Leto VIL - 4 VOCERO DE LA CULTURA E S LOVE N A 29. 2. 1960. IVANU PREGLJU V SPOMIN Iz Ljubljane je prišlo sporočilo, da je dne 31. januarja tega leta umrl v sedeminsedemdesetem letu starosti pisatelj IVAN PREGELJ in da so ga pokopali na pokopališču v Dravljah. Poročila govore o njegovi veliki revščini; ne povedo pa, zakaj je pokopan v Dravljah, in ne na osrednjem pokopališču pri Sv. Križu. Gotovo si je sam izbral ta mirni kotiček pri sv. Roku ob pogledu na Gorenjsko, planine v Storžičevi deželi, ki jo je v življenju tolikokrat prehodil in opeval. Nekoč je v pesniškem prividu gledal svoj pogreb na pokopališče k svojim staršem v Sant Mauerspruk. k Sveti Luciji pri Tolminu, toda usoda ga je privezala na Ljubljano in ta je dala skromen grob njegovemu majhnemu izmučenemu telesu, pa gotovo preskromnega za njegov pisateljski pomen med Slovenci. Pregelj je dobro izpolnil svojo nalogo v slovenski književnosti, pa čeprav zadnjih dvajset let ni ničesar več napisal in kakor tudi se je počasi razvil v svojo pomembnost. Toda več ko desetletje po Cankarjevi smrti je bil on literarni predstavnik slovenske leposlovne umetnosti, najsilnejši ustvarjalec iz duha metafizičnega realizma, ki je prehajal v najizrazitejši prozni ekspresionizem in se uveljavil kot najmočnejši pisatelj, ustvarjajoč iz katoliškega pogleda na svet in življenje. Krščanski dualizem med duhom in telesom je bil njegov umetniški vzgon, ki je ustvarjal njemu in njegovim junakom metafizično problematiko Dobrega in Zlega, Satana in Boga, v borbi med katerima je padal v poraz in rasel v zmago. Vse njegovo literarno ustvarjanje izhaja iz tega dna in vodi vanj, kakor je zapisal sam; “Iskal je za prvotnim v človeku v nas po naravi, po Bogu in vsem našem etosu, kar je dolžnost nas vseh, ki hočemo po Bogu v umetnosti služiti domovini kot svečeniki.” To je bil njegov temeljni človeški in umetnostni navdih, ki j^ zato prišel najbolj do izraza v njegovih edinstvenih duhovniških junakih. V njih se je izpovedal resda s kopico prigodnostnih del. Toda tudi z izbranimi umetninami, ki bodo na veke postavljene med najlepše in najmočnejše slovenske leposlovne stvaritve, pa naj ga čas tudi za trenutek postavi v temo. Tak čas je bilo prav zadnje desetletje, ki ga je živel v domovini. Literarni zgodovinarji in kritiki so negirali celo umetnostno vzporednost njegovega umetnostnega navdiha kot “dogmatično vezanega”, in njegova metafizika je tako stala v opreki s sodobnim materializmom vodilnega toka. Toda nič zato. njegova dela, “zdrava kot zemlja in dobra kot luč”, imajo pridih (Dalje na 4. strani) SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA Bliža se nova sezona kulturnih večerov. To bo že sedma sezona in kolikor smo mogli pregledati spored, bo kulturnih večerov vsaj dvanajst. Dosedaj je uprava z odborom sestavljala načrt in določala vrstni red. Kulturni večeri imajo že svojo tradicijo in svoj krog. Prav bi bilo, da bi iz kroga obiskovalcev tudi prišle pobude in predlogi. Vabimo: vsako izvedljivo misel bomo radi sprejeli v načrt in jo skušali uresničiti. “Dante je zdaj za nami. On, ki je