnaerje.
Skozi leta m leta je ffitJer ia-dajal na stotine milijonov do-larjev, da poeeje med nas samo daun^nciBt in n&žnja, da kso-ve necadovoJ^Bctet in spleflce na dosfiB&i fronti vsakega naroda. Vslod tega je nad« haloga, da pobijemo vsako lai takoj. k« ^e- pojavi, da nepr^ stano opominjamo svoje narode, naj se ne dajo preVariti od eovra-žsika. V«ako očitatn^e ka-teromnikoli zavezniku, je plod sovražnikove Spletke in pomeni Hitlerjeva afcnago. Vsako sumnlčenje odločnosti ali moralne čistoče kateregakoli zaveznika^ iafcomo pedpira njegove cilja "Te stvari se začenjajo z aslafeljonjeta duha v domovini, odkoder ee širi in prehaja na ^jadi na bojnem polju.. Prepričan eesm, da bo naš Inter Allied Infofftnation Center mogel uničiti mnogo stropa.' Z medsebojno izmeno ■zmaniih	bomo daleko-
eežno seUAifi njegova sredstva
zastopan v vžefe delokrogih komiteja .
»Poročila odbora »o doli na-.4ednji predsedniki odborov: F. Hoffner, radio V. J. G. Stavri-di, dokmnenti Štefan de Ropp idhSbe; Vladimir Ivanovi-e, film; M3fcš Šafranok, predavanja; DbwsW Hrfl. prouČevamja efcnove po vojni in I>arvid Bailey, časopisje.
Udeležba Jugoslavije K*a konou razgovora o posa-imeanih. vprašanjih na dnevnem reda. so bile obravnavane tudi nekatete stvari, sptošnega 2na -čaja. Mir. ESmer Davis je govori!! o materialu, katerega je OWI dobil o razaaaerah. v raziič-nDi deželah in posebno povda-ril izvanredno točno dokumentacijo, katero je dobil o io^lna-nju ljudstva iz Jugoslavije. To gradivo mu je ImI podal Jogo-
za
po
lT
Pijte
Mleko!
gojite, ako
J«


7» i®-9®0	»
agate svoj} ^ oUu^o «*
tp >ojo ; TDletO'




*j«S!gS.«1
in ee sbrarOVaM škode na tem
I polju. : '
"Vsi naši esvnaniki «o storiti potratni.	< li stvari, na katbre moramo bi-
slovanski Informacijski Center.
Prišlo je tudi do obravnave glede članka wasklngtonskie. pubJloistke Heien Lombard, ki je p isaia dne 3. avgusta v "Washington Evetiing Poe«t", pod naiakrvom ''Yugoslav Go-verament in Exile to I>rop Expensive Puiblicaty" da na«iio-rava jugoslovanska vlada za-tvoriti 3vx)j informacijski cen-
(Nadaljevanje na 4. str.)
Dopust.. •
DELO DOBI!
ženska, poštena in ddbrega PoslnMte se svežega srakafznaSa,ja» v starosti od^ 50-55 let,
in Indijanskega poletja, pri poznatem rojaka —
U PIESATU Merrick Road — Linden Inn
Ldndanhurgt, L. L, N. Y. Dobra pijača...okusna hrana Posebna postrežba sa po-čitnioe; a otroke prosto .. Tudi ribs floundre so tukaj. Ka svidenje!
da razume vsaj nekoliko angleški jezik, za dajati informacije strankam glede oddaje stanovanj itd., kakor tudi da zna odgovarjati na telefon« Stanovanje in hrana v hiši, ali pa tudi lahko brez hrane in stanovanja. Običajne ure od 9 ure zjutraj do 4. popoldne. Plača po doge-voru. Vprašajte pri: Sapt., 147 Weet Ifith St., New York City.