sanjal samo o vrnitvi v domovino, v rodno mesto, pa je odklanjal vrnitev za ceno ponižanja v ponosni zavest; svoje nekrivdo. Med nami je on, k; je zapisal o sebi, kakor da piše še o nas: “V kolikor so ljudje na svetu, ki so vredni sočutja, so med najbednejšimi oni, ki hirajoč v emigraciji, ne morejo drugače v domovino,, kakcir v sanjah...” iPa tudi; ‘Izgnanstvo, ara katero sem obsojen, .mi j,e v čast. Pasti; s pravičnim je zavidljiva u-soda!” —• Zato menimo, dat ima prav emigracija dolžnost, izdati Dantejevo pesnitev, zlasti še v današnjem času, ki je čas velikega za-nikavanja Boga. .. Naj stopi Beatriče med nas, da našo ljubezen poduhovi in nas' z njo kot z nrlostjo dvigne nad gmoto! Ali .ni danes težnja v svetu po svetovni nadoblasti enega samega carja, k; bi s svojo avtoriteto prisilil podrejene vladarje k večnemu mirovanju? Svetovni imperializem kot pot k svetovnemu miru, to je Dantejeva misel, toda ne na temelju ateističnega sovraštva, temveč — krščanske ljubezni, ki bi pripravljala pot k zveličanju duš!” Iz Uvoda Tineta Debeljaka v prevod Dantejevega Pekla. Pred izidom: DNEVI SMRTNIKOV (Izbor slovenske (proze v zamejstvu po letu 1945.) Uredil Alojzij Geržinič V delu: ZGODOVINSKI ATLAS SLOVENSKEGA OZEMLJA Pripravil in uredil prof. Roman Pavlovčič V tisku: MEDDOBJE, V. štev. 3-4 TARIFA REDUCIDA ConcMion 6228 Regi str o Nacional de la Propiedad Intelectual N9 624.770 OB GROBU DR. IVANA AHČINA Grob ob grobu, smrt za smrtjo — in vedno manj nas je, da bi prijateljem in sodelavcem posojali zadnjo pot. Smrt nas postavlja cb grob, iz katerega kar kitpi osebnost, kj je bila polna delavnost:, pridnosti, skrbnosti za vse in z» vsakogar. In na koncu je slmrt in s smrtjo se vse konča... toda za kristjana je smrt šele začetek pravega življenja. Daši je le leto dni bil prikovan na trpljenje in bolečino, v zmago smrti ni veroval. Radar sem ga obiskal, je znal govorit: ure in ure, 'svež in razgledam, in ko sem odhajal od njega, sem bil izčrpan: jaz, on pa je ostajal buden in živahen, kakor da delo snova nja in načrtov z vso silo nadaljuje. Nekaj ted. nov za tem sva. bila « prijateljem pri njem sjpet več ur —- in bila sva mn komaj kos. Senca smrt; je bila blizu, toda sam je bil dokaz, da smrt ne more uničiti vsega. Bil je med prvimi, ki se je pridružil Slovenski kulturni akciji. Ko smo leta, 1945 pripravljali revijo v Italiji, je sodeloval z nasveti in obljubil sodelovanje. Medi boleznijo se je spet in spet vračal na delo pri Akciji, se zanimal za njene načrte in, pozival k vztrajnosti, k pog-u-mu... “Nikar ne klonite, delo pri Kulturni akciji je veliko vredno. Kultnima akcija je najpomembnejše, najodličnejše, kar imamo v emigraciji. . . Le to je hudo, da vse delo sloni samo na ramenih nekaterih...” Urednika Med-dobja sva mu čestitala za božič in novo leto. Priznam, da, odgovora nisem pričakoval. Toda v drugi polovici januarja sem ga prejel; pisava je bila ista, le pri nekaterih črkah je bilo opaziti, da je pisal z muko. Im, zaključil j'e pismo z besedami: “Bog daj1, da bi se mi zdravstveno stanje toliko zboljšalo, da bi mogel zopet prijeti za