.. _ .j
I
"GLIB N A R O D A" NMr M
THURSDAY, SEPTEMBER 17, 1942
TRUE RODOVI
Dogodki i« nekdanjih dni. — Spisal: ElfGELBEBT GANOL
"Price mi je edinec," je zopet začel Zavinačak, "zato l>o tudi v>e njegovo, kaT imam. Tudi jas se umaknem iz teh p i ost o rov, če bo treba. Vem, kako je, če je komu kdo na poti. - No, zdaj ne ntoram ničesar reči — ali pripravil sem za \>ak sliičaj. V Zavinkovcih, kjer je začetek mojega rodu, s^m si pniredil hišico, ki bo dovolj velika, da preživim v nji »tare svoje dni. Tu naj živita in gospodarita ona dva. Mis'wn namreč, če bi ?e Frioeki ne hotelo več služiti vojakom, se da lahko urpakojitt in se preseli z ženo in deco. — če je ksj l*>, semkaj, kjer bo dovolj mesecev *v letu all za zmeraj - to l*> njegova stvar. Gotovo je, da ima svoj dom."
"To bo dobro," je rekel Miihajlovič. "Frtoeta poznam t udi jaz. sa j je bil redno moj gost. Poznam ga z dobre in slabe Rad je vesel, v družbi se razvija njegova nrav
MEDNARODNI IN FORMA CLTSKI CENTRI SE ZEDINJAJO.
(Nadaljevanje s 3. str.)
ter na zahtevo Mr. žiti iter J[>a- .rvazruih za zaveznike in pomaga ■visa. Da bodo tudi drugi in— pri obiram ju filmskega mate-formaeijsiki oentri raagaiuweeni'riala. zaradi "high pressure publicity business" ter da bo propaganda različnih, narodov pri-»tiižena. Ker tako pisanje škoduje ne le pred kratkim o-snovanemu JIC, ttanvee vsem (zavezniškim informacijskim centrom, in ker je tlel izseljenskega časopisja, med njimi Jugoslovanom sovražni list "Magyar Banyaszeiep" ponatisnil ta članek, je prišlo na tem «sstanku do naslednje izjave:
•"Office of War Informatkxu in njegov direktor Elmer Davis nimata nobene zveze s tem pisanjem Helen Liombard. SplCli ne žele da se tako neodgovorno pisanje ponovi. Ame-
Center ustvarja tudi zvezo z govorniki, ki poznajo mednarodne probleme in o njih predavajo. Pomaga pri prireditvah razstav, zbita fotograf ione posnetke in skrbi za repro dukcijo dokumentov in drugega materiala, ki je v zvezi z zavezniškim naporom ali njiho vini prispe vikom k evoluciji demokracije. .
Pomen Oeaiitra je v skupnem delovanju v korist njegovim člancaiL Posamezno delovanje bi bilo cesto tudi predrago.
Pododbori Centra so sestavljeni od .strokovnjakov posameznih dežeL, a predsednik je vedno član glavnega od'bota.
stranr. Kart ie vesel, v turom M razvija^7**™: J^T rHki OWI je pozdravljal (»no- Pod-odbori imajo v roki posa-
ti-m ima se druge razvade, no, mlad častnik je se, ki misli, . T	, ' T f__.	, , t« - , ^VT
da je ves svet zaradi njega. Jelka je ustvarjena za dom.	Jugoslovanskega Infor- i nežne odseke njihovi sklepi pa
materini «mrti je bila ona gospodimja.
P
grešatl. A saj imam sina, ki mu bo tudi kmalu doba. da ~e oženi, in potem že dobimo namestnico za Jelfco. Tej no-«Vm jemati sreče. Izbrala si je Friceta, hotela ga je imeti — pa naj pa ima. Bolelo bi me, ko bi bil jaz kriv njene ne-*;TČe. V zakon ji dam že take nauke, da bo dobro zanjo in m moža. če se bo ravnala po njih. (Pred vsem tol-le ..."