pero in napisati kaj' za Meddob-je.” Ob grobu nas druži povezanost žalosti in pa strah pred praznino, ki se je odprla! v naših vrstah. Toda prav iz tega groba nam veje odgovor, poln, vere v tisto, k'ar se me pretrga niti s smrtjo: ohranjajte vero, in vera mi popolna, če je ne preveva optimizem, pravi krščanski optimizem. Hvaležni smo in boimio vedno polni pono>sa na take vzglede in nauke, kot vejejo iz groba dr. Ivana Ahčina. R. J. ( V prihodnji številki Glasa bomo objavili članek “Ob Spominih dr. Ivana Ahčina”.) odmevi Prijatelj J. V., vseučiliški profesor v ZDA,, mam piše: “Za vse delo pri Kulturni akciji velja le eno: presenečenje, da je kaj takega v emigraciji pod tistimi /razmerami mogoče. Le vztrajati, kajti če se prekine, ne, bo mogoče več oživiti. Za znanstveno pisanje bi dodal le opombo pod črto, da bi s povzetki v svetovnih jezikih in rednim izhajanjem razširili trg tudi do tujih odjemalcev.” P rij atelj iz Rimai, ki je že prejel prvi zvezek petega letnika Meddobja, nami piše: “Za Med-dobje se Vam res iskreno zahvaljujtem, je kot prazniško darilo. Številka je ena najboljših, po. ebrasi in ebserjj« MED DVEMA DOBAMA Že večkrat sem se vprašal, ali ima naslov literarne revije Slovenske kulturne akcije kak skrit pomen. Pleteršnika sem žal pustil doma, a jezikovni čut mi pravi, da “Meddobje” pomeni dobo med dvema dobama in ne kot menijo nekateri, sredino stoletja. Španski naslov (terja ga tukajšnja postava) mi pove manj in se mi ne zdi točen. Po .moje bi bil pravilen, ko bi mi in revija živeli na prelomu stoletja. Vseeno je posrečen in recimo pesniški: zakaj v poeziji besede ne določajo:, ampak nakazujejo, namigavajo. Sprejmimo, da gre za prehodno dobo, zat čas- pospravljanja in pripravljanja za umirjenje in vretje, za negotovost in iskanje. Ali mar ni prava oznaka za. povojna leta (ipo drugi, me po prvi svetovni vojni), za blodenje D. P.-jev? Slovstvenik - zdomec ni nič novega v zgodovini, a v Meddobju se shajajo slovstveniki -zdomci z vsega sveta, za zajeten klub jih je. In to, se mi zdi, je značilno za Meddobje in v tem je originalen. Bodoči leksikograf ne bo mogel mimo tega pomena. Prebral sem prvo (dvojno) številko petega letnika Meddobja. Prva misel: potemtakem Meddobje ni tako kratko. Bog mu daj prerasti svoje ime! Druga misel: Veriga je toliko močna, kolikor je močen njen najšifokejši člen. Deni,mo, da bi ta številka ne bila ema izmed najboljših. Toda revija je življenje in utrip j‘e zdaj močnejši, zdaj slabotnejši. Neizrazitost ene številke se odtehta s polnostjo druge. Ta številka ima na pr. premalo leposlovja. Če se to enkrat zgodi, nič hudega, če pa bo to pravilo, škoda. Pomanjkanje literature je res znak ne toliko našega meddobja kot maše situacije in mord!a z njo zvezanega malodušja. (Pesnika nastopata dva: Truhlar in Kos oba stebra Meddobja. Prvi zrel, umirjen, globok, dasi preprost; drugi revolucionaren, kompliciran (vsaj za navadnega bralca), kažoč v bodočnost pesniške forme. Truhlar je poslal iz Rima pesmi “Razpadajoči most” in po pravici zavzel z njima prvi dve strani. “Raz. padajoči most” je kot Pavlovčeva