_ , . , , „, I macijdkesra Centra in njegovo Zato jo bom težko , . • , , . T ž
J	delovanje, kakor tudi delov a
nje vseh zavezniških infofrma-oijskih centrov. Mr. Arthur Seetser, deputy-director OWI je izjavil, da je Amerika zadovoljna, da ima v svoji sredini Jugoslovanski Informacijski
' Predrvsesn je treba," je povaei Zavire&aik sam, veni, Center, ki skupno z ostalimi za-
vem! Kaj bi si prikrivala. Frice ne sme imeti denarja, k« r ne zna ceniti njegove vnedno&ti. To dobro vem. Denar, ki ga dejbi Človek kar tako na roko, je lahko zaslužen. Taki mladi: gospodje ne vedo. (koliko je treba truda, preden se nalbeTO nekaj krajcarjev. Zato — ak>: vino, godba, kvarte! --- Kaj ne!"	i
"Da, da!" je pritrdil Mihajlovič, "to je tisto, to sem hotel reči!" Prijel je za kozarec.
"(Saj res! V takem raagovoru bi skoro pozabila, da sva tudi žejna. Na zdravje!" 1
Mihajlovič je vstal.
"In zdai, ko ste .stopili najini ht5>i tako bllzo skupaj." v? i zpregovoril, "morata tudi njiju gospodarja postati prijatelja. In to se glasi tako tuje, ako se ogovarjava z vi in z vi. Mi hočdš, da se dbjameva?" t
"Dobro in veseli me!"
Ko sta se objela in poljubila in izpila, je dejal Zavinšeak:
"Zato bi ti svetoval, da ne daj holeri dote v gotovem denarju. Jaz si mislim tako-le ..."
Primaknil je stol bliže.
"Ne vem sicer, eka je tako. ali lahfko bi bilo. No, Frice mi je rekel, da <to(bi bogato ženo."
"Bogato," se je oglasil Mihajlovič, "bogato! To se lahko različno pojmi! Oficir, ako se oženi, mora imeti denar, takozvano kavcijo. Poročnik toliko, nadporočinik toliko, in t;.ko dalje. To moia položiti, sicer se ne .sme ženiti."
"Tako. tako.
vezniSkimi centri sodeluje v skupni akciji zavezniške propa gande za zmago v tej vojni. Dejstvo, da ie Jugoslovanski
NOVA IZDAJA
Dojbri Atlas
je nujno potreben
m m
.m ravno v
HAMMONDOVEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
MO-
Informacijski Center na septan ''P^evilni.
morajo biti odobreni od glavnega odbora. Do zdaj obstoja jo naslednji pod-odbori:
1. Film; 2. Časopisje; 3. Razstave; 4. Predavanja; 5. Radie*; 6. Ddkumenti 7. Rekonstrukcija po vojni.
'Jogoislaviija je zastopana v štirih pod-odborih. Nobena dežela ni v vseh pod-odborih, kajti njihov cilj je sposobnost za rvepos redno in bnzo delovanje, vsk-d česar morajo ostati malo-
lcu prisoten,, je najboljši dokaz za to, da obstoja in nadaljuje Hvoue delovanje v obči akciji Inter Allied Information Cent-
ra.
Medxavemiski Informacijski Center.
Jugoslovanski član Inter Allied Information Centra Mr. Vladimir Ivanovi opisuje, ka
"VTstop OWI v Inter Allied | Information! Center bo njegov vpliv ojačil in omogočil še večje uspehe v korist članov.
h*MKT ROJAKINJE.
V CJhicagn. IB., je dnb 16.
avgusta umcla Mre. Anna BILsh
v staresti 77 let. Zapušča se-> lattMiur Ivanovo opu,^^ d(?m otr^
Ln žalujočega so-
kor sledi delovanje Medzavez-
Tega pa še nisem: vedel."
"Torej jaz hočem, da založi Jelka ta denar. Vrhu tega ji dam še dvakrat toiiiko za doto. No — to je tisto bogastvo. Ni kdove kaj, pa tudi ni nič. Takole srednja reč. Toliko
21 erta bogwst va."
",Dobro ddbro," je hitel Zavimščak, "torej denar bo že! In re bi dobil Frioe ta denar v roke — hej. bodimo veseli, sij imamo. Ne iz zldbnosti ali iz kakega drugega namena, -amo zategadelj, ker ne pozna cene denarja in pa ker j« tako lepo, če je človek vesel. In potem pridejo pri jati ji, se do-I>! ikajo, laskajo, in to prija Človeku — e. vem, vem. Ne gleda, ne pomilSlja nič. Zapravlja denar, zanemarja dom in službo — in evo nesreče! — Toda zopet sva pozabila na pijačo. Daj, brate, daj, to je domač pridelek'/'
•vldborna k apt j a je to!" je Tekel Mihajlovič. posrebal par kapljic, p^gral in >-e z roko pogladil po gr3n, "res, iziborna! Kar po žilah gre!"
"Ali ni refi, kar <aem povedal?" je vprašal Zavinščak
*	'Res je tako, popolnima pametno govoriš," je potrdiJ Mihajlovič. "in to je prav, da ne damo nikomur prilike, da bi zašel v nesrečo Jaz ne vem, ako br bilo s Fricetoan tako kakor si ravnokar omenil — pa govoril si sploštao ,in tudi v tem slučaja bi bilo lahko tako. Jaz pa onoram tudi gledati, .ia preskrbim hčer za vsak slučaj. Kakor bi bilo tebi hudo, če bi čul, da ni srečen tvoj sin, tako bi bilo hudo tudi meni. če bi čul, da mi je narečna edina hči."
"Gotovo! Zato le stord tako, kakor evetujem! Daj knjižide ali kake d ruge papirje na njeno ime. Če bo ona hranila svoje in on čuval svoje,, bosta imela oba dovolj in se porteortstvu bo ostalo zadosti. Tu čaka Friceta — kako bi dejal — nq. lepo, toplo gnezdo brez dolga 1 In potem še prijazna, skrbna in pametna družic® in ljiiba družinica — kaj -i moreš misliti lepšega;"
"Res! Na zdravje, da bi bilo tako!**
Moža sta tneila na zdravje svojih ortrrok.
"In potenj kakor seir-. rekel, če se ne bo hotelo služiti Kriceitu, lahko popusti in pride semkaj. Nekaj časa, mislim, bom še jaz. a dolgo tudi več ne pojde. Moči pešajo, pa naj zastavijo miladi. Toliko sem ti hotel povedati."
"Vesel sem tvojih odkritosrčnih (besed. Nadejam se, da bosta najina otroka srečna. Midva storiva svoje. Bog daj blagoslov, in potem ne more iti narobe."
*	'.Kidaj bo poroka?" vpraša ZavBniščak.
"Tega ne morem povedati tako natanko. To naj določita sama. Ženske rabijo navadno dolgo časa, preden vse pripravijo in naživa^o. To bo zdaj dirindaj v hiši. Pa bo vsaj življenje. A zdaj bi skoro malo stopila k onim na vrt. Malo ^eižega zraka bi tudi nama ne Iškodilo."
"Vidiš," je dejal Zaviiisčaik, ko sta stopila na vrt in je pesek zašuanel pod nogami, "(glej, vse lepše je bilo preji ko je ^e vladala tod rofka moje žene, Fricetove matere. A zdaj je tako. Kaj hočemo. Pa bo že drugače, ko pride Jelka"
(Nadaljevanje prihodnjič..
nkškega Infonnaci is k ear a Centra:
Medzaveeniški Inforrmacijski Odbor se sestaja v prostorih na 610 Fifth Awnue v New Yorku. Financiranje centra
v izlijejo zavezniške vlade, osebje pa je mednarodno. Center je nekakšen clearing house medizave-zniške informacijske službe. Dkbavlja informacije o mednaroduih in zavezniških vprašanjih, ter posreduje med
Joseph Blish.
veaniškimi uradi.