slika, impresionistična po tehniki, a toni so zamolkli, vendar ne pesimistični. Za njimi je misel: “Služba življenju je dozorela v samoto.” Čist impresionizem se zde “Golobje v dežjui”. A zakaj ima Prvo Sonce velike začetnice? Štirje so Kosovi pesniški prispevki. Izmikajo se analizi. Potrpežljivo moraš čakati, da te sami ujamejo v svoje pakroge. Take so “Moje vrtnice”, taka je “Trilogija v sušcu”,, taki “Pakrcgi” (“pokrogi” v deseti vrstici so najbrž tiskovna pomota). “Nevečni Rim” je prozornejši in mogoče prav zato prepričljiv. Edina proza “Zločinec” je v rokah Branka Rozmana. Jedro ji je na videz nepomembna: zgodbica (“To je vse?”), k; bi se mo. gl& pripetiti komurkoli izmed nas. Je to (usmiljenje, ki utegne biti zločin. Presenetljiv očitek vesti, stvaimio- in psihološko utemeljen, ko bi bil stilno bolje izrabljen. Problem, ki te bo zaradi svoje nepomembnosti mogoče še večkrat mučil. Esejistični del je znatno obširnejši. Komar nadaljuje z “Razmišljanji ob 'razgovorih”, Kacin sega v “Začetke slovenskega ekspresionizma”, Jurčec “potuje skozi čas”, Simčič objavlja “zapiske nepoznanega pisatelja”. Vsii skupaj, zavzemajo 57 shrani, kar je dosti spričo 91ih strani te številke. Kacin posveča svojo literanno-zgodovinsko študijo Narteju Velikonji. Opisuje Dom in svet in njegove sodelavce pod uredništvom Izidorja Cankarja, tako imenovani tretji rod dominisvetov-cev. To so bili poleg Izidorja še France Bevk, Ivan Dornik, Joža Lovrenčič, Stanko Majcen, Ivan Pregelj, Lojze Remec in Narte Velikonja. Kacin jih označi kot začetnike ekspiresdonizma in zato prisojh njihovi reviji važno vlogo v slovenski literaturi. “Spričo tega menim, da bi 'slovenska literarna zg-odovina morala začeti no- Z® slovstveno dobo z letom 1914, ko je dir. Izidor Cankar prevzel in dal novi struji glasilo im| šolo.” Študija, ki optično dela vtis kot da imamo pred seboj liste iz Grafenauerjeve Zgodovine, ? vodi v ostro vprašanje, “ali ni v tem načrt in namen, prevzeti n zamolčati vsako važnost te nove istruje, katero so tvorili pisanji katoličani, ki so skoraj vsi; ostali katoličani tudi pozneje?” Nekako okrog vsem skupnega vprašanja se sučejo Komar, Simčič, vsi trije polemični, ali problemski. Z izredno in skoraj pretirano preglednostjo (vsak odstavek ima SV;(>j naslov, vsi so približno enako dolgi) Komar odgovarja na dva Izmisleka: “Saj je vse napisano” in “Kdo se še zmeni za naše elo?” Tj (}ve vprašanji marsikomu nista samo teoretični. Pri '0l>1 sta vzrok, da ise vkljub sposobnosti ne odloči za pisanje, dvu-hromita voljo, da bi nehal pisati. Komar sodi in obsodi oba %ovora. Komar govori z avtoriteto, vsak stavek je podkovan, ^'jub razumski zasidranosti pa se bere kot Kempčan. Jurčec zna' pisati. Tri, štiri scene iz njegovih bogatih spo-®iinov. Začenja s Cankarjevo smrtjo (Kacinu to gotovo ni všeč), je prvič seznanil z literaturo (“Milan in Milena — toliko samoglasnikov in spodaj piše ljubezenska pravljica”). Po-veru Nica tik po vojni (vmes Benetke — iseveda nekaj let pozneje, 6 fie, ne bi bil Jurčec) in “Pokopailšče mornarjev” in srečanje s Sfiiaitjo v letalu (“... smet je bila pol sekunde prepozna”). In P^tem srečanje z literarnim ne-vodnikom M. M.