V centru je arhiv dokumentov in vseh zavezniških propagandnih sredstev. Tu so časopisi, ki pišejo o zavezniških vprašanjih bodisi v Ameriki ali izven nje. Vse kar gre skor zi tisk o teh vprašanjih, je tukaj zbrano in urejeno. Center pomaga pisatlejem pri urejevanju publikacij, važnih za zavezniške. Izdaja tudi mesečni časopis Inter Allied Review. Izdeluje zanimive foto offset e ter zbira in urejuje vesti o re-konstrnkiciji po vojni. .
JOenter pomaga posameznikom pri njihovem delu s časopisjem, jim olajšava dostop do redakcij, do pnlblicistov, radio službe itd. Center skrbi tudi za skupno delovanje informacijske službe na polju radia, ter z 'bira informacije o filmih
INVESTIRAJTE \ AMERIKO
ANGLEŠKI ČASNIKAR O RUBKO-JUGOSLOVANSKIH ODNOS AJIH.
(JC.) Angleški časnikar Harrison znani' prijatelj jugoslovanskega naroda, je izjavil 13. sept. v londonski radio oddaji v srbohrvaščini naslednje: "Jugoslovanska vlada in. via posamezniki in 'različnimi za- da Sovjetske Rusije sta Lzved-
'ti iikrep zelo velike "važnosti. Jugoslovansko j>osla.netvo v Moskvi je dobilo čin ambasade, a rusko poslanstvo pri ju-sgci4ov. vladi v Ixrationu postane ambasada. Ta korak je zelo znač&jno priznanje našemu narodu in je izraz občudovanja, ki si ga je zaslužil naš narod s svetim junaškim dr-žanjem v domovini.
Ravno tako, kaikor dane^ pri jatelji in sovražniki občudujejo junaštvo ruskega naroda, je tudi odpor
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA RETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakorfen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI
Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu.
Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu.
Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz krajev sveta.
NOVO LJUDSKO STETJE^-Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.
VSEBINA ATLASA
/.<-mlJf|>l»ni svetovalni odbor Je Ubrml Izaed vri tisol slik udu najboljfc« barvane sliko— U zbirka Je tako popolna, da Je sa voakeca neobhodno potrebna tekom vojne In po voJnL
Vključeni so nanaelednjl Mtnljevldl: — svet. Evropa (dadm), osrednja Evropa (ob fttbrii-bu vojne), Angleško otočje. Pranrlja, Nem-tija. Italija, Švlea, Holandska, Belgija. Švedska. Norveška, Danska. Unija sovjetskih soeja-lističnib republik. Bolganka, Rumnnska, Jdjo-siavija. GrAkji, Albanija. Asija. Turčija, Sirija. Lebanon. Arabija. Vzhodno Indijsko otočje In Malajski polotok. Indija. Burma, Kitajska, Japonska. Parffik Južna Amerika (severni del). Južna Amerika (južni del), Afrika, Severna Amerika. Kanada Združene države, Mehika. O-srednja Amerika in Zapadna Indija,
vseh
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja
T« atlas, ki sam sebe popravlja. Ima namen *efiltl marsikatera naotirutojoCa k! vprašanja, ki nastanejo r raznih razgovorih. Strani so skladišče svetovnega znanja in podajajo raa~
»ežn<Kt zemlje, prvine »»mCnejra sestava, pokrajine In jriobočlno oceanov ln j?zer, tloljfot« najdaljših rek ln prekopov. povrSino potrlavitnlb otokov In vimkn«t svetovnih gora. Tu so odgovori na mno£a <lana&Dja vpraAanja.
SEDAJ
40
centov
PO POŠTI V URADU — 35 CENTOV
jjllEMI '^'TSiiniHM-TrTiBTS^
48 VELIKIH STRANI
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STBEET	NEW YORK, N. 7.
pozdravljata ta zgodovinski ko rak dveh slovanskih narodov.
•Za llarrisonov je govoril še druuri govornik a dogodkih Vj E^riptii. Nemčija je prisiljena, da pne«važa oete in vojno oprenio kakor t od i bencin skozi Jugoslavijo in eucer največ ,<po proci ZaigT^b—-Ljubljana, jugoe^anske^a Zato ^ j^duH.vmdcUt železni-naroda izzval vve^n svetu P^ko projEre vsa drevesa, eto metrov iz leve in desne, ter izselili vse Sktvence iz bližnjih prede-lov. Veliiko Število slovenskih
)C, I ASU | T t V "GLAS NARODA
senevenje m navdušenje. Ta nedboroženi narod se noče uklo niti in se pw>tivi mno^o večjim silami srvojih mnognhrojnih so-j vražnikov.
vasi ob tej progi je bilo uničenih. Slovenci pa vseeno z naj-
KT.TUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS
Medsebojno priznanje Bueov	^^^^ pr^treizajo
in Jugoslovanov je tudi dokaz ^ ^ vojaškega mate^ za p njate^jfetvA, ki ee poraja £ala med vsemi slovanskimi narodi.
Pomembno js da skmšajo sedaj Sovražniki 3 profpagamdo premagati jugoslovanski narod katerega tudi obkoljenega z orožjem niso moigli ukloniti. Toda naSB. sovražniki tudi v tem ne bodo u speli. Vsak v svojem ozemljit, gledata oba naroda z veseljem bratski napor v eflarpnem boju. Jugoslovanski n a rod mora spoenati. da ga sovražnik želi pre varit i in da je vsa sovražna propa^ ganda usmerjena v ta cilj. Ju-igoslovani mc^rajo uničiti so-vnaižnikorve nade da bo jugoslovanski narod paprastiJ-
Vsi Srbi, Hrvati in Slovenci morajo z vsemi svojimi silami stremeti za ciljem osvdbojemja Jugoslavije.
V Moskvi je dala jo^cHovanski vladi priananje* ker si vaša naroda medsebojno pomagata. Velika Britanija in Amerika
Molitveniki
v krasni vezavi importirane iz starega kraja..
1
POMLAJEVALNE INJEKCIJE rAŽIZMA,
Mussolini je postavil za pod-tajniika fašistovske stranke ene ga izanod svojih najboljših u-čencev. To je. neki Mario Far-nesi ki je star 30 .Tet in je od L 1925 faf^isrt. Pravijo da je to imenovanje izzvalo med fašisti precej mrmranja. .
Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SRCE — (M. 355)
t 3% lnčev — TZ4 atranl T belem celollda
Cena 75 centov KVIŠKU SRCE—štv. 415
2* X 3% InCev — 224 atranl Ona 75 ecatav
! RAJSKI GLASOVI — (it. 4W)
2V4 x 4 1 nCev — 255 atraal vstavil Sv. Krtiev Pot
Cena tU«
[RAJSKI GLASOVI—it. 415)
X 4 lnfiev — 255 atranl vat«vil Sv. Krliev Pat
SL54
NEBESA NAS DOM—(it. 415)
2=54 x 4Vi in«ev—3S4 airani
Cena 75«
(Ker ae nam jo poareillo doblU te molltvenlke po aelo aiaU ceni; jih tudi moremo prodajati po gor! o-an&Cenl cenL Zaloga pa nI posebno velika, aato Jlta naroilte «lmprej. da Vam bomo mogli i njimi po-■treCi.
Ameriške ženske lahko prihranijo Ameriki 80,000 ton jekla, ako prenehajo rabiti lasni-oe in lasne priponike, ki so zdaj v splošni rabi po lepotilnih sa-Stalinova vlaJdaj^lonih in doma. Iz tako prihra-^	"^ njenega jekla, bi se moglo na-
praviti 160,000 50-koii>benskih strojnic. " " '
(Iz urada za vojno produkcijo.)
[NEBESA NAS DOM — (it. 415) 2% z 4ft lnCer — 384 lnfev
75e
SKRBI ZA DUŠO (it. 416) S i lnčev—512 atranl
Cena $1.75
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
KEY OF HEAVEN
fino veaaoo
w nanje veaano
CATHOLIC POCKET MANUAL t fino nanje veaano......L—
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
ft