-omi, avtorjem ^erzov o “črnem morju”, ki mu je v zameno za Mauriaca dal , o Stalinu. Vmes Bernanosova zgodba, ki je spoznal, da mu ® v Braziliji pero moralo rediti krave in ne obratno. Jurčec zna gledati okrog sebe in povedati, kaj je videl. “Leteli smo še vsaj CVe minuti krožili — kakor bi pilot sušil kolesi.” Ali: “Kakšne Nakaze so ljudje, ki se vozijo is tramvajem! Ail jih vidite, ob sede, spodnji del telesa jim je kakor odsekan.” Gleda pa „ ^snici ves čas vase, kakor bi bil odtrgan od pravega sveta". v koz! vse utrinke doživetij in literarnih paberkov se plete vpra- ' nJe “a quoi bon” — “zakaj, čemu” lastnega literarnega poslanstva. kpih urcec m Jasnostjo Simčičevi izvlečki iz zapuščine “nekoga, ki je vse življenje že-, . biti pisatelj”, so nastavki za polemiko, v resnici zaslužijo, “da 1 jih kak estetski al; knjižni arheolog dokončno sprašil in pre-judal”. Vsak zapisek je prav za prav svoj (literarni) problem, 'v ^nj° pa enote, so izpoved pisatelja, ki “nima vere vase”. Ni ^ 'da, ko pia samo premiišlja, zakaj bi pisal, kako naj bi pisal, kaj 1 'hiloy če bi pisal. Simon IPtreprost, tako ise imemiuje, se dobro Pozna (to j« največja vrednost) i,n si tudi prav isvetujte: “Ne raz-misljiaj 0 ipe-j; — j0lj>i jjj vidimo, da je vkljub razbiti anali-^mnositi Simon Preprost čitljiv pisatelj in da bi bilo! zelo škoda, &a ne bi bilo več med živimi. Pb drugi :strani pa upamo, da bo Simčič v zapuščini našel še kaj, nemara celo kak večji tekst, plod Pe tako pesimističnih dvomov o samem sebi. sj Mornar ■— Jurčec — Simčič: kot da bi se bili domenili za mpozij o Poslanstvu pisatelja zdomca, pisatelja-med dvema do- Dar]- ^ma. at del revije izpopolnjujejo Marijan Marolt s iporočilo n 2, j a-rijanci' Savinškovi, Vladimir Kos s svojim vtisom ob branju a antičevih pesmi Ne samo občudovalcem Kosa-pesnika bo uga-^a njegov svojevrstni način ocene. Ni mu nerodno pribiti kratko-• , 0: "Da, Balantičeve pesmi iso krasne". Pa jih (originalen, kot fn °zria^ tudi z E. H. (Ecce bomo) in “Balantičeva pesem je 1 n? ■'■jledi Debeljakova ocena dveh knjig Neve Rudolfove. Zelo onmim ,so zapiski, ker prinašajo neobjavljen materijal Edvar-cL R0C-beka 'n Dbona Župančiča. Spominu našega pokojnega škofa s,1' 0zniana je posvečena umetniška priloga -im ue maske, ki jo je posnel France Gorše. z reprodukcijo po- K, R. sebno v esejističnem delu. Ugajajo mi Truhlar-jeve pesmi. Kot že preje, nudi Kacin dosti go-riških literamo-zgodovinskih podatkov, je nepogrešljiv.” Slovenska država (december 1959) je objavila poročilo o A vreli ja Avguština Knjigi o veri, tipanju in ljubezni (Enehiridion). Pisec R. Č. zaključuje z besedami: “Slovenski prevod obsega poleg prevoda še odličen uvod s potrebnimi opombami o delu, njega nastanku in kratko vsebino. Knjiga gotovo ne spada v vrsto zabavnega čtiva, kj je danes bolj priljubljeno, bo pa izpolnila vrzel v bolji pičli izbiri duhovnega čtiva, ki nam je na razpolago v zamejstvu.” kreiftiNe V Italiji še razpravljajo o podelitvi Nobelove nagrade Salvatareju Qu.a